I 1 Ali že imate? ® Amerik.-slovenski Koledar za 1.1899 velja le 25 centov. Ako ga Še nemate, sezite hitro;[ 3 njem, ker zaloga se zelo zni-1, puje, kar dokazuje, daje Koledar1! ires dober in ličen. f;; List slovenskih delavcev v Ameriki Ste^T. 14. JSTe w IS. felDii^-uLaaTja, 1899. Leto "VH. Faure umrl. Predsednik francoske republike umrl Tsled srčnega kapa, Strah se je lotil naroda. Paris, 16. febr. Danes večer ob 10. ari je umrl predsednik Felix Faure vsl^d srčnega kapa. Nekaj raj umiral. Časopisi zagotavljajo, da je bil Faure že več mesecev bolehal na t-rčnej bolezni, ali ljudstvo o t^m ni nič vedelo. ljudstvo meni, da je z javnim delovanjem Dupuvavzvezi osoda Iju-dovlade. Dupuy je bil predsednik zbornice, ko je anarhist Vaillant vrgel bombo z galerij«- med poslance. Ko je bil Carnot umorjen je bil Du-puy ministerski predsednik, in ko je odstopil Casimir-Perier, za čegar uzroke za odstop še danes ne vedo. t Felix Faure, umrli predsednik francoske republike. dni se je že počutil slabega, ali temu j Sedaj pa stoji zopet ob smrtne j po-niso pripisovali posebnega pomena, stelji Faurea. Faure je bil danes opoludne v Vest o smrti predsednika je do-svojej delalnej gobi v Elvsee, ob 5 spela uro kasneje med občinstvo, uri je potožil svojemu strežniku, da Fčiuek je bil nepopisen. Ko se uaj-se počuti slabega in trudnega. Ta prve po Boulevardih glasilo, da je mu je pomagal do naslonjače in po- Faure mrtev, ni hotel nihče verjeti, klical dr. Humberta. Ker je ta našel Ko so pozneje to vest potrdili, je slabo srčno delovanje, mu je zapisal zavladal med narodom strah, ker zdravila in izrekel, da položaj pred- nihče ni verjel, da bi bil umrl narednika ni nevaren, vendar pa je ravne smrti. Ljudstvo je bilo rane-postajal bolnik vedno slabeji iu po- nja, da je predsednik postal žrtev klicali so še druge zdravnike, med j napada, in mislilo, da se je izvršil temi dr. Potaina in dr. Lanuelan- dolgo preteči državni prevrat. Celo gueu. Ti so kmalu spoznali, da ni uro so bili vsi Parižani mnenja, da več upanja za bolnika. Dr. Lanne- se drugi dan okliče kak zapovedo-laugue je šel v bližnjo lekarno po valeč ljudovlade, kterej bode sledila ženofov nalep, a ta je imel le malo monarhija. vspeha Faure je bil popolnoma pri zavesti, in je zdravnikom roko stiskal, Potem so dospela v javnost ofici-jelna poročila, da je predsednik umrl vsled srčnega kapa; ljudstvo kosodošli. Poznal je ministrskega je to verjelo in se pomirilo. Pričeli predsednika Dupuva, kteri jezvedel, sonato govoriti o posledicah, ker da je položaj predsednika opasen in je ta udarec državo prizadel v tako zato prihitel k njemu, ko je že Bko- važnem treuotku. Razraotrivanje pod črto. (Piše Free I^nct.) ( Konec.) Amerikami se dajo ložje oslepariti z novoiznajdenimi in izmišljenimi osnovami kakor drugi narodi. Pohlepnost po denarju oslepi te ljudi včasih popolnoma. Lansko leto je v Chicagi neki ,kunt' izvabil ljudem par stotisoč dolarjev, češ, da zna iz aluminija zlato delati. Ni še leto, kar »ta dva luteranska pastorja nekje v državi Connecticut začela iz morske vode zlato izcimovati. Naravoslovci že davno vedo, da je v morskej vodi raztopljeno v neizrečeno malej razmeri zlato — pa to pridobivati, po tehničnem potu v razmeri, da bi se splačalo, še ni nobeden izumel. Ta dva pastorja sta ■melo trdila, da sta izumila način, po kterem se podjetje obilo splača. Denarja sta dobila kaj dosti in zgraditi sta pustila vsa potrebna poslopja in stavbe. Vsako jutro se je ■pustil potapljač na dno morja, kjer •o bile električne naprave nastavljene in vselej je prinesel na vrh kosce čistega zlata. Ni mi treba praviti, kako so se veselo muzali delničarji, ko so z pohlepnimi očmi požirali leskeče se zlato! Na milijone ton raztopljenega zlata plava v morji, to bo vse naše, pa hočemo ga vsako leto le nekoliko tisoč ton vzdigniti iz naročij valov in to zato, da se visoka cena zlata vzdrži. Tako sta lepo govorila pastorja, delničarji pa so kakor besni plesali od veselja. ,,Naše naprave za ločenje zlata iz morske vode morejo večje in popolneje biti. ziJati moramo zdaj še to in to" — tako sta prebrisanca govorila in delničarji so jima kar de-uar v vrečah nosili. V par mesecih sta nabrala okrogli rniljon dolarjev, potem sta jo pa pobrala v Kvropo s potapljačem vred. Še zdaj čakajo delničarji te ,,električno-zlatomor-ske" družbe na vrnitev gospodov pastorjev. Pokazalo se je pozneje, da se je potapljač vsako noč Bpustil pod vodo in je doli lepo postavil zlato, ktero je vsako jutro potem v navzočnosti delničarjev zopet gori prinesel. t Da nista ta dva postorja delničarjem z denarjem vred tudi malenkost m ožgan, ktere so ti imeli, po- Kakor hitro ja jasno postalo, da Faure ni postal žrtev njegovega visokega poklica, da se njegova smrt le toliko dotika javno življenje, da bode njegovo mesto zavzel drugi, Be je vse iznenadenje poleglo, ker Faure ni bil popularen. Možni imel prav nič ua sebi, ne v sebi, da bi ga narod povzdigoval, preje je bil za občinstvo nevažna <>soba, v poslednjem času ga je pa celo preziralo. Glavni vzrok temu je bila njegova nečimurno&t, ktero pa Francoz ne prenaša, najmanj pa ker so spoznali, da ni prav nič opravičena. Tudi je bil velik neprijatelj revizije velike drama dežele. Mnogokrat je bilo -danes večer čuti vprašanje, ako bodo še kakega predsednika republike volili. To vprašanje so zamogli le najbolj zagrizeni črnogledi zanikati, ker ako-ravno nasprotniki republike zelo nato delujejo, da bi jo preobrnili, vendar deluje ustavni stroj tako točno, da bode prazno m^sto že v par dnevih nadomesteno. Že v soboto ali nedeljo se bode vršilo narodno zborovanje, obstoječe iz senata in zbornice v Versailles in se posvetovalo, da bode novi predsednik izvoljen. Dau^s večer največkrat imenujejo kandidata predsednikom senatorja Waldeck Rousseaua. Tik pred smrtjo je došlo v javnost, da seje jeden najbolj delavnih pre-t^udentov izrazil, da ne bode nič delal, dokler se Drevfus ne povrne v deželo. Dokler ne bode predsednik pokopan, se ta lovec krone pač ne bode upal nič podvzeti, čez nekaj dni bode pa Faureovo m^sto zavzel najbrže bolj energičen