UKtMVu- w- - -t".n. platana t rotorlnl IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN S()B0f50?$i0 28. XI. 1930 (,eM 9Mmmi iterilkt IMb l «0 . krai, .,r ' TRGOVSKI LIST .1 Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani «dništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953 (jBTO XIIL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četertek, dne 27. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 138. Važna trošarinska vprašanja. ako jih finančna kontrola sama nima a) Vinogradniki so dolžni pretočiti vino iz droži najkasneje do 31. januarja vsakega leta. — V nekaterih krajih puščajo vinogradniki črno vino na drožeh do februarja ali marca meseca prihodnjega leta in s tem prekoračijo v pravilniku o državni trošarini določeni rok 31. januarja, češ da vino izgubi na moči in barvi, če Še ob odrejenm roku pretoči. Ker je ministrstvo za finance ugotovilo, da; ta razlog ni točen, je z razpisom z dne 14. avgusta 1930. br. G1223 IIL odredilo, da se mora vse pretakanje izvršiti najdalje do dne 31. januarja vsakega leta. b) Analiza vin in mošta, ki se izvaža. — Po členu 41. pravilnika za izvršitev zakona o vinu je potrebno, da na nakladalnih postajah vzamejo organi finančne kontrole vzorce mošta, odnosno vina, ki se izvaža. Vzorce je treba vzeti v dveh steklenicah po pol litra in zapečatiti s pečatom organa finančne kontrole, na zahtevo lastnika pa tudi z njegovim pečatom. Ob odvzemanju vzorcev sestavi kontrolni organ zapisnik, v katerem mora navesti ime in priimek lastnika vina ali mošta in njegov točen naslov, označbo vagona, odnosno soda, 'iz katerega je vzel vzorec, približno ceno vina ali mošta brez trošarine, kakor tudi vse, kar smatra, da bi bilo potrebno ugotoviti v zapisniku. Zapisnik podpiše poleg kontrolnega organa tudi lastnik pošiljke, če pa pri odvzemu vzorcev ni prisoten, morata podpisati zapisnik dve priči. Pri odvzemanju vzorcev mošta ali vina mora kontrolni organ opozoriti lastnika ali njegovega zastopnika, da mora mošt, odnosno vino, katero izvaža, docela ustrezati predpisom zakona o vinu in da ga za primer, da bi kontrolni laboratorij ugotovil, da vino ali inošt ne ustreza predpisom zakona o vinu, zadene kazen, kakor da je vino dal v notranji promet. Ako bi se pa ugotovilo, da bi se morala pijača uničiti ali prodati, se od njega izterja še dvakratna vrednost pijače. Steklenice za vzorce plača lastnik, »Udeležba tujih držav v jugoslovanski zunanji trgovini.« Pod tem naslovom so priobčili v soboto praški »Narodni Li-stv« daljši izvleček iz elaborata, ki ga je podal tajnik zbornice za TOI g. I v a n Mohorič na gospodarskem kongresu v Beogradu 13. septembra t. 1. Nekaj interesantnosti iz elaborata, ki je vzbudil že tedaj obče zanimanje vseh gospodarskih krogov, smo priobčili v našem listu že koj po kongresu. Praški »Narodni Listy« so ga ponatisnili po »Naši dobi«. Žal, ne moremo priobčiti elaborata v celoti, ker je za naš list preobsežen. Čujemo pa, da bo ponatisnjen v posebni knjigi. * * * Izvoz sadja iz Jugoslavije v prvih 10 mesecih zaznamuje s ca. 600 milijoni Din velik plus proti lanskemu letu. — Strokovni krogi računajo do konca leta s polno milijardo. Pri avtomobilih in prikolicah se smejo po členu 30. naredbe o varstvu javnih potov poleg napolnjenih gumijevih pnevmatik uporabljati tudi takozvane polpnevmatične, v vrsto elastičnega gumija spodajoče. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo se bodo po poročilih iz Beograda pričela v decembru t. 1. na razpolago. Vzorce mošta ali vina pošlje kontrolni organ na analizo oni kontrolni postaji, iz koje področja je bilo vino izvoženo. V Dravski banovini vrši posle kontrolne postaje kmetijska ogledna in kontrolna postaja v Mariboru. Padanje državne trošarine na žganje. — Po izkazih o pobrani trošarini se je v času od 1. aprila 1930. dalje do konca julija 1930. pobralo za 50% manj državne trošarine nego v vstrez-ni dobi lanskega leta. Ministrstvo za finance je spričo tega odredilo, da se kontrola poostri in osigura pravilno in pravočasno plačevanje trošarine na žganje. Kdaj pobirajo carinarnice banovinsko trošarino? — Po členu 5. pravilnika za pobiranje banovinske trošarine je pobiranje te trošarine vezano na kraj, v katerem se troši banovin: skl trošarini zavezano blago. Carinarnice smejo po odloku ministrstva za finance z dne 19. avgusta 1930., br. 31298/IV. pobirati banovinsko trošarino samo za blago onih deklarantov (lastnikov blaga), ki stanujejo v področju občine, v katerem se nahaja tudi sedež carinarnice, ne pa tudi na ono blago, ki je deklarirano za osebe, ki stanujejo izven področja občine, v kateri se nahaja carinarnica, kajti za pobiranje trošarine na to blago so pristojni organi občin, v katere se blago uvaža radi potrošnje. Obračuni v privatnih trošarinskih shraniščih za vino. Ministrstvo za finance je doznalo, da organi finančne kontrole ne napravijo vsako leto obračuna v- privatnih trošarinskih shra-niščih za vino, kakor ga napravljajo v shraniščih za žganje in špirit. Radi tega je z razpisom z dne 8. septembra 1930., br. 66519, odredilo, da organi finančne kontrole takoj napravijo letni obračun za preteklo leto v vseh privatnih shraniščih za vino in da v bodoče napravijo ta obračun koncem vsakega leta v času od 1. do 10. septembra, kakor je to odrejeno tudi za NAKUP FOTOGRAFIJ OD 0S0BITE ZNAMENITOSTI. Tvrdka International News Thotos, 235 Kast 45 tli Street, New York City kupuje vse fotografije, ki so posebno znamenite, kakor na primer fotografije svetovnoznanih oseb, posebnih scen in lepih krajev. :|c Jjt SLADKR0NA PRODUKCIJA JUGOSLAVIJE IN EVROPE. