List 33.
Gospodarske stvari.
Kako naj se živini pokladajo oljnate preše?
Vredništvo „Novic" je prejelo te dni od rodoljubnega, za blagor svojih rojakov na vse strani skrbnega gospoda sledeče pismo:
„V tvornici za olje na Zidanem mostu se dobivajo oljnate preše po 2 gold. cent, med tem, ko se jih veliko tisoč centov vsako leto na Laško izvozi, kjer veljd cent, na priliko v Milanu, 8 do 10 gold. — Ker se ta klaja za živino in bčele na Zidanem mostu dobi tako dober kup, je pač velika škoda, da se skoro vse oljnate preše le v daljne p tuje kraje spečajo. Ako bi naši gospodarji to klajo vedeli bolje ceniti, se menda ta čudna prikazen ne bi več godila. Dobro bi toraj bilo, ako bi nam ljube „Novice" dober poduk za-stran rabe te klaje prinesle.
V Brežicah na sv. Lorenca dan.
Dr. Razlag, odbornik brežke poddružnice atajarske gospodarske dražbe."
Rade dajo „Novice" na to vprašanje odgovor, ker se ujema s tem, kar so že mnogokrat priporočale v svojih listih.
Ako se naši gospodarji potrudijo in vzamejo 75. list „Novic" od 1855. leta v roke, bojo našli, da je takrat veliki zbor saksonskih kmetovavcev po obilnih skušnjah rekel, da — če more gospodar klajo kupovati — je ni cenejše in tečnejše klaje, kakor so oljnate (lanene in ogršičine) preše, ktere sem ter tje tudi pogače, krov a j ce ali prgo imenujejo. En cent teh preš zaleže živini toliko, kolikor dva centa dobre mrve — po takem si gospodar sam lahko izrajta vrednost te klaje. Posebno pomnožujejo mleko. Al preobilno se jih ne sme dajati.
Lanene in ogršičine preše se prilezejo molzni in pi-tavni živini kaj dobro; lanene pa so še bolje kakor ogršičine, ker v ogršici je nekoliko ostrega olja, ki ima precej močan duh, da se jih izprva nektera živina tudi rada ne loti; ta oljnata ostrina je taka, da je želodec ne prekuha popolnoma in da gre z blatom od živine; gnoj je včasih celo tako razjedljiv , da živina dobi na parkljih bolezen, ako se ji preobilno pokla-dajo ogršičine preše. Treba je tedaj, da pravo mero daje , kdor lanene , še bolj pa kdor ogršičine krovajce živini poklada. Skušnje , natanko izpeljane , učijo , da najbolje teknejo ogršičine preše molzni živini, ako se ji na 32 funtov sena ali kake druge klaje, ktera 32 funtov sena zaleže, prida 2 funta preš. Več jih dajati ni dobro.
Predsednik naše kmetijske družbe gosp. Fid. Ter-pinec močno ceni oljnate preše , in večletna navada na njegovi grajščini je ta-le:   Vsaka molzna  goveja živina
dobi na dan 2 funta oljnatih preš (1 funt lanenih, 1 funt ogršičinih), ktere se od vseh Svetih do majnika pokladajo na rezanco iz slame in sena ali pa plev, ktera se vsaki dan proti v kadi z vodo namaka. Na to namočeno rezanco ali razmočene pleve se potrese vsakemu živinčetu na dan 2 funta gori imenovanih preš in posoli z 2 lotoma živinske soli. Gosp. Terpinec pravi, da je to popolnoma potrjeno.
Pač radi to verjamemo, da 24 ur poprej v kadeh namakana in še s prešami namešana in nekoliko osoljena piča kaj dobro tekne živini. To namakanje rezance smo potem, kar smo sami pri gospodarjih okoli Dunaja videli, našim gospodarjem v „Novicah" živo priporočali, — pa kaj! ker smo menda le prazno slamo mlatili. Ža-libog, da se naši gospodarji večidel — ne vsi — tako trmasto drže očetovih navad in ne ubogajo besed svetega Pavla, ki pravi: „vse poskusite; kar je dobro, obdržite." 2 ali 3 velike kadi v hlevu , da se rezanca vanje deva in skozi 24 ur namaka, da nekako zavre in dobi zraven veče tečnosti prijetni vinski duh — se ve, da je našim gospodarjem že prevelik trud !! Ce pa po starem kopitu nas zalezujejo nadloge, po tem je pa jok in stok. Prav se nam godi — bi morali skor na zadnje reči. Milanezi, kakor g. dr. Razlag pravi, rabijo oljnate preše po 8 in 10 gold. in so zadovoljni, da jih imajo, mi pa, ki jih imamo po 2 gold. pred nosom, ne maramo za-nje, ker smo prenemarni.