mož, kteri bode republiko bolje branil nego jo je Faure. Ko je vojni minister Freycint zvedel, da je predsednik umrl, je ukazal, da ima biti vojaštvo v vojašnicah pripravljeno. Felix Faure je bil dne 30. janu-varija 1841 rojen v Parizu. Njegov oče je bil mizar in pustil je sina dobro izobraziti. Ko je dovršil ,,Institut Bousquit" v Chaicol, ga je poslal na Angleško. PovrniySi se iz Anglije, seje odločil, da postane stro-jar in se tudi v treh letih izučil to rokodelstvo v Ambrose. Nato je dobil službo v velikej tovarni v H a ure, kjer je nekaj let ostal, potem se pa sam ustanovil pod tvrdko Felix Faure Co. Kupčija je šla dobro in Faure seje oženil s hčerjo tedanjega majorja ter kmalu postal bogat mož. Ko je v Haure postal ziiau, se je pričel pečati s politiko in bil naj-preje izvoljen v mestni svet, pozneje bra a — to naj jima služi kot ,,olajšujoča okoliščina". Torej zdaj tudi generala Milesa, poveljnika kopne armade,hoče predsednik McKinlev postaviti pred vojno sodnišče. To nam kaže zopet, da nikdo, bodisi še tako viBokostoječ, ne sme zdaj krivice odkriti in pravico govoriti. Generali, častniki in možtvo, vsi so pri preiskavah, ktere so se vršile radi raznih nedostojnostih v zadnji vojski, vsi so trdili, da je bilo meso, ktero so chicagški mesni trgovci armadi v razue tabore in v Kubo pošiljali, slabo in vojaški zdravniki so celo pričali, da je bilo to vzrok slabega zdravstvenega stanja vojakov, da so tako pogosto umirali. Pred preiskovalnem odborom je general E igan, v kterega delokrog je spadalo v vojnem času preskrblje-nje armade z živežem, rekel, da je Miles lažnjivec, da laže, kolikor ima las ua glavi itd. General Miles je pričal pred preiskovalnem odborom, da je bilo meso res slabo, in da je bilo s kemičnimi snoji pripravljeno v svrho, da bi se dalje proti gnjilobi pa namestnikom župana. Medvojno z Nemčijo je bil kapitan garde, pozneje je dobil v priznanje njegove hrabrosti križ častne legije. Med komuno je ustanovil gasilno brigado, ter šel ž njo v Paris, da je iam gasil požare prouzroč^ne po petro-l^jih in granatah armade. Leta 1874 so ga nasprotniki spodrinili iz jne-s.a podžupana, zato je bil pa izvoljen poslancem v narodno zborovanje- V teku časa je bil petkrat član kabineta, večkrat tndi podpredsednik zbornice. Ko je bil leta 1895 izvoljen predsednikom republike, je Kil član kabineta. Faure je vedno razumel plašč obračati po vetru in se ni hotel nikomur zameriti, zato je Brisson. kot radikalec propadel. Vendar je bila njpgova izvolitev dolgo časa dvomljiva, ker so zmerni r publikanci bili naklonjeni AVal-deck-Rousseau. Rojalisti niso imeli svojega kandidata in glasovali za Faurea. Faure je skrbel za svojo popularuost, in je znal delavce in male meščane trapiti, ker se je prišteval kot njih pristaš. Nad njegovo trgovsko hišo v Haure je visela njegova podoba predstavljajoč ga kot delavca, to sliko so stotisoče natisnili in med ljudi razdelili. Kot predsednik in bil znamenit, in najbrže najslabeji politikar, kar jih je to stoletja sedalo na prestolu, ali pa zavzemalo pr^dsedništvo Francije. Foslednji brzojavi iz Pariza poročajo, da jekandidat za predsedniško mesto tudi Emil Loubet. Iz nasi! Mil kolonij. 1 1 o i 1 o zasedli. M a n i 1 a, 14. 1'eb. Včeraj večer došla topničarka je prinesla vest o zasedanju mesta Iloilo po ameri-kanskih vojakov v soboto zjutraj. Amerikanci so vstašem naznanili, da bodo po preteku 24 ur, ako potreba mesto z silo zasedli. Ako bi med tem časom poskušali sovražna dejanja, potem bodo pričele vojne ladije takoj na nje streljati. Ker Be vstaši na ta opomin j niso ozirali, pričela je topničarka „Petrel" njihova stališča bombardirati. Nato se iz vojne ladije ,,Boston" izkrcali 48 mornarjev, kteri so se polastili mesta. Vstaši so se umaknili nazaj, popreje pa stanovanja domačinov zapalili. Ko je brigada obstoječa iz 2 pešpolkov in baterije topničar-stva Iloilo zasedla, bila so že stanovanja domačinov, nemški konzulat in dva druga poslopla ptujcev vzdržalo. Te kemične snovi so — je rekel — meso neužitno storile in gnusno je bilo tako, da bo muhe od ujega proč letele. To je generala Eagana tako razjarilo, da je pozabil vso častniku pristujoče obnašanje, ter svojega naprej postavljenega na gori navedeni način oblatil. Tako očitno prestopanje vojaške discipline predsednik ni mogel pred svetom nekaznovano pustiti, odredil je vojno sodišče, ktero je Kagana izločilo iz armade. General Miles je pa z svojim pričanjem, da je bilo meso slabo in nezdravo, vzbudil jezo in srd chicaških velemesarjev. V nemških časopisih je to pričanje takoj odmeve našlo, ker tam so novine pisale, ,,da naj vlada prepreči uvažanje amerikan-skpga mesa, ker ako Be trgovci tega mesa ne strašijo zastrupovati lastne vojake, kaj morejo še le ptujci pričakovati. Izvažanje amerikanskega mesa v Kvropo je velikanska obrtnija, in na stotine milijonov je vtaknjenih v njej. Po odkritosrčni izjavi generala Milesa, se milijonarji—-mesarji boje, da bi ta obrtnija, oziroma njih žepi škodo ne trpeli. Zato pritiskajo upepeljena. Banke in skladišča za sladkor so rešili. Amerikancev ni bil nihče ranjen, ker je sovražnik z streljanjem kmalu prenehal in tudi slabo streljal. Ko so- Amerikanci dospeli do nasipov, ni bilo vstašev nikjer več videti, s*mo filipinska zastava je se vihiala nad utrdbo. Iloilo je glavno mesto o oka Pa-nay, največjega izmed visavaškega otočja; leži otoku Guim tras nasproti, je 250milj od Manile oddaljen in šteje 7500 prebivalcev. Na otoku prideljujejo večinoma : sladkor, prediv in tobak, uvažajo pa premog. Iioilo ima izborno luko, kjer imajo kupčijo večinoma Angleži v rokah. Spanci so mesto Iloilo do slednjega zasedali: na večer 24. decembra so zapustili mesto in dva dni pozneje so ga vstaši zasedli. Kakor je znano, je general Miller 28. decembra dospel pre i Iloilo, toda vojaki so ostali na ki ovu ladije, ker poveljnik ni hotel pričeti boja z vstaši. V sredo bo vstaši napadli Pate-ros, neko vas, 10 milj od Manile oddaljeno, ktero Amerikanci niso zasedli, ker so domačini razobesili bele zastave v znamenje ]»odaje. Včera j večer, pa so pričeli Filipin-ci streljati na