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko objavlja številke sladkorne produkcije v posameznih deželah Evrope za I. 1629/30 in 1930/31, v tonah: + ali — r>-'-'i 1929/30 1930/31 1929/30 Češkoslovaška 1,035.000 1,098.000 + 0 0% Nemčija 1,985.000 2,329.000 + 17-3 » Avstrija 120.000 137.000 + 13 S» Ogrska 247.000 222.000 — 102» Poljska 917.000 710.000 — 22'0» Belgija 251.000 251.000 Italija 432.000 400.000 — 7-4» Jugoslavija 121.000 95.000 - 21-3» Bolgarija 40.000 51.000 -+- '28 » Romunija 82.000 120.000 + 45’9» Danska 134.000 165.000 + 229» Švedska 121.000 170.000 + 400 » Pridejo zraven še Finska, Irska in Turčija s ca. 3000, 26.000 do 23.000 in 5500 do 9700 tonami. Skupaj Evropa 5,517.000 in 5,788.000 ton, -f 4-9%. PETLETNI NAČRT RUSIJE SE UMIKA NOVEMU PETLETNEMU NAČRTU. Prirastek veleindustrijske produkcije v Rusiji je znašal v tretjem letu načrta 25 odstotkov; in sicer v skupini A (težka industrija) 37-7°/o proti proračunje-niin 39-7°/o, v skupini B (lahka industrija) pa samo 11-1% proti proračunjenim 23-8°/o. Vzrok majhnega prirastka v skupini B iščejo v nezadostni preskrbi s surovinami v vrsti industrijskih panog, ki predelujejo poljedelske surovine. Vsled tega je tudi skupna industrija zaostala za ca. 5°/o za proračunjeno produkcijo. Kljub temu je bil pa prirastek industrijske produkcije v zadnjem lelu večji kot v prejšnjih dveh letih 1927/28 in 1928/29, ko je bil izkazan z 19 in s 23 odstotki. V letu 1927/28 je bila presežena predvojna povprečnost za 26-8°/o, v letu 1928/29 za 58-5°/o; tudi v letu 1929/30 je bila dosti večja. Ugodno je zaključila letos električna industrija, koje prirastek odgovarja popolnoma načrtu ter znaša 78°/o, ter produkcija poljedelskih strojev, ki je bila za 54 odstotkov ali 311 mil. rubljev večja kot v letu 1928/29 in štiriinpolkrat tako velika kot v zadnjem predvojnem letu 1913. Kljub temu pa v Rusiji s prirastkom niso zadovoljni in se Najvišji ljudski gospodarski svet bavi že z študijem in z izdelavo novega petletnega načrta za leta 1933—1938. S tem je izraženo iz-jalovljenje ruskih nad, da bodo po dokončanem petletnem letu 1933 druge industrijske države od Rusije dosežene in prekoračene. Prvo petletje določene mu naloge ni moglo izpopolniti, oziroma je ne bi moglo, in naj jo zato izpolni petletje 1933—1938. * * * AMERIKA HIRA OB EVROPI. V ameriških gospodarskih krogih povzroča katastrofalni padec zunanje trgovine — v prvih devetih letošnjih mesecih dve milijardi dolarjev — silno vznemirjenje. Zlasti vznemirja Ameri-kance padec izvoza. Gospodarski krogi spravljajo to dejstvo v zvezo z rastočo konsumno krizo v Evropi. Opozarjajo, da se more ta kriza in s tem v zvezi položaj ameriškega gospodarstva omiliti z ojačenimi krediti za Evropo in morda tudi s temeljito revizijo dolgov. V resnih gospodarskih krogih so mnenja, da je katastrofalni padec zunanje trgovine znamenje viharja in da bo imel za posledico popolno spremembo ameriške trgovske in kreditne politike napram Evropi. Danes je pač tako, da se gospodarska kriza spričo splošne prepletenosti gospodarskih interesov ne omeji samo na deželo akutne krize, temveč da poseže tudi drugam. V nedeljo smejo biti vse trgovine odprte. Na razna vprašanja iz vrst naših naročnikov obveščamo, da morajo biti v zmislu naredbe kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovališč v Dravski banovini v p o n e d e 1 j e k, d 11 e 1. d e c., t. j. n a praznik u j e dinj e 11 j a Srbov, Hrvatov in S 1 o v e n -c e v v s e t r g o v i n e v e s d a n z a -p rte, zato pa smejo biti v « 111 i s 1 u i s t e 11 a r e d 1) e v n e d e -1 j o p r e d tem praznikom, t. j. d 11 (* 30. 11 o v e 111 b r a t. i. o d -prte, in sicer ves delavni čas, kakor to izreč 11 o d o -1 o č a n a r e d b a. * * * Ing. com. J. Zadravec: O merkantilizmu in psihio-kratizmu v našem narodnem gospodarstvu. V Času vseobče gospodarske krize, v času gospodarsk ih konferenč se čita in čuje nešteto predlogov, kojih vseh cilji so, če že ne odpraviti, pa vsaj ublažiti sedanji ne všečni položaj našega narodnega gospodarstva. Dia-mentralni so si ti predlogi, saj se gibljejo med skrajno levico in skrajno desnico, od čistega psihiokratizma pa Jo popolnega merkamtilizma. Bodi mi zato dovoljeno, da v naslednjem podam nekoliko misli o zgoraj navedenih uacijonalno ekonomičnih principih z ozirom na naše narodno gospodarstvo. Temeljna ideja psihiokratizma, ko-jega duševni oče je Francoz Francois Quesnay (1694—1774), njega izpopolnite] j in pobornik pa Škot Adam Smith, rojen leta 1723. v Kirfka!ldy, vsebuje trditev, glasom katere je vir blagostanja edinole produkcija naravnih dobrin, toraj poljedelstvo. Njega misel o gospodarstvu zajednice — države — pa sloni na bazi nje osnove — družine. Težko je ugovarjati trditvi psihiokratizma, da je ono, kar je za družino koristno ali škodljivo, istola-ko koristno ali škodljivo i za zajedni-co, državo. Ker pa v domačinstvu od pradavna prevlada princip nabave potrebnih dobrin tam, kjer so iste najboljše in obenem najcenejše, odnosne plasiranje domače nadprodukcije tam, kjer se za isto doseže najugodnejšo ceno, je pač jasno, da zagovarjajo pripadniki psihiokratizma vseobče svobodno trgovino. Psihiokrati negirajo torej potrebo, da država regulira trgovino, da jo pospešuje ali ovira. Proč s carinami! je njih geslo. Nasprotno temu vidi mcrkantilizem uspešno pot do vseobčega blagostanja posamezne zajednice, — države — v nje čim najpopolnejši autokraciji, v stremljenju za čim najpopolnejšo samooskrbo. Stvarjati nacijonalno industrijo, proizvajati doma po možnosti vse potrebne dobrine, uvažati čim najmanj, izvažati čim največ domače nadprodukcije, ustvariti s tem aktivno trgovsko bilanco, je cilj in smoter tega sistema. Res je, da znači aktivna trgovska bilanca heposredno povečanje zalog inozemskega zlata, kar je istovetno s povečanjem gospodarske in politične moči dotične države. To in pa ogromni dohodki zaščitnih carin so pač vzrok-, da so se vse sodobne države več ali manj oprijele tega sistema. Pri nas se pripravlja obrtni zakon. Le v glavnih obrisih mi je