i GEOGRAFSKI OBZORNIK pasovi so v učnem načrtu za 6. razred OŠ. V prvem let- niku srednjega usmerjenega izobraževanja učitelj upošte- va, da so to učencu že znana dejstva in jih ne obravnava, zahteva pa to znanje (podobno je z revolucijo, rotacijo, zemljepisno lego, podnebnimi tipi). V podobni situaciji je učitelj, ki mora zaradi slabe realizacije pedagoških ur skrčiti obseg obravnave. Nobenega zagotovila ni, da bo tudi obravnavano vsebino učenec po dveh letih še znal. V učnem načrtu za osnovno šolo je že ob nastajanju pre- vladovala skrb, da je vsebin veliko, smotri mestoma zah- tevni, razredi heterogeni. Zato so v končni varianti pod- črtane temeljne vsebine, tiste, ki bi jih moral obravnavati vsak učitelj in obvladati vsak učenec. Tudi v učnem na- črtu srednjega izobraževanja smo iskali vsebine, ki bi bile obvezne za vse (temeljni nivo) in zahtevnejše vsebine. Nazadnje geografija ni bila določena med predmete, kjer je vsebina tako zahtevna, da bi jo morali izvajati na dveh nivojih zahtevnosti. V tesni povezanosti z obsegom učnega načrta je tudi globina znanja in stopnja učenčeve sposobnosti. Določiti globino učnih vsebin, s tem pa tudi globino zna- nja, pomeni določiti, ali se vzgojnoizobraževalne vsebine nanašajo samo na spoznavanje pojavnosti, ali pa gremo globlje, do vsebinskih molekul in atomov. Žal tudi ta globina v učnem načrtu ni precizirana. Določajo jo uči- telji sami, ki nihajo med obema skrajnostima. Posledice so pogosto očitne: lahek pouk in dolgočasnost pri pouku, toda velike težave, če neznanje učencu onemogoča napre- dovanje. Npr.: podnebne značilnosti tropskega pasu. Nekateri učitelji naštejejo podnebne tipe in ne obravna- vajo podrobneje temperaturnih in padavinskih razmer. Drugi že v 6. razredu podrobno obravnavajo tudi plane- tarno cirkulacijo zraka v tem pasu. Ko sem pripravila diagnostični test, s katerim sem želela preveriti obseg in globino osvojenega znanja o podnebju v 1. letniku sred- njega izobraževanja (učence sem predhodno opozorila, kaj morajo znati oz. ponoviti iz osnovne šole), sem dobila v povprečju le 20 do 30 % pravilnih odgovorov. Po pre- gledu učbenika sem ugotovila, da bi v tem poglavju mo- ral učenec osvojiti 34 pojmov in specifičnih dejstev, pri spoznavanju narave pa še vsaj 10 tistih, ki se nanašajo na vreme in dogajanja v atmosferi. V učnem načrtu za 1. letnik usmerjenega izobraževanja moram torej graditi na tem predznanju in dodati najmanj 17 specifičnih dejstev in novih terminov. Končno moram zagotoviti razu- mevanje podnebnih dejavnikov in vpliva podnebja na življenje, uporabnost tega znanaja v konkretnih situacijah in še sposobnost orientacije ob obravnavi te tematike na zemljevidu. Pri razpoložljivem fondu ur in številu učen- cev (34 do 36 v oddelku) s samo obliko in metodo dela ne morem zagotoviti, da so vsi učenci dejansko osvojili pričakovan (načrtovan) obseg in globino znanja, kot je definirano v učnem načrtu pod geslom "Podnebje". Osta- jam pred dilemo, kaj opustiti, kaj poglobiti, saj ne poz- nam vseh pričakovanj uporabnikov učenčevega znanja. To pa ni enostavno, če to znanje in sposobnosti preverja- jo in vrednotijo pri sprejemnih izpitih za sprejem na uni- verzo oz. na zaključnem izpitu in maturi. Spremljava izvajanja učnih načrtov za osnovno in srednjo šolo je pokazala, da so učni načrti zelo obsežni, kar je ob krčenju števila ur pouka še bolj pereče. Z raz- vojem geografske