severno od Pateros stoječe Amerikance, slednji pa so nasprotnika kmalu pregnali. Mislijo, da so se vstaši poJMkarstvom belih zastav zbirali, in^V zamngli neopazovano na napad j^njravljati. Manila, 15. feb. I'Kik „But-nau", kteri je Iloilo vtpondeljek ostavil, prinaša vest, da%> bataljon Amerikancev z dvema topoma osvojil Jaro, utrjeno stališče vstašev. Oddelek je zapustil Iloilo, da bi okolico rekoguosciral, ko so ga vstaši napadli. Sovražnik seje ustavljal celo uro in se naposled umaknil, vzemši svoje mrtve in ranjene seboj. Vstaši so zapustili vso okolico in se po treh potih umaknili v gorovje. V Iloilo gre vse poslovanje zopet svojo pot. Dne 12. in 13. februvarija se je vkrcalo na parnika ,Reina Christina" in „Uruguay" 180 španskih častnikov in 1800 mož, da se povrnejo ua Špansko. Omenjeni so bili vojni vjetniki Filipincev, ktere so posredovalnim potom oprostili. S. e vedno zmagujejo. Manila, 15. teb. Ko so včeraj opoludno pričeli vstaši streljati iz hiš, na kterih so bile razobešene bele zastave, so poslali Amerikanci uad nje tri stotuije vojakov, kteri so jih konečno prepodili. Vstaši bo streljali iz grmovja na Amerikance na predsednika, da bi generala Milesa disciplinarno kaznoval. Prej smo videli, kako kapitalizem pokvari moralno sodišča, tukaj se nam pa ponuja prizor, kako razruši čast, disciplino in poštenje v armadi. Kako dolgo bo to trajalo? Dokler se ne bo to zgodilo, da ne bodo ne-kteri gospodje ,,checke<; milijonarjev zavračali s temi besedami :,,'Tvojega denarja nočem, jenjaj tvoje hudobno početje, tvoj denar ni pravično zaslužen ; božja ljubezen obsega vse njegove stvari in ravnati i njim tako, kakor ti ravnaš, je pre-lomljenje njegove najsvetejše postave". Pod sedanjimi socijaluimi razmerami se to ne bo nikdar zgodilo, zatorej ljudski agitator ne nehaj pod-učevati ljudstvo, ker ono si more le samo pomagati. Vednost razprši mrak in črne oblake, kteri branijo jasni duševni pogled v nalogo in smoter človeškega društva. Amerikanski mirovni odbor v Parizu je morebiti najbolj važne pojasnila o razmerah na filipinskih otokih prejel od John Foremana, angleškega pisatelja. Mr. Foreman je in devet slednjih ranili predno bo vstaši bežali. Danes so tudi vojne ladije streljale na okolico, kjer so sumili, da so vstaši skriti. Med tem je pa brigada vojakov na vsej črti napredovala in podila vstaše nazaj do Laguna de Bayo. Filipiu-ci so se trdovratno ustavljali, manjkalo jim je bržkone streljiva ker so redko streljali. Prve straže so Amerikanci pomaknili 12 milj naprej. Sedaj vlada mir. samo tu iu tam menjavajo prve straže nekaj strelov, potem pa zopnt vse mirno. Minolo noč, sta skušala dva domačina s čolnom vesljati mimo kri-žarke ,,Olvmpije". Ker na klic straže nista dala odgovora, temuč dalje vesljala, je stražar streljal, jednega Fi I i junca ustrelil, druzega [»a ranil. Amerikanska črta se razteza že 25 milj daleč in posamezni oddelki so radi t^ga dobili povelje se pomakniti nazaj v svoja visoka stališča ob reki. Kakor pravijo se zopet zbira kakih 1000 do 1200 mož broječi oddelek Filipincev, kteri dohajajo deloma iz severa. Vstaši se morajo umakniti. M anil a, lt>. feb. Ko se je danes zjutraj jedua brigada na višje povelje umaknila nazaj, so vstaši mislili, da beži. Sledili so Ameri-kancem iu pet ur na nje streljali, t<»da niti jednega moža zadeli. Poskusili so tri napade na Amerikance, ti pa so jih vselej odbili. Vstaši so vzeli svoje mrtvece in ranjene stboj. Med bitko je 22 Amerikan- I Nase pivo I je poskušeno od največje !ji pivovarske akademije v de- # želi. Mi vemo kako Be ima iS variti. i jI X a to je SUPERIOR STOCK .Q |rj Pl\ O najboljša pijača. Prodaja se povsodi. BOSCB BREWING CO., jj LAKE LINDEN. MICH. živel na teh otokih skoraj 18 let iij sic^r od leta 1880 do 1897. V temu času je potoval po vseh otokih, kteri so združeni po imenu ,Filipinski'. Posel njegov je bil potovanje v službi neke angleške tvrdke inženerjev. Mr. Foreman se je zanimal za otoke in njih prebivalce, ^ato je skrbno opazoval, ter vse natanko zabeležil. Odborniki so Mr. Foremana iz-praševali v večjih sejah, ker hoteli so pojasujenja o raznih tvarinah, tikajoče se Filipinov. Zjed. držav oddelek vuanjili zadev je priredil to izpraševanje v svrho, da bi senatorji v Washingtonu po tej poti resnični in natančni pouk o filipinskih razmerah zadobili. Mr. Foreman je v teku svojega predavanja rekel sledeče: ,,Tagalas (pleme živečih na teh otokih) so dobrohotnega, plastičnega značaja, kteri bi se dobrovoljno podali v \Bakojake nove politične razmere. Prebivalci notranjih otokov, kteri se imenujejo Viscayas, so bolj ne-uljudni in veliko manj gostoljubni in plašijo se s ptujci združevati — vendar bi se tudi oni privadili novega reda. Treba bi bilo malo ojBtre-je ravnati ž njim, voditi in čuvati Entered as second clas matter a 'he New York, N. Y. Post office October 2. 1898 »GLAS NARODA". •*ist slovenskih delavcev v Ameriki, izdajatelj inuredi.i*: Published bv F. SAKSEa. 109 Greenwich St. New York City Ma leto velja list za Ameriko $3.—, *a poJ leta..............$1.50, y.* KvrojK> za vse leto , . . gld. 7.—, .« „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č -trt letu ..... 1.75. Vr Evropo pošiljamo list skupno dve Številki ,,Glaa Naroda" iu izhaja vsako g »hoto. ed f,GLAS naroda („vo«'s of the Pkopj.e") Will be i Hied every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. oglitse do It) vrsti«* h<- plač** 30 cuntov. Dopisi brez podpisa in oanhiiosti si ne natlsuejo Op--ur naj hh n,a^nv>ili poslati po M on v Order. Pi spremembi kraja naročnikov •op -no, da se nam tudi prejšnje tnvfdtftče naznani. da hitreje najdemo - ahl »vnika D -piotn in pošiljatvhiii naredit" uaeicvoin : „Glas Naroda", l i9 (ir^M.wicb St. New York ("it.y cev omagalo vsU-d vročine, radi te ga tudi sovražnika niso preganjali. Nek Kitajec je ovadil Amerikan-cem, da so včeraj v« čer v mestu domačini nameravali vstajo, in da so v Ermitn izkrcali več ladij pušk, streljiva iu druzega o < žja. Popo-ludne so preiskovali razne hiše in našli v nekem poslopju v Binon do 106 oboroženih vstašev in jih zaprli. Zaplenili so