Sosedov angelček
Spisal  Ivo Trošt
||ri naSem sosedu niso imeli ne stare matere ne dekle, ki bi bila varovala otroke ob poletnem delu. Sama mati se je ubijala z drobljanci, z domačimi opravki, z iivino, z opravilotn na polju in še s sto drugačnimi skrbmi, ki jih nalaga marljivi gospodinji kmetiška hiša. Oče je mofal z nekoliko večjim Jankom na polje, mati za njima, da čim prej nalože sulio seno. Vroč dan je bil, prav kakor ol» košnji.
Sem izza daljnih gora je že pred poldnera odmeval otel grom in najtrž podil k nara nevihto. Popoldne šo se začcli pogledovati oblaki ogromnih, belih glav od vseh strani, sosedov Francc je pa pokal z bičem za živino na paši in se podvizal za njo, da mu goved ne zbezlja kdovekam. Mulie so bile nanjreč sitne, in solnce je pripekalo, kakor bi mu kdo narofil, da mora še danes pod njegovimi žgočimi žarki dozoreti vse žito. ne samo naše, marvcč tudi sosednjili občin.
V zvoniku je odbila ura tri popoldne. Lastovke so letale vedno nižje raku, loveč si iiveža: mušic, muh, hroščev in slične drobnjave, ki stiče po zraku, ne vedoča prav, odkod ne kam. Bele glave znanccv oblakov so se dvigale vedno višje. Vse je kazalo, da se kmalu zgrnejo, strnejo, in tedaj bn Sele grom ob udarcih takib in tolikih butic. Sosedovi otroci so se igrali ^a liišo na pesku in še nekaj drugih bosopetcev, ki niso opazili, kaj se iina dovršiti na ncbu. Šestletna Minka je prejela naročilo, varovati osemmesečno Lenčko. Ta je, zagrnjena le za silo in zaradi muli, svobodno kobacala v vo-zičku. Za večjo varnost ji je Minka potisnila v usta prazno sesalno cevko, " je z njo pila mleko iz steklenice. Često je otrok tudi zaspal s cevko v ustib.
7*
—«    148   «—
Tako so se zabavali vsak zase: Minka z družbo na pesku, Lertčka cevko v vozičku.   Dan se je pomikal proti večeru. senca proti vzhodu, č pa vedno naprej. Bele glave nedoglednih velikanov so se že skoro dc>tik < na nebu, samo skozi ozko linico se je solnce nasmehljalo v vozičku spi Lenčki.   Morda zato, ker je držala tudi spavajoča cevko v ustih   -   kak vojak cigaro. Solnčeee je pokukalo tudi za oglom otroke, ki so se mu foječc umaknili dalje za hišo v senco. Tudi njim se je posmehljalo in se skfilo za oblake: kukuk!   Ni se jim bilo treba več umikati nadležnemu radovednej: Zato so se igrali brez prenehljaja vse, kar se je le kdo mogel domisliti, sar. Lenčke v vozičku se ni domislil nihče.   Obiskovale so jo muhe ...  Toua brez solnčnih žarkov je bila igra prijetnejša  in zabava veselejša, radc>st pa brez konca in kraja — prav kakor v ncdeljo popoldne. Kar zabobni za bližnjim
hribom.-----------Otroci se spogledajo boječe, kaj pomeni to grmenjc. Toda
igra je bila vendar kratkočasnejša in zabava vabljivejša kot to zamolkio mr-mranje izza hribov. Tedaj se pa zabliska, da je skoro vzelo pogled. Kakor bi pibnil, jih je minilo veselje do igre. Ene misli so jo vsi pocedili nar^vnost na skedenj in se plašno zavili v dišeče seno. Ali bliski so se pojavljali vedno pogosteje, grom se je oglaša! kakor užaljeni poveljnik ob svoji četi, ki ga ne sluša rada. Bobnelo je karajoče in očitajoče, vcdno močneje, vedno bolj jezno in grozno.