poznan njega cilj, vendar dovolj, da sem v istem spoznal čisti merkantilizem. Ustvariti hočemo torej svojo lastno industrijo. Osamosvojiti se od inozemstva. Za ustanovitev domače industrije pa je poleg ogromnih materijelnih žrtev potrebna pač znatna zaščitna carina, da se utrde temelji njenega obstoja. Ogromen kapital inozemskih industrijskih krogov, ki omogoča ob do skrajnosti racijonalni produkciji uspešno konkuriranje z vsako porajajočo se industrijo, se po mojem mnen ju, — da uveljavi svoj vpliv odnosno da svoje pozicije ne izgubi, — ne bo plašil tudi eventuelnih izgub. Pritisk, ki bi ga v konkretnem primeru izvajale industrijske države napram našemu trgu, bi nas primoral, da v svrho zaščite domače industrije izdatno povišamo uvozne carine. Ker bi to povzro- shranišča za žganje. oalo protiukrepe, bi bil s tem storjen prvi korak do carinske vojne. Težko si morem predočiti, da bi mogla vsaj v doglednem času domača 'industrija zaposliti toliko prebivalstva, 'da bi bilo isto številčno dovolj močno za potrošnjo vseh agrarnih produktov naše države. 80% našega privrednega prebivalstva se peča s poljedelstvom. Če (bi torej še v večji meri, kakor doslej, bojkotirale industrijske države naše agrarne produkte, bi to moralo brezpogojno povečati že itak sedaj neznosno agrarno krizo. Naši agrarci bi ne mogli prodajati, ali Pa po smešno nizkih cenah, pod lastno pridelavno ceno, svoje produkte. Vsled tega bi se še v večji meri zmanjšala njih kupna in davčna moč. Zmanjšana kupna moč bi primorala gro našega prebivalstva povrniti se k primitivni stopnji domače autokracije, kar bi posredno značilo povečanje industrijske in trgovske krize. Končno dvomim tudi, dali bi mogli povečani dohodki carin odtehtati zmanjšano davčno moč domačega prebivalstva. Toda tudi pobomiki svobodne trgovine — psihiokratizma — so se pojavili in njih število ni malo. Vzemimo, da bi ne le mi, temveč tudi ostale države vsaj naproti nam, ukinile vsako zaščitno carino. Res je, da bi v tem momentu vzcvetel izvoz naših agrarnih produktov. Tako rekoč v hipu bi bila odstranjena agrarna 'kriza, izmenjava dobrin bi postala velika in ne dvomim, da bi bas za trgovstvo kot posredniku med producentom in konzumentom zasijali boljši časi. Toda tudi to bi .imelo morda svoje slabe strani. Mlada naša industrija, ne še dovolj trdna, bi več ali manj podlegla inozemski konkurenci, nastopila bi stagnacija, zapiranje obratov, odpuščanje delavstva in povečanje brezposelnosti. To pa bi imelo za posledico, da >bi še večje trume našega delavstva zapuščale, v borbi za kruh, meje naše kraljevine, puščale tujcem svoje najboljše moči ter se morda izmozgane prej ali slej vrnile v okrilje domovine. Ne le to, temveč tudi iz finančno -političnih vidikov bi morda ta sistem bil opasen, kajti vprašanje je, da-li bi naš izvoz glede na ameriško in rusko agrarno konkurenco presegel uvoz. Dolgotrajne pasivne gospodarske bilance pa nobena še talko trdna valuta ne more prenesti. Slednjič bi pa morda tudi našim agrarcem inozemska konkurenca onemogočila obstoj. Znano je, da so se ob industrijalizaciji ameriških farm znižali produkcijski stroški pšenice na cca. 48 para za kg v našem denarju. Če k temu prištejemo še izvanredno nizko prevozno tarifo, saj znaša n. pr. prevoz 1 kg pšenice iz Čikaga do Prage preko Hamburga istotoliko kot prevoz 1 kg pšenice iz Banata po znižani tarifi 34/13 do postaj Dravske banovine, si lahko zamislimo, da bi Amerika, če že ne govorimo o ruskem dumpingu, zaimogla občutno škoditi našemu poljedelstvu. Iz vsega tega sledi, da hi tudi za naše narodno gospodarstvo bila srednja pot zlata pot. Ustvarjati domačo industrijo, kjer so za isto naravni in gospodarski predpogoji, ščititi zaščite potrebno obstoječo domačo industrijo ter s spretno izvozno politiko na podlagi reci-procitete forsirati izvoz agrarnih produktov bo in je slej ko prej naloga naših vodilnih narodnih gospodarjev. ^luMh Uradni dan Zbornice za trgovin«, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 2. decembra 1930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Veledrogerije v Dravski banovini in njih interesne sfere. Gospodarske prilike so danes tako težke, da se morajo pridobitveni krogi prav intenzivno truditi v boju za obstanek. Braniti morajo z vsemi močmi svoje posestno stanje in budno paziti, da jih konkurenca ne spodrine. Kakor imajo velike države svoje interesne sfere, katere politično in gospodarsko izrabljajo in katere morajo z j vsemi razpoložljivim močmi braniti, tako morajo tudi gospodarski krogi varovati svoje interesne sfere, svoj krog odjemalcev. Vendar boj proti vidnemu konkurentu se, četudi včasih težko, prenese. Toda če kar čez noč nastopi konkurent z raznimi privilegiji, kateremu se ne more do živega in ki brez boja odvzame del te interesne sfere, potem to lahko postane za prizadete katastrofalno. 'Nekaj sličnega se sedaj pripravlja napram veledrogerijam v Dravski banovini. Tukajšnji Okrožni urad za zav. delavcev šteje sedaj 99.516 zavarovancev. Predvidoma se bo to število v doglednem času še znatno pomnožilo. Zdravila za vse te mnogoštevilne zavarovance dobavljajo lekarne v Ljubljani, oz. v drugih krajih Dravske banovine, katere vse zalagajo 'ljubljanske veledrogerije. Sedaj pa se je pri Središnjem uradu za zavar. delavcev v Zagrebu, v katerega območje spada 'tudi Okrožni urad v Ljubljani, ustanovilo »Centralno apotekarsko Dunajsko finančno pismo. Pretekli teden je v Avstriji označen po velikih odpustih delavcev v strojni industriji, v raznih panogah električne industrije in po napovedbah, da se bodo tudi v drugih vrstah gospodarstva morale izvesti obratne omejitve. 