Ljudstvo, sodi samo!Lai in hinavstvo sta dve grdi lastnosti. Kdor 2 »jima razjjolaga, ne raore zabtevati, da uživa IBast med drugimi ljudmi. Ako sta resniea in pravioa fcui temeij, na katerem rnora biti zgrajena — vsatei družba, ki hoče biti trdnega obstanka ter blagoaosnoga dela za eloveštvo, morata laž in hinavafao, ki nasprotujeta rosnici in pravici, zadeti na aajstiožjo obsodbo v cloveški družbi. S tega stališca ie treba presojati ono politično aružbo v slovenskem Ijudstvu, katera se je med njim vgnezdila .pod blestečim in vabljivim naslo .Tom samostojnih kmetov.- Slovenski kmetje bi bili takoj morali sumiti nad istinitost^o in poštenostjo te politične firme, ki se je izdajala za kmetijsko . Lflberaiiu mesarji, gostilničarji, prekupci in nekaferi strokovni uciielji vendar niso kmet]e. Toda naŠ poiteni in lahkoverni Ijudie so se dali preslepHi od lepib besed o slovenski samosto]nosti in od — sladkik obljub o blaženosti samosto.no-kmetiiskega raja H) so šli za samostojnimi glavači, ki so imeii polna usta obl;ub za ljudstvo ter psovk in laži zoper krš^ansko Ijudsko stranko in Kmetsko zvezo. Komaj pa so pretekle prve kvatre, so že raz umnejši zaSeli spoznavafi, fda so vse besede, ki so jift govoriJj samostojneži, naj so to obljube ali pa httjskarije, sama laž in hinavstvo, Puceljevo ministrovanje, Urektovo podpredsedniEovaa?«, Vošnjakovo poslanikovanle vPragi, te in ctauge stvari so ljudem odprle oci in jira dokazale, da se sajnosiojneži pravdajo ne za slovenske in kmelske pravioe, marveč za sebe, za svo'o korist ia za dobrostanie svojega žepa. Saniostojnost sainostojnežev je v tem, da so Sloven^o in njeno samostojnost prodali centraliz -mu. Glfesovali so za vidovdansko ustavo, ki ]e na-pravMa slovesen koaec avtonomiji Slovenije. La -gali bo v Beogradu, da so vsi slovenski kmetje sto u^a^o zatlovoljni Hinavsko so zavijali oči tarapred Sibi, češ, mi smo za narodno edinstvo, l]udska stranka pa je separatistična ¦= za razcep od države. V resnici pa tem sebičnežem ni ni6 ne za Slovea«-e ne za Srbe in ne za narodno edinstvo —marv9'5 le za lasten dobifiek* Na cotu politične laži in hinavstva gredo napraj i» r.avzdol, Pa 5e bi hodili sami, bi še t'o ne bi bila nobena nesreča, Ako padejo v brezdno, se jim dogodi to, kar so zaslužili. Nesreča pa ]e ta , da nag oarod trpi z njim in drvi v politično propasl. :Jhi ija to propast delafo samostojni dan na dan. iV sejji zakonodavnega odbora dne 14. marca je g. siadfobtsedni Drofenig na vso moč hvalil vladin zakonati načrt o Samoupravi, ki je pravzapraV le grob za slovensko samostojnost in samoupravo Imenoval ga je krasnl načrt; ko bo ta zakon stop.il v vefia^o, bo v naši državi ponehaJo mnogo neza•dovoljiiesti Iz nemškutarske familije izvirajoči g. Droimtg je svečano, od navdušen)a v obraz zalit z *dečK», zatrjeval: ^Slovenski del našega ]ugo stoTan^kega naroda noče plemenske avtonomiie — noJ» je pod nobenimi pogoji." N» Temo, ali je Dro.enig sploh" razumel, ka> ie porcdai s temi besedami. Morda i« samo ponovil med srvskimi in hrvatskimi centralisti običajnojrazo «= fxsedo o tem.: Mi nočemo plemenske avtono-mije. V resniai pa je Eovedal to: ^Slovenci nogejo nedeliane in avtonomne Slovenije, nočejo je po'd no benimi ^ogoji," In Srbi so ga dobro, predobro raz umeli in v obraz so se smejali tistim slovenskim poslan^em, ki se neumorno in neustrašno potegu jejo za samoupravo in avtonomijo nedeljene Slovenije. Drrjenig se je tudi izjavil zoper avtonomijo na šolsken p_olju, torej zoper to, da bi slovenski kmet imel kakšno besedo pri tem, kakšna bo vzgoja njegovih otrok v šoli, kakšni ufiitelji bodo njegovo deco poduževali itd. Samostojni Drolenig je tako - le raodroval: ,,Oblasti (pokrajine) ne bodo nosile stroškov za šole. Vse stroške za osnovne in drugp šole je prevzeJa država Kdon mora nositi bremtna, mora nositi ludi vso odgovornost. Ce nisriin sprejeli bremen za šolstvo na svoja p.le<5a, raislim, da tudi ne moremo zahtevati, da nad niimi kom>;>vi diramo. Tako je torej govoril zastopnik Siovers kih 'ciiielov v Beogradu. Slovenski kmetje doma pa se boie rrijeli za glavo, ko bofe brali te besede . Za Bo-^a svetega, ali Je Drofenig prišel ob pamet? Kdaj ne bi imel kmet nobene pra^ice nad šolo? Ta krat, ^e ne bi plačeval nobenih davkov, sa.i veu dar držnva plačuje in vzdržuje šolstvo iz dnvkov, ki jih oobi od državljanov. Slovenci pa plačuiemo davke, iJaCiremo ogromne svofe. Iz teh davkov se plačujeo naše šole In učitolji na njih. In Drofe- nig se upa v Beogra3u v parlamentu javno izreči kot Ijudski zastopnik to besede: ,,Ce nismo »piotolibremen za šolstvo na svoja ple6a, mislim, da tutli ne moremo zahtevati, da nad njimi koma uuramo." Slovenski kmetje, ko pride Drolenig med vas, pa ga v[)rašajte, kako je v Beogradu govoril o ^oli in o vaSih pravicah nad šolo!