Padle so tudi prve kaplje, redke a debele, malone kot klobuki; za njimi druge, gostejše, a ne manj dcbele. Hipoma je bilo vse mokro po tleh. Stcmnilo se je, in le bliščeči bliski so švigali po zraku.  Treskalo je, da so sc otroci prekriževali na skednju,  kakor je kdo znal.   Tam  ob oglu  hiše je pS vpil nekdo, ki so ga pozabili vsi — mala Lenčka se je vila v strahu in pozm v mokroti, zakaj tudi nji ni prizanesel dež. Mofil jo je, le malo ali nič oiit.-\ huje in huje.  Kdo bi jo slišal na drugi konec hiše? ln vendar! V nsjhn: plohi se je zdelo Minki, da čuje glasek ubogega črvička.   Ali kdo nflj ; zdaj ponj — v dežju, med gromom in treskotn, v sami grozi?   Ona si upa. Kdo diugi? Vsi so mlajži, še bolj otročji in bolj plašni. Nihče se ne «:¦
Minka začne jokati — prepozno.
Še je deževalo nekaj časa in grom se je kregal tja za sosednje gorc iti bliski so se podili po ozračju za njim, a sestrici se je še vedno zdelr.. da čuje jok niale Lenke, zapuščene v vozičku.  Ubogi sirotek!  Plane k i. kar v eni sapi. — Groza! Deklica je res čisto ohropela zaradi joka in m^-je bila, da je tekla voda skozi voziček.  Urno zdrdra Minka s sestrO Pou streho, jo vzame v naročje ter osuši v svojem kriiu.   Mali črviček je siccr še plakal, da se je smilil vsem, ki mu niso umeli pomoči. Pozneje se i^ Pa umirila in začela gledati svoje tovariše. Nekatcri so celo trdili, da se j™ jf nasmehnUa.
Potem  je  zaspala.   Minka  je  namreč  prinesla   steklenico z  mlekom. kakor ji je naročila mati, že položila cevko v usta, in vseh nadlog jL b' konec.   Tudi dež je neha!  in sive glave so se začele na nebu radovet'; ogledovati, kam sta se potepla razgrajoča blisk in grom. Za vse gore so ozirali za njimi, razmaknili glave, skozi odprtino pa se je zopet nasmčhlj;
^¦r                 — 149 —
^^Ee: kukuk! — Voda se je cedila od streh in v obccstnih jarkih in od ^^^&inega vozička. Minka ga je potegnila na solnce, položila sestrico variio ^^Bjlko sen0 '" rszgrmla mokre plenice, da se osuše na vozičku. ^^Fvse je bilo zopet oživljeno in veselo. Minka je celo misiila, da bi po-^^Ejjrejšnjo družbo na pesek, toda tovarišice in tovariši so opazovali, kalto ^^Kspanju stresa drobna Lenčka. Vsak hip se je budila. Morala je vedrio ^^Ebri nji in jo miriti. Tudi jc otrok časih odprl oči in jih obračal tako ^^HL da so se kar umikali prejšnji tovariši. Minko jc prehajala tilia groza. ^^Hptrok se je bil prehladil jako nevarno.
^^Mzvečer se je vmila mati. Oče in Janko sta pripeljala seno. Vsi so po-
^^Bali, kaj je otroku. Minka bi bila sama rada vedela, kcr se ji je smilila
^^Hfea, ki ni marala več niti steklenice s cevko. Imeli so pri sosedu huclo
^ra^že pred polnočjo ni rnogel otrok  požirati več nobene stvari.   Veduo
močneje se je stresal in žalostno, proseče pogledoval mater.   Ti pogledi so
govorili dovolj glasno, da je Lenčki zares hudo. Ko bi znala komu potožjti
svojo bolest!
Zjulraj se je jokala Minka poleg matere pri Lenčki. 2e pred poldnem se je pa dcklica umirila. Stresala se ni več in oči ji niso več krožile po sobj;
zaostale so strmeče v strop.  Lenčka je namreč unirla.-----------Naša maina
je tudi brisala solzne oči in rckla, da imajo pri sosedu angelčka. Tudi ini stno ga šli giedat, pa smo videli, kako so Lenčko položili v belo pobarvaiio krsto, jo postlali z dišečimi cvetkami s šolskega vrta, pa odnesli v jamieo. Vsi sosedovi so bili žalostni, da so jim odnesli angelčka. Soseda je tožila & gfesmagem oprsv&tt, in Minks fe sadils cretice as nials- ^w.w.te