2e dolgo časa ni bilo v finačnih in industrijskih krogih razpoloženje tako de-primirano kot je danes. — Krčevito se vsakdo ozira pa znakih zastoja v padajoči tendenci in bi bil že vesel, če bi vsaj tako ostalo kot je sedaj. Nerazpo-loženje v kupčijskem življenju je ojačeno še po dejstvu, da je tujski promet sedaj zelo majhen, da tožijo hoteli o pomanjkanju gostov in da je zato v vseh trgovinah, ki so tako ali tako navezane na nakup od strani tujcev, zastoj prodaje popoln. Sicer vsakdo reče, da je drugod tudi tako kot v Avstriji, a odgovarjajo mu, da so v drugih deželah rezerve večje. Možnost zaslužka je postala brez dvoma v zadnjih mesecih in tedniii Vidoma manjša. Sliši se o špekulaciji na baisse in na hausse in o poskusih, da bi se špekulacija ustavila z vnanjimi odredbami, a ti poskusi nič ne pomagajo; korektura mora priti od znotraj. | Nekoliko bolj razveseljivo znamenje vidijo v tem, da so dvigi iz hranilnic, ki so bili v zadnjih tednih precejšnji, prenehali in da so na njih mesto prišle nove vloge. Sklepati bi se dalo iz tega, da je notranjepolitično pomirjenje napredovalo ter da so prišle prej dvignjene vloge nazaj; kajti težko si je misliti, da bi obstojale sedanje vloge iz novo tvorjenih prihrankov ali dobičkov. Na borzi je promet neobičajno majhen in prihaja prav za prav le iz poklicnih krogov. Občinstvo je svojo delniško imovino v glavnem že prej prodalo, in posamezne prodaje, ki se sedaj izvajajo, imajo za namen pogosto le dosego gotovine. Ta ali drugi delničar je vendarle upal, da bo nastopilo zboljšanje. Če ima dobre delnice, je to njegovo upanje seveda opravičeno: a medtem mu večkrat poide sapa in mora prodati svojo imovino pri globokih notacijah, čeprav ve, da bo slednjič vendarle enkrat prišel boljši čas. Velikih delniških paketov ni več na prodaj, temveč gre pogosto le za par kosov, ki pridejo na trg in ki jih moreš kljub temu prodati le z zgubo na vrednosti. Žalostno poglavje zgub v delnicah se zaključuje. , Če je pričela Nemčija varčevati, mora delati to tudi Avstrija, ako hoče, da njeno gospodarstvo ozdravi. In varčevanje se mora vršiti tudi na vodilnih mestih, pri predsednikih delniških družb itd. Sicer se morajo mesta, ki zahtevajo ve- skladišče« z namenom, da bo v svoj-stvu veledrogerije zalagalo vse apoteke Središnjega urada. Polagoma naj bi se to zalaganje raztegnilo tudi na lekarne Dravske banovine, ki bi se ustanovile pri Okrožnem uradu. Kakor se doznava, je Središnji urad v Zagrebu že zaprosil pri tukajšnji kr. banski upravi za dovoljenje ustanovitve lastne lekarne v Ljubljani. Ne moglo bi se ugovarjati, če bi Središnji urad oz. njegovo skladišče odprto tekmovalo, s tukajšnjimi veledrogeri-jami. Toda v tem slučaju ne bo šlo za konkurenčno veledrogerijo, ampak za veledrogerijo s privilegiji, ki bi imela monopol za zalaganje vseh lekarn Okrožnega urada, vsled česar bi bile vse druge že obstoječe veledrogerije izključene od vsake dobave. Čim bi bila ustanovljena lekarna v Ljubljani, bi jih Središnji urad ustanovil še v raznih drugih večjih krajih Dravske banovne — osebito v industrijskih — in naše veledrogerije bi propadale, ker bi izgubile skoraj polovico svojih odjemalcev. Pripominjamo pa, da so naše veledrogerije prav dobro opremljene in da ustrezajo vsem pogojem § 26. zakona o lekarnah. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je z ozirom na navedena dejstva in v zaščito svojih članov interveniralo pri tukajšnji banski upravi v prilog veledrogerij v Dravski banovini n se je nadejati, da bo banska uprava vpoštevala upravičene želje prizadetih podjetij. lik talent in veliko odgovornost, bolje honorirati, a plača mora biti vseeno v skladu z rentabilnostjo podjetja. Gksport bi bilo dobro dvigniti. Letos je zelo padel; pri lesu in lesenem blagu doslej za 17 odstotkov, pri železu in železnini za 19 odstotkov, pri strojih za 32 in pri avtomobilih za 34 odstotkov. Tudi v industriji so vodilni funkci-jonarji razmeroma predobro plačani, prav tako pri socijalnih zavodih. Med zakonskimi predlogi, ki jih bo morala rešiti nova skupščina, je treba kot najvažnejše omeniti carinsko tarifo, delitev dajatev in predlog glede zveznih železnic. Vsekakor se bo kmalu pokazalo, če bo novo ljudsko zastopstvo imelo več razumevanja za potrebe gospo-garstva kot ga je imel njegov predhodnik. Novim strankarskim bojem in novim obremenitvam bi zadolženo gospodarstvo Avstrije ne moglo biti kos. — Politični ekperimenti bi se pa kot vsestransko škodljivi sploh morali opustiti. onudDc. Izvozniki lesa, zlasti orehovine, se opozarjajo, da se zanimata za nakup orehovega lesa sledeči dve čehoslova-ški tvrdki; »Hubertus«, lesna industrija, Uh. Brod Č. S. R., in inž. F. Jamečeik, Nusle, Češko Zbrojovka v Bfne. Obe navedeni tvrdki rabita debelejši orehov les za puškina kopita. Interesenti se naj direktno obrnejo na imenovani tvrdki. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. 6. Zeleni teden v Berlinu 1931. Vsako leto se vrši v Berlinu takozvani zeleni teden. Letos se vrši taka prireditev že šestič. Je to velika razstava nemškega kmetijstva, ki jo priredi nemško kmetijsko društvo vsako leto pozimi. Prireditev se bo vršila od 31. januarja do 8. februarja 1931. Na razstavi sodelujejo zastopniki poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, mlekarstva, lovstva, čebelarstva i. dr. Industrijski del razstave bo obsegal industrijske izdelke, ki se uporabljajo pri kmetijstvu in so proizvod največjih specialnih tvornic Nemčije in inozemstva. * * * &>4velu Dolgovi mesta Celje so narasli od 3-605 milj. Din v letu 1923 na 4-733 milj. v letu 1927, na 9-972 milj. v letu 1929 in znašajo sedaj ca. 15,287.000 Din. Grozdja iz Smedereva so izvozili od 12. avgusta do 15. novembra 3,580.000 kg v 657 vagonih; 292 vagonov je šlo na Dunaj, 152 v Prago itd. Proračun Primorske banovine izkazuje 47 milj. Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Državni monopoli so dali v prvih 6 mesecih tekočega proračunskega leta 1199 milj. Din dohodkov, lani v istem času pa 1195-5 milijonov. Javne trgovske revizorje za trgovska in finančna podjetja bodo vpeljali tudi v Jugoslaviji. Po angleškem vzgledu so jih vpeljali doslej v Holandiji. Nemčiji, Avstriji, Franciji, Danski itd. Predloge za pospeševanje izvoza žita je Priv. d. d. za izvoz agrarnih produktov vposlala na pristojna mesta. — Sedaj veljane vozninske olajšave bodo najbrž podaljšane do konca leta in bodo skoraj gotovo prišle še nove zraven. Ripal, generalni direktor francoske rudarske zveze, se mudi v Beogradu. Doslej je investiral v Jugoslaviji 25 milijonov frankov. Upa, da bo nesel rudnik pri Golubcu 400 do 500 kg čistega zlata na leto. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 844 milijonov šiligov; kritje je bilo 82-7 odstotno. Število brezposelnih v Franciji je v enem tednu naraslo od 1663 na 2244. Sicer je številka absolutno prav neznatna in ne pomeni nič v primeri z nemškimi, angleškimi ali ameriškimi milijoni, a relativni prirastek je velik. Rusko sladkorno produkcijo cenijo letos na 18 milijonov met. stotov, dočim je znašala lani 8 milijinov stotov. Zato se tudi v sladkorju bojijo ruskega dum-finga. Jamstveno kvoto v trgovini z Rusijo je zvišala italijanska vlada od 65 na 75 odstotkov vrednosti blaga. K 15-odstotni omejitvi celulozne produkcije, ki so jo sedaj ratificirali v Finski, Norveški, Nemčiji in Češkoslovaški, hočejo pritegniti še druge dežele, med rjimi tudi Avstrijo, in se zadevna pogajanja že vršijo. Padec cen prašičev na Poljskem datira od maja dalje; v septembru in oktobru se je nekoliko ustavil, sedaj je pa zavzel zopet ostrejše oblike in bo postal vsled rastoče konkurence na eksportnih trgih še hujši. Škodovo podjetje je v teku racionalizacije znižalo število delavcev za 7000, število nastavljencev za 800, a število delavcev je vseeno za 5000 večje kot 1. 1927. Število delavcev v Plznu bodo stabilizirali na 15.000. Zaposlenost podjetja je zajamčena do leta 1932, sedania naročila znašajo 3500 milijonov Kč. Bančni polomi v Franciji se nadaljujejo. Vsak dan se bere o kakšni novi insolventni banki. Amerika namerava izdati uvozno prepoved za rusko blago; povod za ta načrt so dali producenti manganove rude. Zahteva potrdila, da blago ni delo kaznjencev, je isto kot faktična prepoved. Več bank v Benečiji se je združilo v Katoliško banko za Benečijo. Namen je dovoljevanje kreditov poljedelstvu in trgovini Benečije. Glavnica novega podjetja je 60 milijonov lir, hranilne vloge so izkazane s 400 milijoni lir. Belgijska železna industrija bo izvedla 5-odstotno znižanje mezd, in sicer 2 in pol odstotno 1. decembra, 2 in pol odstotno pa 1. januarja. Pasiva pariške banke Oustric, o koje insolventnosti smo že poročali, znašajo 1238 milijonov frankov, aktiva 777 milijonov, deficit torej skoraj pol milijarde frankov. Stabilizacija pšenične ceno hočejo izvesti v USA in sicer pri 75 cents, kar je za 22 cents nad notacijo v Liverpoolu. Cela vrsta francoskih avtomobilnih tovarn je po poročilu lista »Humanite« omejila delo in odpustila del delavcev. Delovni čas je skrajšan na 40 tedenskih ur. Anton Podbevšek: Reklama, ki dela dobiček. Inseratna kampanja za »Erco« ovratnike. — V nekaj letih se bo govorilo splošno le o blagu. Zal, da se še vedno dobe pri nas in-serati, sestavljeni po naslednjih improviziranih vzorcih: »Najpopolnejši...........stroj. Preden si nabavite stroj, oglejte si ga pri nas!............« »Svetovno znani stroji v zalogi pri . .« »Svarim pred nakupom navideznega blaga! Kupujte na obroke.................« »Ne pozabite, da vas edino reši . . . .« »Vodeča trgovina .... nudi . . . . po najnižji ceni « »Ne pozabi...........« »Najbolj pošteno vas postreže « Mnogi tako sestavljeni inserati spadajo pod paragraf zakona o nelojalni konkurenci, ne glede na to, da nikogar ne prepričajo in da so zato brez baška. Pred kratkim je zapisal v »Neue Zii-dicher Zeitung«, ki posveča člankom o reklami in inseratom čedalje večjo pozornost, Hans Neuburg te-le besede, ki veljajo tudi za naše razmere: »V nekaj letih se bo govorilo splošno le o blagu kot takem. Nič več se ne bomo posluževali superlativov, temveč primorani bomo, pripovedovati dejstva, ker bo sodobni konkurent imel večje uspehe s stvarno resnico. Prepričan sem, da se bo publika prebudila iz spanja, v katero jo je zazibala dosedanja reklama ter da bo dovzetna le za zdravo, živo in jasno vabljenje. Prav tako, kot postaja dovzetna za pohištvo iz jekla in se s strahom spominja sentimentalnega poveličevanja stilnega pohištva, ki ni bilo ne udobno ne praktično in ne higijensko. Industrija se le tedaj z uspehom razvija, če gre s tokom časa. Konservativci naj se še tako upirajo — njihov trud je zastonj, svet se hoče vrteti.« IV glavnem mora biti 1. »resnica v reklami« ali, kakor pravijo Američani, »Truth in Adver tis ing«; 2. reklama mora biti stvarna; 3. razumljiva; Mimo tega je upoštevati pri vsakem inseratu: 1. zunanji kompleks, 2. notranji, 8. gospodarski. In sera t mora učinkovati, zato bodi skrbno opremljen! Tekst naj se ne obrača proti konkurenčnim podjetjem! Računa naj se z gospodarskim položajem! Zgrešeno je, kot smo že rekli, da je tekst pri inseratih (besedilo) vedno eno m isto in da se le malenkostno spreminja. Lahko se gotove stvari ponavljajo, vendar pa vedno v novi obliki, da neprestano vzbujajo pozornost. Predaleč vstran bi nas zavedlo, če bi hoteli razpravljati o reklamnem načrtu in njegovi izvršitvi. Danes hočemo le pokazati, kako se naj vrši učinkovita, »motrena in dobro premišljena reklama. Za vzgled navajamo inseratno kampanjo češke tovarne ovratnikov »Erco« z 9 inserati, ki jih je sestavil reklamni svetovalec Willy M. Jakobsen iz Prage. Ta vzgled bo zlasti zanimal naše trgovce z anodnimi potrebščinami, ki v primeri z drugimi veliko inserirajo. Jakobsen je napravil iz 9 inseratov dve skupini Tri inserate je namenil moškim, ki ovratnike nosijo, ostalih 6 pa ženam, ki sicer ne nosijo ovratnikov, a večinoma oskrbujejo tudi može s toaletnimi potrebščinami. Prvi trije so izšli v dnevnikih, ■ ki jih bere poslovni svet, ostalih 6 pa v ženskih listih, modnih revijah, družinskih listih itd. Ker ni mogoče objaviti ilustracij, jih naj opišemo: 1. inserat kaže moškega za pisalno mizo, pisal bi rad, a mu delo ne gre izpod rok. Tekst se glasi: Nerazpoloženost in slaba volja nastaneta pogošto iz prav malenkostnih vzrokov. Vaš ovratnik Vas tišči ali pa ne stoji prav: in že vpliva na. Vaše čustvovanje. Odpravite vendar nepotrebno jezo »z vratu«! ERCO ovratniki skrbe za dobro voljo, kajti oni stoje, so udobni in vedno elegantni I 'Katero fazono hočete? Trgovec Vam rad postreže z različnim formami. 