orožja, denar, uniforme iu ovadujoče papirje. Civilno gardo so podvojili in to je najbrže domačine ostrašilo. da niso upali izvršiti načrta. Vojne iadije razsvetljujejo obrežja vsako noč / električno svitlobo, da bi zahranili približanje ladij. Noku vest i/. Hongkooga p-avi, da je Aguinaldo pripravljen se z Amerikanci proti gotovimi pogoji sporazumeti. Filipinska junta v omenjenem m^stu to vest sicer odločno zanika, toda kakor znano, je Aguinaldo napravil z Spanci enako kupčijo. vani ustanoviti veliko skladišče oboroževalnega blaga. Zato bo izdali povelje poslati tja 4000 uniform, 2000 pušk in primerno število druzih vojnih potrebščin. Drago perilo. Predsednik McKinley in njegova administracija so ameriškemu ljudstvu natvezili malenkost #100.000 stroškov, da je opral svoje prijatelje Algerja, Coriua in sodruge, in vsi ti so danes pravi angelji, ali zato bi jih smatral eni, kteri ne pozna razmer, — kdor je pa vse to pregledal, pa vidi drago komedijo t )k r< >gl i h $100.000 je namreč veljalo d> 1 j odseka, kteri bi imel preiskati upravo armade in je sedaj avuosti izročil svojo poročilo, kte-ro pa ne odklanja le dejanja zato-ž-uc^v, temveč jih celo irr^nvde ikor neko , ,čudo svetovne zgo-loviue". Drugi, kteri so te zad>-vc iu čine zasledovali kako se je vršila ta ,,iz-v rstn i" preiskava, si pač za morejo iiiisliti, da so pri takih zadevah ,, svetovna zgodovina jenja". V isti -ni se nobeden razsoden človek ne čudi nad tem. Vsakdo je t.o priča-ki val. Reenično in pravično postopanje bi vzbudilo večje začudenje. Ne gledč nato, da ameriški preiskovalni odseki, ako se niso ravno vršili po nasprotnih strankah, še niso nikdar nič dru?ega pokazali kakor vaje v umivanju, — v tem slučaju je pa temu še poseben uzrok. Republikanska stranka misli igrati veliko politično ulogo tudi prihodnja l^ta, in Be ponašati ,,z ble uistique imamo precej hudo zimo; skozi dva meseca kaže toplomer 20 do 40 stopinj pod ničlo. Z delom gre slabo po zimi. Sedaj imam pa važuozadevo omeniti rojakom in Čilalcem „Glas Naroda". Večkrat sein poslednje čase čital dopise glede naselitve in zemljišč v Minnesoti, v St. Louis Co , ali reči moram odkritosrčno, da ta zemljišča niso za kmetije. Jaz, podpisani sem bil tam sam iu videl, kakošne puščave so. Rojaki bi se jezili iu hudovali za one dolarje, ktere bi izdali za voznino in zamudo časa. Zemljišča tam niso za dobro urejene farme, in ako bi bila, ne bi nas Slovencev čakala. Vsak homestead, kteri je le količkaj vreden, je že vzet, le puščave, močvirje oddaljeno od železničnih prog je dobiti še zastonj v tej deželi; kar je pa količkaj vredno iu bi saj v petdesetih lotili kaj ueslo, je že vzeto. Slovenci bi tflko bežali iz teh krajev in vse pr 'kie-i, tudi Vas, gospod urednik. Podpisani sem vsakomu pripravljen povedati, kaj in kako je tam. Pozdrav rojakom! George Frankovich, Box 172 Manistique, Mich. (Dostavek uredništva. Nam niso kraji znani in zelo bi nas bolelo ako bi se baš s posredovanjem našega lista dogodila neprilika rojakom, ali da bi bili oškodovani. Vemo pa tudi, da se kak kraj komu ne dnpade, drugemu pa dobro, in da neobdelano zemljišče vse drugače izgleda,nego obdelano. Zato bi radi videli, da bi se o tej zadevi oglasili poznalci teh krajev in razmer. Na vsak način je najboljše si prej ogledati. O prevari ni tukaj govoriti, ker zemljišče nič ne velja, ako komu Sčečo slavo., vojno" proti Španiji. ne dopaje> mu ni treba nič dati To pa nikakor n,- sme kaliti kak zato, nežen.Ijem-rcu, niti ni potreba ne madež predbucivauja o zelo slabej osk rbi armade! Ne, to so morali oprati in postrgati Vse kar je v zvezi vyojno, mora biti čisto in izročeno v oticijelno po ,,dohtar-sko" izumljeno in sestavljeno zgodovino^?" ... Da s«-je pa tem bolj vestno izvršilo, potreba je bilo nalogo ,,Alger Relief-^komisije in malenkostne stroške. Dopisi. > o v. V e n č a n j e g r « Havana, Iti. teb. Danes seje pomikal sprevod, obstoječ iz mornarskih in vojnih dostojanstvenikov, moštva dveh vojnih ladij, kakor tudi v mestu nastanjenih polkov, proti Colon mirodvoru. Prišedši na prostor so ovenčali grobe žrtev pri razstrelbi vojne Iadije ,,Maine1'. Oboroževalno skladišče. Washington, 16 teb. ,,Ordinance Bureau" namerava v Ha- jih sk-bneje, kakor prebivalce otoka Luzon. ,,Na otoku Paney, v ok raju Iliolo; živi neko posebuo ljudstvo, ktero ae je po mešanji kitajskih priseljencev in ženami iz plemena V;scava» porodilo. Ti mešauci se pečajo s trgovgtvom, so neuijudnega, surovega značaja. Ker se ne znajo družiti v društva je njih moč le mala i d vsled tega bi se brez velikih za prek lahko podredili novej politični obla« ti. t.Na filipinskih otokih so štiije samostanski redi, to so: Avguštinci, Dominikanci, Recolletti iu Frančiškani. To so menihi, k t> ri so si prisvojili župnišča in njih dohodke. Jezuitje, kteri se tu I i na Filipinah nahajajo, se pečajo samo s poučevanjem ljudstva, ktero jih ne črJ tako kakor druge duhovnike. „Upravništvo na Manili ge sme za druzega smatrati, kakor gospodarstvo duhoveustva, ktero je glavni izvršitelj p sta voda jst*a Oe-stokrat so ae menjevali višji gover-nerji filipinskih otokov le radi tega. kar je to dubovenstvo tirjalo. „Nadškof je najbolj krvoželjni (bloodthirst) mož tam. Jaz ga po- plačati nobenih pristojbin, druge zgube ni, nego stroški vožnje in časa. Tu ni nikakih predsodkov, niti osobnih mrženj, ampak stvar.) Razne vesti. Stric Samova zjruba. V e 1 i k požar v Navy Varil v B r o o k I v n u. Požar, kteri bode stal zvezno vlado okrogel milijon dol a rje v je nastal 15. februvarja zvečer v državnej ladijedelnice v Brooklyn u. Veliko poslopje, kjer so izdelo\ali stroje, je popolnoma razdjano. Stražarje zapazil ogenj v pisarni uadiuženirja v drugem nadstropju, razbil okno iu škušal plamen med papirjem pogasiti. Ker se to ni posrečilo, obvestili so gasilce. Takoj je bilo 350 pomorščakov na licu Pittsburg, Pa., 12. febr. Pr- < m slavno uredništvo za malo prostora v nam priljubljenem listu ,,Glas Naroda". Dne 1. jaouvarija je imelo društvo Matere Božje št. 33 ivoj glavni zbor in izvolilo za leto 1899 nastopni odbor: Ignac Glač. predsednikom ; Jure Berkopec, podpredsednikom ; Jure Mraviuec, 1. tajnikom; Josip Adlešič, blagajnikom; .Mat" Mraviuec, II. tajnikom ; mest«, toda njihovi napori niso bi-Rev. John Kranjec, MikeKunič in vspešni. Vse gasilno orodje spod-AntouGlač, odbornikom ;Rev.John »jega mesta so odposlali na pogo-Kraujec, zastopnikom; Mihael Ad- i rišče, toda vsled velikega snega na leršič, predsednikom bolniškemu i cestah je trajalo pol ure, predno je odboru ; Matija Perušič I., Matija j dospela prva brizgaluica. Pokazalo Tomac, II. maršalom; Jože Pavla j se le tudi. da v ladjedelnici dotok kovič, zastavonošem. Društvo šteje vodovoda ni bd zadosten in morali 61 udov. Ig. Glač. so vodo napeljati iz mestnega vo- Manistique, Mich , 13. febr. ldo';)d.a- , . . . 1 .Med tem časom se je ogenj tako J razširil, da so morali opustiti vse . . . -.' . . j upanje rešiti poslopje m braniti , , , . bližnje zgradbe pred uničevalnim znam prav dobro. Bil sem dosti v , ° , i -, „ , | elementom. Kmalu je bilo vse ve- druzbi duhovnov in čul sem njih!.., , . . . . r„ .... , , i hko poslopie v plamenu m vselej, govorjenje, ložili so, da generali. . . T , , , J , , ' .. - kadar le padla kaka stena skupaj, Blanco ni zadostno krvoželieu iu to , . . i • . • . , . J . švignil je velikanski p.amen proti |e bilo vzrok ujegovega premeščeuja ^ ^^ R či s- sme. da poglavitni uzrok j "V^peljeno poslopje je bilo 375 vt>tanku so oda pregmjauja po du- ^vljev dolgo in 100 čevljev široko, hovnih Njih vtikanje v malenkosti1 od opeke ^^ in tri aadstropja domačega življenja ljudstva, njiho- visoko. V prvem in drugem nad-vih ženi IU hčera, njih neprenehauo 8tropju so izdelovali stroje, kterih zasledovanje in nizko (petty) m a- Vi;feilia je bila namenjena za križar-^čevanje — to vse je ljudi do skraj- ko New Orleans". V tretjem nad- Dragi mi ,,Glas Naroda", prosim v natis m jih vrstic. Tukaj v Mani- uostuih sredstev vstanka — tiralo. stropju so bili shranjeni modeli iu Zupniški duhovniki segajo v gospo- , aatau5ui lH)pWl riHtuih vojuih ladij> darstwo ,n v zad-ve družm. Kar na v delahlicih je ^Jovalo kakih 500 enkrat ne bo duhovnu to ali drugo U)OŽj ktere bodo kakor se čuje večji-v kak. družm. po volji m to zado- M st daj razdelili po druzih de. stuj®, da se mož preganja in cesto krat po sili od družiue loči. ,,750 tisočev dolarjev na leto dol biva hovščina nagrade od države. Razun te svote pa duhovui še za poroke, odpustke, praznike, maše, krste in pogrebe, jedeti milijon do larjev (deset milijonov pesetas) iz ljudstva izžemo." V Hvobodni Augliji rojenemu in pozdravih načelih uma vzgojenemu Mister Faremanu, se je to vse jako čudno zdelu.....meni pa uičf / laloicah. Pogorelo pc>slopje, v kterem je že I. 1892 in 1S97 nastal ogenj, je stalo $350.000. Stroji, ktere je ogenj razdjal, so bili baje vredni S400 000; modele pa cenijo na 8250 000. Poslopje ni bilo zavarovano. Pozneje Be je zvedelo, da bode vsled tega požara 2000 delavcev začasno brez dela, ker jedua stvar ovira drugo; obljubili so pač, da bodo skrbeli za ljudi, ali žal, ker se premnogokrat le pri obljubi ostane. Spominski dan na „Maine". V spomin na obletnico potoplje-nja vojne Iadije „Maine" v luki pred Havano, pri kterem je 266 mornarjev-vojakov in častnikov žrtvovalo življenje, so 15. febr. plapolale zastave po mestnih in državnih poslopjih in šolah na poldrogn. v znak oficijelnega žalovanja. Tudi po vseh vojnih ladijah Zjed. držav so na ta način žalovali. V Washingtonu govore o tem, da bi 15 febr. bil za vse čase narodni žalni dan. Zato bodo najbrže predložili kongresu dotični predlog, kte rega bode McKinley takoj po sprejetju podpisal. V Philadelphiji so praznovali ta dan s pričetkom gradenja nove vojne Iadije, ktera bode ,,Maine" nado-mestovala in tudi njeno ime nosila. Prve plošče nove „Maine" so položili v ladijedelnici „Cramp Shipbuilding Co." med 11. in 12. uro dopoludne z slavnostnimi obredi iu med ,,živijoklici" velike množice ljudstva. Nova ,,Maine" bode zgrnjeua po uzorcu vojnih ladij „Ohio" in ,,Mi-souri", ktere še izdelujejo. Njena hitrost bode dosegla 18 vrst na uro, imela za 12 500 ton prostora in stala približno 82,885 000. 15. feb.l. 1900 jo bodo spustili v vodo in isti dan I. 1901 bode nastopila službo. Dvojni umor. 46 letni brezposelni George Pau-zeter je 15. feb. po noči v New York u ustrelil svojo ženo in svojega ,,boar-derja" John Gotzea iu potem pobegnil. Pred kakimi tremi leti poslali so Pauz^rja v zapor, ker je i/ hudobnosti zapustil ženo. Ko je po prestani kazni dobil delo v nekej pivovarni, povrnil se j«* zopet k njej. Minolo poletje je pričel mož hudo piti in ker je ženo pobil s kladivom na tla, vtaknili so ga za šest mesecev v prisilno delavnico, od koder so ga 17. januvarija odpustili. Zopet je poiskal ženo, ktera je med tem časom preži vela sebe in petero otrok s pranjem perila in kar je plačeval Giitze za hrano in stanovanje. Ker žena o njem ni hotela nič vedeti, jej je zapretil jo umoriti. Do 9. ure 15 febr. zvečer ga niso videli, ob omenjenem času ga je pa videla soseda vstopiti v hišo. Ker ni Blišala uikakega hrupa, je mislila, da sta se Pauzeter iu žena zopet sprijaznila. Naenkrat so se začuli štirje streli iu trenotek na to se je prikazala gospa Pauzeter pri vratih, krvaveča na prsih. „Moj možje ustrelil mene in Giitzeta" je zaapila, ter bežala do stopn jic. Z« ženo je prihitel mož z revolverjem v roki in še enkrat na njo ustrelil. Krogla je prodrla ženi v hrbet, padla je na obraz in se prekucnila po stopujicah navzdol. Pauzeter se je ozrl na svojo žrtev, vtaknil v žep moril no orodje in ubežal na ulico. Še le potom so se tipale sosede blizu in našle so ženo mrtvo. Gotzea pa nezavestnega z rano v vsakej roki iu na prsih. Ob času umora bo bili vsi otroci v postelji, izven lOletnega Wilija, kteri jej/es dogodek videl in slišal. Nevaren požar. V petnadstropnem dvojnem po-blopju št. 625 in 627 na 6. Ave. med 36. in 37. cesto v New Yorku, ktero je rabila tvrdka Henry McShane & Co. kot tovarno kleparskega materija la je 14. t. m. uastal ogenj. Ko so ogojegasci dospeli na pogorišče, je bilo prvo nadstropje že v plamenu in izdati bo morali še drugi ,,alarm". Po napornem delu se je posrečilo ukrotiti sovražni element. Škodo cenijo na S40.000 ,Jiermauif" bodo izsesali. Sedaj bo pričeli z delom v new-yorški, luki utopljeni parnik ,,Ger-manik" od White Sjtar parobrodue črte zopet vzd govati. Pri izkladanju tovora in nakladanju premoga niso bili dovolj previdni. Parnik se je nagnil na stran in voda je drla vanj skozi luknjo za nakladanje premoga. Nastavili so poleg utopljenega par-uika centrifugalno sesalko, ktere sezalna cev sega doli v ladijno tre-bušje. Stroj izsesa 3000 galon vode vsako minuto in parnik se je že pričel počasi vzdigovati iz vode. Sedaj še ni moč določiti, kdaj bode voda popolnoma izsezana iz Iadije. Uporabljajo priliko. Pittsburg, 14. feb. Premo-garski podjetniki okraja so sklenili, od 16. februvarija naprej ceno premogu od 10 do 15 centov pri toni zviiati, in da bodo zvišano ceno računali do 1. aprila. Nicaragua kanal odklonili* Washington, 15. feb. Po trdovratnej borbi med prijatelji in nasprotniki Nicaragua prekopa, je danes zbornica odklonila predlog v sedanjej obliki z 152 proti 118 gla sovi. O potrebi prekopa na zvezne stroške graditi in vzdrževati, ni bilo raznega mnenja, pač pa sogovorniki grajali, da se o tako važnem predlogu hočejo posvetovati v ostalem kratkem obroku sezije. Španija potrebuje pšenice. \Y a a h i n g to n, 16. feb. Ame rikauski konzularni agent Martens v Valenciji poroča državnemu oddelku, da na Španskem vlada hudo povpraševanje po pšenici. Glede nizke cene pšenici v Zjed. državah bi se izvoz na Špansko dobro izplačal. Te dni je dospel parnik iz New Yorka z 4000 tonami rudvčf pšenice in ker je žito zelo dopadlo, se je tudi kmalu razpečalo. Veliko skladišče pogorelo. Chicago, 14. feb, Sedeuinadstropno skladišče Manufactures & Merchants Warehouse Co. na West Water St. je danes ob 9. uri zjutraj popolnoma pogorelo. Škoda Znaša 8250.000. V poslopju poslujočim ljudjem je ostalo še toliko časa, da so se zamogli pravočasno rešiti. ,,Bulgaria" v viharju. Ponte Delgada, 16. febr. John Hill,jeden rešenih od nesrečne Iadije ,,Bulgaria" pripoveduje sledeče: „Opravljal sem na ,Bulgariji' konje. Tri dni smo imeli strašen vihar. Vse kar na krovu ni bile močno pribito, so odnesli valovi. Mnogo konj se je ubilo, in nekteri so bili tako hudo poškodovani, da smo jih morali usmrtiti. Četrti dan je bilo vreme nekoliko boljše, toda tovor se je premakuol in ladija nagnila na stran. Ko se je „Weehaw-ken" približala, je postal vihar zopet močnejši. Iz ,Bulgarije' so spravili osem otrok in štiri žene v rešilni č->ln, kterega je veslalo pet mož dve uri in srešno dosegi i ladijo,Weehaw-ken'. Druge žene so se bale ,Bulga-rijo' zapustiti. Ladijna etrežuica se ni bala, toda Iadije ni hotela zapustiti pred drugimi ženami. Moštvo rešilnega čolna se je hotelo vrniti k ,Bulgariji\ toda čoln seje potopil. Iz Iadije ,Weeha\vken' so mornarjem vrgli vrv, ktero so zgrabili in se rešili. Potem je ,\Veehawken' spustila dva rešilna čolna v vodo; jeden se je takoj potopil, drugi pa je srečno dospel do ,Bulgarije'. Čoln pa je za-mogel vzeti samo pet mož, kteri so v smrtnej nevarnosti poskakali raz ,Bulgarije\ med temi sem bil tudi jaz. Bila sta še dva druga parnika v bližini, toda pomagala nista nič. Krmilo na ,Bolgariji' je bilo zlomljeno in drugo strojevje pokvarjeno. Prvi inžener je dejal: Ladija se ne more več držati pet ur, zato tudi mislim, da se je ,Bulgarija' 5. februvarija potopila". Ladije v nevarnosti. I o n d o n , 14. feb. Nek veliki parnik z velikim električno raz-svitljenim salonom, kteri je daueB zjutraj vozil mimo St. Albans Head, se je bržkone v kanalu potopil-Luči so naj preje veliki valovi zakrivali in se potem zopet pokazale, ob 2. uri 45 min. pa popolnoma iz-ginole. Parnik ni dal uikaka znamenja sile, mislijo pa, da Be je v viharju potopil. Glasgow, 14. feb. Posestniki britiškega parnika „Ormiutou", kterega že par dni pričakujejo iz New Yorka, pravijo, da se ne boje za ladijo. * P o o t a Delgada, A z o r i , 14. feo. Kapitan britiškega parnika ,,Weeha\vkeu" poroča, da sta bila še dva druga parnika v bližini ham-burškfga parnika ,,Bulgaria", ko je od istega prevzel 11 potnikov, vse ženske iu otroke. Slednji so še na krovu „Weeha\vkena", ker je morje zelo viharno, bodo jih pa izkrcali. Imenovani kapitan meni, da seje ,,Bulgaria" potopila. Bilo je na ladiji 30 potnikov in 86 mornarjev. Rešene od „Bulgarije" so danes opoludne izkrcali, ko se je morje pomirilo. Isti pripovedujejo, da je vihar nastal 1, februvarija popolu-dne. Ob 6. uri zjutraj razbili so valovi krmilo. Proti večeru ugledali so dva velika parnika, ktera se nista : »rigala za njihove znamenja sile. Driiiii dan sta prišla tudi dva parnika blizu, toda pomoči nista mogla nič, ker sta bila sama v sili. 5. februvarija bo ugledali ,Weehawken4, drugi ,,maat" in štirje mornaiji od ,,Bulgarije" so hoteli paruik v malem čolnu doseči, toda izginili so v valovih in uikakega sledu ni bilo več o njih. Philadelphia, 14. feb. Po poslednjih poročilih je križarka „Topeka" s polomljenimi stroji štiri milje zunaj roga zasidrana. Njena spremljevalka ,,Sterling", ladija za premog, leži v zelo nevarnem položaju v ladijišči. ,,Sterling" je včeraj veB dan dajala znamenja sile, toda pri tako hudem viharju Bi noben parnik ni upal iz pristanišča. ,,To-peka" in Sterling" sta na potu v Boston. Prišle sti v soboto v pristanišče, ktero pa menda ni bilo za n ju, ker sta se zopet podale ua morje, toda ,,Sterling14 se je morala vrniti, ker je bil preveč hud vihar. Evropejske in drnge vesti. London, 14. feb. Iz Madrida se ,,Central News" brzojaylja, da je Don Carlos svojim pristašem pismeno prepovedal se udeležiti posvetovanj o mirovnej pogodbi, marveč naj bodo pripravljeni ob ugodnem trenotku. Vlada se za tako pretenje nič ne zmeni. Madrid, 14. feb'. Sagasta je iznenaden, ker se Karlisti nečeje udeležiti posvetovanj o mirovnej pogodili, računa pa že, da bode to njegovi večini prav prišlo. On misli, da Karlisti nimajo nikakih energičnih vodij iu da jih dežela ne podpira. Vkljub temu bo vse tako uredili, da poskus vstaje takoj za-duše. L o n d o n, 14. feb. Iz Cayenne