2. inserat kaže moškega, ki si popravlja gumb v ovratniku. Tekst: In šele gumb v ovratniku! Ta je najznačilnejši vzgled za »pomanjkljivost objekta«. Cim bolj hitite, tem bolj gotovo ne bo nekaj v redu z gumbom ali pa z ovratnikom. Vzrok je seveda nervoznost, gumb sam, toda tudi — in ne nazadnje — ovratnik! V EROO ovratniku je gumbnica idealno vrezana in pri tem je ovratnik vedno udoben in eleganten. Vsak obraz, vsak vrat potrebuje »svojo« fazono. Trgovec Vam rad pomaga, •najti pravega. 3. inserat kaže moškega, ki si popravlja ovratnik. Tekst: Ne stoji na srajci. iNič ne draži bolj kakor ovratnik, ki noče pravilno stati. Človek se ne počuti dobro in postane — opravičeno — nervozen! Osvobodite se teh neprijetnosti! ERCO ovratniki sitoje vedno kakor vliti in združujejo udobnost z resnično eleganco. Trgovec Vam vedno rad pokaže različne farme, da se lahko odločite za »svojo« fazono. 4. inserat kaže ženo, sedečo na otoma--ni, in moža, ki ji prinaša šopek rož in zavojček z darilom.' Tekst: Pomagaj svojemu možu! Hvaležen Ti bo! Gotovo imaš kako majhno željo. Rad Ti jo bo izpolnil, ker so možje za udobnost vedno hvaležni. Kako pogostokrat se jezi Tvoj mož, če mu ovratnik slabo stoji Kupi mu Ti ovratnike, da bo vedno dobre volje in vedno eleganten. In potem: lahko še kaj prihraniš, kajti resnično dobre stvari niso nikdar drage. Kupi mu elgantni, dobri ERCO ovratnik! Trgovec Ti bo pri izbiri rad nasvetoval pravo fazono. 5. inserat kaže ženo, ki je zavezala možu kravato. Tekst: Kot elegantna žena gotovo skrbiš, da je Tvoj mož vedno dobro napravljen. Pri izbiri nogavic, kravate in ovratnika naj ima besedo Tvoj dober okus! Brigaj se za te malenkosti in on Ti bo za to vedno hvaležen in bo vedno 'lepe vnanjosti! Kupi mu elegantni, dobri ERCO ovratnik! 6. inserat kaže ženo z možem, ko gresta po ulici. Tekst: »Njegov« tovariš hočeš biti? Moški cenijo tovarištvo in ga poplačajo s pozornostjo. Pokaži »njemu«, da si njegov tovariš, odstrani vse neprijetnosti in skrbi, da se ne bo jezil vsak dan pri napraviljanju, ker mu kravata ali pa ovratnik ne stoji dobro! Kupi mu Ti njegove ovratnike! S tem prihraniš njemu čas, sebi pa denar, ker boš gotovo kupila ovratnike, ki se ne bodo takoj pri prvem pranju raztrgali. Kupi mu elegantni, dobri EROO ovratnik! Vsak trgovec Ti bo rad povedal, katero fazono vzemi. 7 inserat kaže moža, ki kaže ženi uro in se poslavlja. Tekst: Tvoj mož ima premalo časa, da bi posvetil svojim nakupom potrebno pozornost. Z »malenkostmi« noče imeti opravka. Pomagaj mu, oskrbi »malenkosti« zanj: na Tvoj dober okus se lahko zanese in Ti kupiš gotovo poceni, ker kvaliteta je važna; resnično dobre stvari niso nikdar drage. Kupi mu elegantni, dobri ERCO ovratnik! Trgovec Ti bo rad pomagal pri izbiri prave fazone. 8. inserat kaže ženo, ki se privija k možu. Tekst: Ti imaš »njega« vendarle rada! 'Dokaži mu s tem, da opraviš mesto njega tudi male dnevne skrbi! Le malo Devizno tržišče. V minulem tednu je devizno tržišče zaključilo s srednje velikim prometom od 15-902 milij. dinarjev, od čegar pa odpade večji del na zaključke v privatnem blagu (12*4)31 milij. Din), dočim je bilo s posredovanjem Narodne banke zaključeno v celem za 3-471 milij. Din deviznega blaga. Iz naslednjih dnevnih prometnih številk: dne 17. novembra Din 2,282.195-85 London - Italija, dne 18. novembra Din 3,069.498-29 :Newyork - Wien, dne 19. novembra Din 3,939.531-36 Curih - Italija, dne 20. novembra Din 1,556.117-39 Curih - Italija, dne 21. nov. Din 5,055.130-47 Curih - London je razvidno, da so na poedinih borznih sestankih prošlega tedna prevladovali zaključki v Curihu, Italiji, Londonu ter le deloma v Newyorku in Dunaju, dočim izkazuje četrtkov borzni sestanek najmanjši, petkov pa največji dnevni promet s skoro eno tretjino celotedenskega prometa. Sicer pa je bilo tekom preteklega tedna zaključeno skupno največ (vse v milijonih dinarjev) Curiha (4-580), Trsta (3-415), Londona (2-726), Newyorka (1-773), dokaj manje Prage (M19), še manje Berlina (0-655) in Pariza (0-381) in končno najmanje Budimpešte (0-240). V devizni tečajnici je omeniti pred vsem dejstvo, da je bil skozi ves minuli teden trgovan Dunaj nalik Budimpešti in Curihu po nespremnjenem tečaju in so bile notice za 17. t. m. sledeče: Cuirih 1095-90, Dunaj 7-9618 in Budimpešta 9’8889. Dokaj slično pot je šel tečaj Amsterdama, ker je izvzeinši srede (19. t. m. 22-745) beležil nespremenjeno, t. j. 22-75. Vse ostale devize, razen Prage, ki je tod ponedeljka (167-62) na petek (167-68) za malenkost popustila, so beležile s padajočo tendenco in citiramo v naslednjem radi primerjave jakosti padca ponedeljkov in petkov tečaj: Berlin 13-48 — 13-475, Bruselj 7-8883 — 7-8828, London 274-68—274“59, Newyork 56-465 proti 56-435, Pariz 222-17—222-09 in končno Trst 296-12—296. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče je -bilo tudi v minulem tednu brez vsakih sprememb, tako v pogledu prometa kakor tudi tečajev. Edino Blairova posojila so beležila z malenkostno tečajno razliko in sicer v ponedeljek 8% 92-50, 7% pa 82-50, od torka do vštevši petka pa 8% 92-—, 7% pa 82-— Tendenca še vedno skrajno mlačna, težišče pa brez vsakega zanimanja. Lesno tržišče. Vkljub koncu novembra prodaja drv radi milega vremena ni oživela tako, kakor se je pričakovalo v tein poznem letnem času. Kar se tiče nadaljnjih zaključkov, zavisi vse le od vremena (hude zime), ki bi prineslo večji izvoz in neposredno s tem tudi višje cene. Oglje se tudi ne izvaža tako kot se je pričakovalo in tudi cene, s katerimi se je s sigurnostjo računalo, se niso dvignile vsled ugodne zime. Rezano blago se povprašuje ile v smreki in to samo I. in II. kvaliteta, medtem ko je monte — tombante in III tako rekoč izostala v sedanjem trgovanju. mož ima čas za nakup toaletnih potrebščin in so srečni, če se jih osvobodi takih skrbi. Od Tebe je odvisno, da je »on« vedno dobro oblečen in da ne daje denarja za stvari, ki mu nič ne koristijo. Kupi mu elegantni, dobri EROO ovratnik! Trgovec Ti bo rad pomagal pri izbiri prave fazone. 9. inserat kaže moža v naslonjaču, ko pregleduje list, poleg njega pa ženo — Tekst: Zjutraj je »on« siten iin komaj najde prijazno besedo za svojo ženo. Slabo voljo zakoncev večinoma povzročajo neznatne stvari: najprvo je jeza radi gumba v ovratniku, potem na- Večje zanimanje je v tesanem blagu, posebno za trame od 10 ,m dolžine naprej, katerih pa samoobsebi umevno primanjkuje ter je njih cena dokaj čvrsta. Še večji interes pa je v bordonaiih, bodisi rezanih ali tesanih, posebno tesanih glava-glava (uso Fiume). V bukovini je zanimanje za metljišča 27/27 od 1 m do 1-10 m. ^Prodalo se je v pretečenem tednu 5 vagonov oglja, 4 vagone testonov, 1 vagon bukovih plohov, 1 vagon podnic in 1 vagon jelovih plohov. Povpraševanja: 1 vagon smrekovih plohov paralelnih, I./II. 40 mm (kubiciranih za 39) od 16 cm naprej’ medla 24/25 cm, dobava do 15. januarja 1931. 16 im3 hrastovih neobnobljemih plohov, I./II. in sicer: 6 m3 od 50 mm, dolžina 280 do 3 m; od 130 mm, dolžina 2-50 do 3 m — franko Iva gon meja Postojna. Hrastovi na ziv rob re>,ani trami: 20X20 cm, popolnoma zdravi, polnomerni, v suhem stanju, brez beljave, izključeno črvivo, velike grče ter razpoke, z nadmerami v dolžini in debelimi z ozirom na sveže stanje, in sicer: 920 komadov 150 m; 300 komadov 1’75 m; 150 komadov 285 ni; 300 komadov 312 m — franko vagon meja Postojna. Dobava do 31. januarja 1931. 1 vagon škuret, sama smreka, 4 m dolžine, obrobljene, ostrorobe, I./II. an sicer: ca 10 mi3 9 mm debline; ca 15 m3 14 nun debeline — dobava takojšnja. Cena Iranko meja italijanska. Izkaz A) 30 komadov 17-50 m, 0’35X0-35, ca. 64-312 in3; 15 komadov 10 m, 0 32X0'35, ca. 16’800 in*; 30 komadov 5 40 m 0-32X0-35, ca. 18-144 ni3; ,30 komadov 8 m, 0-32X0-35, ca. 26 880 m8; 30 komadov 4’25 im, 0-32X0-35, ca. 14-280 m3; 30 komadov 4*50 m, 0-32X0-35, ca. 15120 m3; 30 komadov 5 50 m, 0 32X0’35, ca. 18-480 im3; 30 komadov 6 m, 0-32X0-35, ca. 20-160 m3; 30 komadov 4-15 ,m, 0’32X0 35, ca. 13-944 m3; 30 komadov 2 m 0 32X0-35, ca. 6-720 m3; približna kubatura 214840 m3. Izkaz B) 60 komadov 16 25 m, 0’35X0-35, ca. 119-437 m3; 30 komadov 9-30 m, 0-32X0-35, ca. 31-248 m3; 60 komadov 5 in, 0-32X0-35, ca. 33’600 in3; 60 komadov 8 m, 0-32X0-35, ca. 53-760 ni3; 60 komadov 4-70 m, 0-32X0-35, ca. 31-584 m3; 60 komadov 4 50 m, 0-32X0-35, ca. 30-240 m3; 60 komadov 5*20 m, 0-32X0-35, ca. 34-944 m3; 30 komadov 5-)5 m, 0-32X0-35-’ ca. 18-480 m3; 60 komadov 3-50 m, 0-32X0’35, /2, 8O/IV2, IOO/IV2, II. ravno toliko. Blago mora biti usuelnol. kot II. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Parjena nežamana bukovina: 1 vagon 50 milimetrov, v azuelnili dolžinah. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. 1 vagon sledeče smrekovine sestavljen kot sledi: Smrekove deske III., 4 m dolžine z garantirano medijo 25 cm: 111111 9 m3 10. mm 14 m3 7, 111111 25 m3 3, mm 30 m3 3. Smrekovi morali (remeljni), Tombante, 4 in, na ziv rob rezani: mm 80X 80 m3 4, mm 80X 100 m3 4. Smrekove letvice. Tombante, 4 m: mm 25X10 m3 4. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Jelovi, smrekovi bordonali glava, glava. (Typ Fiume) v dimenzijah 25/25 do 45/45 centimetrov, dolžine od 6—15 m, se rabi večjo množino. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Več vagonov desk smreka jelka, 19 in 24 cm, kateri so lahko razklani v 2 komada. Roba mora biti brez grč. Cena franko vagon Bel gaber: krljički, 32 cm dolžine ali mnogokratniki (64, 96 cm itd.) s ipremerom 25 minimetrov, blago III. kvalitete. Cena naj se glasi franko vagon meja via Kranjska go-ra—Tarvis. potem kravata .... Delaj sebi in »njemu« prijetnejšo jutranjo uro, odpravi zlo pri korenini in skrbi, da bo imel prave ovratnike! Kupi mu elegantni, dobri EROO ovratnik! Trgovec Ti rad pokaže vse forme in Ti si lahko primerno izbereš. Tem inseratom bi očital le velelnik. Tipografsko so bili skrbno sestavljeni, beseda EROO pa tiskana vedno z večjimi, enimi in istimi črkami. Spričo tako vešče pripravljene rekla-ne kampanje nam silijo nehote pod pero besede znanega reklamnega strokovnjaka dr. Friedlanderja: »Kdor zna reklamo delati — si mora delati denar « Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«. gaja ovratnik, ker ne stoji na srajci, lirstove deske: debeline mm 802 200, debeline mm 90 m2 200, debeline mm 100 ni2 70, debeline mm 120 m2 70. Cena naj se glasi Franko vagon meja Postojna tranzit. — Dolžina od 4 m naprej, širina od 25 cm naprej. Jesenovi plohi: debeline mm 80 m2 270, debeline nun 90 m2 200, debeline 111111 100 m* 160, debeline 111111 120 m2 14, dolžina od 4 m naprej, širine od 25 cm naprej. Dobava v 2 mesecih. Bukovi plohi 0 iiim, I., IT. vrste, obrobljeni in neobrobljeni. Cena naj se glasi franko vagon italijanska meja. 1 vagon ca. 12—15 1113 bukovih kratic, od 1, 190 in tudi 0 70 do 190 111 dolžine, debeline 27 in 32 111111, največ 27 111111 v pretežni večini 1. z 20°/o II., blago mora biti dobro suho. Cena naj se glasi za obrobljene plohe posebej in neobrobljene posebej. Po možnosti naj bo blago vse obrobljeno s širino od 12 do 13 cm in dolžina kakor zgoraj. 