se brzojavlja : „Soduijski uradnik, kteri je obiskal Dreyfusa na hudičevem otoku se je ravnokar povrnil iu pravi, da se vjetuik dobro počuti, odkloni pa na pismena vprašanja odgovarjati, ker se je pripetilo, da so njegove izjave popačeno porcčali v Pariz." Madrid, 14. feb. Najvišje vojno Bodišče bode svojo odločilo „cor-tes" naznanilo, da admiral Cervera in kapitan Diaz Morcu, bivši poveljnik križarkg „Cristobal Colon" ne smeta zasesti svoja sedeža v zbornici, ker stojita pod zatožbo radi zgube španskega brodovja pred Santiago. Bero lin, 14. feb. Nedavno so poročali časniki, daje princ Alfred Sakso-Koburški, jedna najzloglas-nejših osob najvišjih krogov umrl za vnetjem možgan. Mislili so, da je postal žrtev svojega razuzdanega življenja. Sedaj se je pa zvedelo, da si je vzel sam življenje. V nekem zdravniškem zavodu v Avstriji sije pogual kroglo v glavo, živel pa potem še nekoliko dni, kteri čab bo uporabili v to, da so med svel trosili, češ umrl je za goraj omenjeno boleznijo. Manchester. 14. feb. Tkalci bombaža v Lancashire so sklenili zahtevati večjo plačo, in ako isto no dosežejo do prihodnjega tedna, hočejo tovariškim uradnikom naznaniti, da bodo prihodnji mesec štrajkali. Nezadovoljnost rudarjev v Worcestershire bo s tem potolažili, da so poaestuiki danes zvišali plačo za 5 odstotkov. Bombay, 15'. feb. Med kuliji, kteri delajo v zlatih rudniKih Southern Kolarje vzbruhnila kuga. Od 60 obolelih jih je 45 umrlo, 2500 ostalih kulijev pa se je pola-stil takošen st^ah pred nevarno boleznijo, da so zbežali ua vse kraje. Dunaj, 16. f«b. Ker je carju dosedaj kakor zuano, Boproga le dekleta povila, je naročil dunajskemu zdravniškemu sovetn preiskati Schenkovo novo iznajdbo, ako ima kako znanstveno podlago, da se za-more določiti spol otrok pred porodom, ali pa če ni le sleparstvo. Vsled tega se bode zdravniški sovet s to zadevo podrobno ukvaijal. Stockholm, 16. feb, Švedski zemljeslovec profesor Nathorst bode v spremstvu dauskega preiskovalca Brana meseca junija nastopil na parnik u „ Antarctic" potovanje iižifš" Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik : Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan B a novec ; Blagaj.: Matija Agnič, Bcx 266. PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 2S6; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA',- proti sevoru, da poiščejo prufesor Andreeja. London, 16. (*lau zbornice Se-ton-Karr je sprožil danes vprašanje oskrbovanju kruha za Anglijo in poizvedoval, ako bi se ne moglo urediti, da bi bila v tem oziru dežela bolj neodvisna od inozemstva. C. T. Ritchie, predsednik trgovinskega odseka mu je odgovoril, da je zelo težko se proti t«inu zagotoviti. Narodna skladišča, kakoršne nekteri priporočajo, ne smatra praktičnim. Glavna stvar je, da bode britiško brodovje dovolj močno, gospodovati čez morje in privoz Žito bi sicer v vojskinem času postalo dražje, toda ne trpeli bi pomanjkanja. Ne dvomi, da bi Zjed. države ali druge i nteresirane dežele s« odločno upirale, ako bi poskusili žito prištevati vojnemu tihotapstvu. Tudi prejšnji predsednik trgovinskega odseka je rekel, Anglija more storiti druzega, nego vzdržati močno brodovje. H u k a r e s t, 16. teb. V stari Serbiji bo se-med Mohamedunci in kristjani vršili resni boji, pri kte-rih je bilo na obeh straneh več osob usmrtenih in ranjenih. Bomba v, 16. feb. Kakor pravijo, je britiška vlada poslala sultan Omanu v Muscatu ultimatum. Istotako pravijo, da je sultan dal Francozom v najem pet milj od Muscata oddaljeno pristanišče Bandar Jiss^h za j«jdno leto. L o n d o n, 16. feb. V zbornici je danes Brod«rick, tajnik parlamenta zanikal, da bi bil sultan Oman odstopil Francozom kako postajo za premog. B e r o 1 i n, 16. feb. Pravijo, da bodo v nemškej armadi kmalu vpeljali novo puško. Ista bode imela mehanično pripravo za naboje, avtomatičen užigalec in električno akomulato, da bode izpnhneval izstreljene naboje. Madrid, l(i. feb. Civilne garde in pešci zalezujejo v bližini Olo-cana v pokrajini Aragoniji karli-listične tolpe. Iste se umikajo nazaj v Ter me 1. Vlada trdi, da prebivalstvo ne goji za karlistično gibanje mkake simpatije. Predsednik senata Montero Rios jeresigni-rale, da opraviči svoje postopanje kot predsednik španske mirovne komis:je. Parniki ,,Bosnia", San Ignacio" in ».Montevideo" so dospeli z španskimi vojaki iz Kube v Barcelono, Cadix in Vigo. Pravijo, da bodo postavili pod zatožbo poveljnike vseh španskih vojnih ladij, ktere so bile pred Manilo in Kubo razdejane. Xj±s1belbz. Tedenski zaslužek. i. Gostilna v bližini tovarne je bila napolnjena s pivci. Kakih 50 mož je sedelo tam, nekteri so pili, se po" govarjali, vpili in jeden druzega spraševali, vladal je ropot in živahnost. Veselje je vladalo na vseh teh od ognja zarjavelih obrazih kovačev, in več nego jedna roka je segala v žep, da se je dotaknila velikih, srebrnih tolarjev, kteri so veselo zveneli in občno veselje spremljali kakor jek. Sobota je! Plačilni dan ! K vragu z siromaštvom ; živelo veselje 1 Vsi i»ijo, da tudi samo za trenotek pozabijo skrbi, ktere se jutri znova oglasijo. Istega večera se je ob jednej mizi ustanovila porota, ktera je pre-sojevala posamezne igre nevadno ,,marjaš", ktero sta igrala dva delavca. .J^den tekmecev, mlajši j« imel kar pc navadi imenujemo ,,srečo" • igrala sta že za Četrti liter vina in vedno je še dobil. Ni goljufal; igra je bila tem pošteneia, ker so jo pazljivo in 7. velikim zanimanjem opazovali gledalci, vsi so bili seveda iznenadeni, da je v štirih igrah vse jeden dobil. Med peto igro kliče mlajši,,dvajset križ", potem kmalu zopet: ,.dvajset srce14, temu pa je sledilo: ,,štirideset karo4', ter vrže na mizo as in desetko ter pravi ,,s to, igra dobljena. Stari prijatelj, danes večer nemaš sreče, pustiva igro!" ,,Imašli bojazen, mali?" vprašal je drugi smeje. ,,Strah? oh ne!" „Toraj dobro, igrajva za pet goldinarjev l" ,,Za pet forintov! kaj še!" ,,Aha, ali nisem rekel, da nemaš poguma!" Poslušalci niso spregovorili nobene besede, z veliko pazljivostjo so za-ledovali oba moža. Mladi delavec je še vedno* premišljeval, kvarte v rokah bo se