1000 m3 hrastovine za gradnjo mostov preko železniških predorov, 6 111 dolžine, Ca. 40/40 cm (lahko 38/38, 39/39) debeline, navadna kvaliteta, samo da je zdravo blago. Ako se ne more dobiti celega kvantuma, naj se pošlje obvezno ponudbo za toliko blaga, kolikor se ga lahko producira. Cena naj se glasi frankio vagon Djevdjelije z navedbo dobavnega roka. Ponudbe: Veg tisoč komadov božičnih drevesc, od 1 do 3 m dolžine, tudi daljše. Cena se glasi franko vagon nakladalna postaja. Tečaj 26 novembra 1930. Povpia-šnvanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . 22-775 Berlin IM —•— 13-50 Bruselj 1 belga 7-8905 Budimpešta 1 pengo . 98905 Curib 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9494 7-9794 London 1 funt 274-48 275'28 Newyork 1 dolar ... 56 395 56-595 Pariz 100 fr 221 42 223 42 Praga 100 kron 167-39 108-19 Trst 100 lir 296-05 '9622 KONFERENCA BORZ V BUDIMPEŠTI. V Budimpešti so zborovali zastopniki borz Srednje in Jugovzhodne Evrope (Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemčija, Ogrska, Rumunija in Italija). Konferenca se je bavila v prvi vrsti z vprašanjem dopolnitve donavskega kontrakta (trgovina z ovsom in ržjo). Dalje so izgotovili vzorce za trgovino s pšenico. Obravnavali so vprašanje poenotenja borznih uzans za Žitno trgovino na vseh V poštev prihajajočih borzah, dalje vprašanje skupnega postopanja proti Izključenim članom. Živahno se je razpravljalo o težkem položaju trgovine z žitom. V vseh vprašanjih se je dosegel popolen sporazum. Borze bodo takoj iz« delale konkretne predloge, tako da se bodo mogle delegacije sestati že v januarju leta 1931. JUGOSLOVANSKO BLAGO ZA GRŠKI TRG. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obrača pozornost jugoslov. ekspor-terjev ponovno na grški trg. Vsled preklicane trgovske pogodbe med Bolgari-zo in Grčijo vlada v Grčiji živahno zanimanje za sledeče jugoslov. produkte: goveja živina, prašiči, surovo in sveže meso, perotnina, pšenica, drva za kurjavo, bob in fižol, sladkor itd. V poljski industriji džute je v zadnjem času vsled splošno poslabšanega gospodarskega položaja nastopila kriza. Tudi izgledi za nadaljni razvoj so vse prej kot razveseljivi. 50-odstotmi omejitev produkcije de-inantov. Neugodne prodajne razmere in s tem povzročeni padec cen na demant-nein trgu sta napotila produkcijo k obravnavanju o primernih omejitvenih ukrepih. V splošnem se predlaga 50-odstotna produkcijska omejitev, a amsterdamski industrijci so zaenkrat še proti temu načrtu. Producenti v Ant-vverpu so izrekli svojo pripravljenost, da delajo njih brusilnice samo po tri dni na teden. Južnoafriške brusilnice so svoje obrate razen enega popolnoma ustavile. Vodilna družba Consolidated Diamond je odpustila 1600 delavcev ter je delavcem, ki jih je še obdržala, skrčila plače za 10 odstotkov. Največ vplivajo na nezadostno prodajo posledice borznih krahov v Ameriki in posredno z njimi v zvezi tudi posledice krakov na evropskih borzah. Svetovna kriza skoraj prav nikomur ne prizanese. Boj proti brezposelnosti v U. S. A. Proti brezposelnosti in gospodarski krizi se borijo Zedinjene države na vele-potezen način. Zbran je že sklad skoraj pol milijarde dolarjev, ki naj pomore do omiljenja brezposelnosti in do zopetnega poživljenja gospodarstva. Velike zasebne industrije so napovedale obsežen delovni program. Ship - board (plovbni urad) je šel z dobrim zgledom naprej in je izdelal ladjegradbeni načrt za bodoče leto, ki bo zahteval 50 milijonov dolarjev in bo nudil zaposlenost 30.000 delavcem. Velika industrijska središča Detroit, Cleveland in Chicago hočejo število brezposelnih znižati prav tako z obsežnimi javnimi deli. V U. S. A. upajo, če bodo vsi činitelji složno sodelovali, da bo gospodarska kriza in z njo vred brezposelnost kmalu bistveno omiljena. Pcljska papirna konvencija. Zveza poljskih producentov papirja je na zborovanju v Varšavi sklenila ustanovitev konvencije glede cen. Določili so enotne smernice za cene in bodo že v teh dneh izdali seznam obligatnih cen, ki bo določal tudi cene v mali trgovini. Tvrdke, ki se konvencije ne bodo držale, bodo izključili od dobav na domačem trgu. Inozemskih fabrikatov niso sprejeli v seznam. Angleški premogovni kartel. Prizadevanja, da se z osnovanjem centralnega angleškega premogovnega kartela uredi produkcija in enotno oblikovanje cen, imajo ugodne izglede za uspeh. Posamezni distriktni karteli se tvorijo sedaj in je računiti s tem, da bodo ustanovljeni še v teku novembra. Brž ko bodo pričeli delovati, jih bodo spojili v centralni kartel, s sedežem v.Londo- - KNJIGOVEZNICA - ’ K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICK JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE I. T. D. KUVERTA DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja j L] U »LJANA Vožarskl pot 1 Karlovška c. 2 nu. Vodstvo centralnega kartela bo izročeno generalnemu svetu, sestoječemu iz zastopnikov posameznih distriktnih kartelov. Ruinunski petrolej v Španiji. V Madridu sta sklenili Španija in Rumunija dogovor o dobavi 300.000 ton runiun-skega petroleja UtfOC£> tovarna vinskega kisa, d. z o. s.t Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najjmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta la, II. nadstr. L Zahtevajte ponudbo! „ TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA 0 regorčičeva ul. 23. Tel.2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih In 11 radnih tiskovin.Tiska časopise, knjig-o, brošure, cenike, statute, tabele, letake i. t. d. Knjlgoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI Ureja dr. IVAN PLESS. Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICIIALEK, Ljubljana.