mu tresle. S*jr, podpredsednik. Fran Trdina, mestni knjigovodja, tajnik. Dr. Makso Pire, odvetnik; dr Josip Stare, ces. kr. finančne pro-kurature tajnik ; Andrej Senekovič. c. kr. gimnazijski ravnatelj ; dr Ivan Tavčar, odvetuik — odborniki. Pač lepo bi bilo, ako bi tudi ameriški Slovenci nabrali kako svotico v „ta namen". V krajih, kjer Slovenci bivajo naj bi kak dobro-hotem rojak nabiral po par centov in svoto nam poslal, ktero bi mi odračunali glavnemu odboru. Pesnik Preširn je Slovencem to, kar sta bila Gothe in Schiller za Nemce, Dante in Petrarka za Italjane itd. Skažimo se hvaležne sinove, vsak nikelj bode dobro došel, doma bodo pa vedeli, da se Slovenci v Ameriki j vedno spominjamo stare domovine in nam je ta pri srcu. Listnica ni eduistva. Rojakom odp< šljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dt-jati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. Nekaj dopisov smo nnrali izpustiti zato številko in jih priobflino v pri hod njej. Nekteri m prijateljem nazuajamo, da jim na osobna pisma odgovorimo v kratkem, obilo pesla je uzrok temu. Vabilo na naročbo' za družbo sv. Mohorja. za Ta prekoristua družba izda leto 1900 nastopne knjige: 1. Zgodbe sv. pisma. 2. Premišljevanje o presv. Rešujem Telesu. 3. Jagode. 4. Postrežba bolnikom. 5. Avstralija in nje otoki. 6. Koledar za leto 1900. Naročnina SI se tudi lahko pošlje do ii. marca ,,Glas Narodu". Kje je? ANTON KI S, doma iz Pristave župnija sv. Križ na Dolenjskem. Za njega bi rad zvedel : A n t. V e g e 1, 1706 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Kje je? MARTIN MUC, doma iz Vranovič, občina Gradac na Dolenjskem. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : John Hud a k. Box 35. Keirnnerer, \Vyo. i-a. -.A,- FR. SAKSER £ CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o domovino Slovencem in Hrvatom, za i(M)u;ol PIVO, dobra VINA. izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni s« Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk s<- priporočam z veledtovanjem l«\Ar Ml KLICU >S A.LOON 1 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, I Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča Bvoje i grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PO RTE RJE VO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi ! WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vBak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti nizkej ceni. To raj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz star«' domovine, ali potujoči skozi Jolint obiščite nas mnogokrat. 358 Ohio Str.,Allegheny« Pa.i SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! ~ #tLVIf% JOHN BREDL, prop. Sr spoštovanjem IVI ar tin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR.. JOLLIET, ILL m - 1 i i : toči fina vina, likerje daje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski rodom Čeh. Toči dobro H ART in OBER PIVO. Dobro prenocišc*e za potnike. in pro- Nem^c, EBER- Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijBkih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano Bliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po ExpreBU prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji k svojim! Spretni agentje se sprej m o proti nerodnim pogroiem idb > x ■ ^ ■ ■ iJii.............-j;...... Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „tilas Naroda"). G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, Mich., i j V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrij«. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodue in železniške listke po najnižjih cenah. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro T" KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. II William Street Prodaja in pošilja na vse dele denarne nakasnire. menjiee. In dnlžna pisma. I spoti nje in izterjaj« eapn^ine in dolgcve. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DrM.JVAM POK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! kakor tudi vnanjil Mezuij. na 7 kamnov samo . Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čeBtokrat obiskat moj _ : „ j - _ i .. , Glasoviti m pro- zjeanim pokrovom na viiak i i- • j /Q , v v MJah slavljeni zdrav- (bchraubej, na kterem je udelana nik, ki se je iz- zlata podoba, bodisi: lokomotiva, učil in prejel di-jelen ali konj, in stane z d. .brim. ' plomo na slove-E 1 g i n kolesovjem j 6ih zdravniških ; vseučiliščih vBe-5JŽ1 Monakovem, New Yorku,Phi- inna 15 kamnov samo $15 OO ^^V4«1- je oil rojen v Sa- Na zahtevanje se razp «iljajo ce- moboru Hr-niki frankovani. vatskem, ima 25 letno zdravniško Poštena postrežba in -mstvo za skušnjo, zdravi robo je moje geslo. r najtežje in naj- opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštova.njem : Jakob Stonich, 8». E. MADISON STREET. CHICAGO, POHEK, ILL i §ALOON jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na si3crb~i ~n e =Lzo_ si30i3izQ_© postal je predsed nik dveh yečjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nioi, oslabelosti, VBakovrstnihžen skih boles ih itd. — naj obifiče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na sto- 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, ^ lm ,zvrat»° ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posuti te me parkrat in prepričali se bodete o dobrei niiači in postrežbi. j r j S pošto van je m M ike KrawL 1206 Scott Street, Joliet,Ill. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJ-SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-uim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo fcegljisce. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. _ Slovenci obifičete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. I r Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem VaS dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Can ion Ferry, Mont. Dr. G. /VAiV F*OHMK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opiSejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. V sa pisma naslovit^ na: Dr. G. IVAN POHEk, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, Jw MISSOURI. liiifci liiBii^iiltrTifriM! -^ -ir -T