znanosti se upravičeno pričakuje vklju- čevanje novih spoznanj, kar praviloma pomeni tudi šir- jenje obsega in globine učnih vsebin. Ker sami nismo se- lektivni, opravijo to selekcijo učenci sami in obseg traj- nega geografskega znanja in sposobnosti je zato zelo raz- ličen in neprimerljiv. Če je geografija splošnoizobraževal- ni predmet, mora stroka sama določiti minimalni obseg znanja in sposobnosti, ki jih bo kot obvezen standard šola zagotovila vsakemu učencu na določeni stopnji izobraže- vanja. Predlagamo, da določimo minimalni obseg teh znanj v obliki učnih norm ali kataloga znanj in to etapno po posameznih letnikih izobraževanja in globalno ob koncu šolanja. S temi normami morajo biti seznanjeni tudi učenci, saj tako prevzemajo odgovornost za delo, ki jim hkrati omogoča napredovanje. S tem bi odpadle tudi vse mogoče špekulacije, kaj je učitelj realiziral, kaj je zahteval od učencev in česa ni. 25. REPUBLIŠKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV IN INOVATORJEV SLOVENIJE Drago Perko Srečanje je potekalo 7. junija 1991 v 14 discipli- nah, med katerimi je bila tudi geografija. V geografsko skupino so šole prijavile več kot 40 nalog. Pravico do zagovora, ki je bil v prostorih Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete, je dobilo 26 nalog, ki jih je izdelalo 57 dijakov. Predstavitev je potekala v dveh skupinah. V prvi je bilo predstavljenih 13 bolj družbenogeografskih nalog, od katerih so prevladovale tiste s turistično vsebi- no, v drugi pa so mladi raziskovalci predstavili 13 nalog z ekološko in fizičnogeografsko obarvano vsebino: • 1 Analiza možnosti za razvoj turizma v občini Škofja Loka (Urša Jurman, Mojca Ogris, Maja Ogrizek, Maša Ogrizek, Andreja Štular, Srednja družboslovno jezikovna šola Boris Ziherl, Škofja Loka, mentor Marjan Luževič), • 2 Ekološka problematika ljubljanske obvoznice (Jan- ko Jugovič in Irena Jurca, Srednja šola za elektroniko in 29 i GEOGRAFSKI OBZORNIK naravoslovje, Ljubljana, mentorici Eva Jeler Fegeš in Nuška Tavčar Marenk), • 3 Ekološki problemi Medvod (Klemen Boštjančič in Jani Šulc, Srednja šola za elektroniko in naravoslovje, Ljubljana, mentorici Alenka Dragoš in mag. Metka Špes), • 4 Grafična baza podatkov za Jugoslavijo (Andraž Bežek in Miha Unk, Gimnazija Kranj, mentor mag. Slav- ko Brinovec), • 5 Jezersko - klimatsko zdravilišče (Bojan Popovič, Gimnazija Šentvid, Ljubljana, mentorici Alenka Dragoš in Majda Vida), • 6 Kako oplemenititi mariborski turizem (Edina Karič, Mojca Kralj, Brigita Krsnik in Alenka Orbovič, Srednja ekonomska šola, Maribor, mentorica Aleksandra Samec), • 7 Kmečki turizem v Davči (Daša Balderman in Boja- na Jošt, Gimnazija Kranj, mentor mag. Slavko Brino- vec), • 8 Možnost razvoja kmečkega turizma v Zavodnjah (Veronika Kovač, Center srednjih šol Velenje, Bernarda Puncer in Katjuša Tisnikar, Gimnazija Center, Celje, Urška Ercnel, Živa Flis, Zalika Tisnikar in Klemen Ro- žič, Osnovna šola Anton Aškerc, Velenje, mentorica Stanislava Borovšak), • 9 Možnosti razvoja kmečkega turizma na območju Korene (Barbara Ribarič in Ivana Ristič, II. Gimnazija, Maribor, mentor dr. Dolfe Cizej), • 10 Obdelava padavinskih podatkov za obdobje 30-ih let (1961-1990) v Idriji (Gregor Kandare, Borut Močnik in Tomaž Seljak, Gimnazija Jurij Vega, Idrija, mentorja Igor Šebenik in Tatjana Pivk), • 11 Pokrajinski odnosi med prebivalstvom in nadmor- sko višino v občini Velenje (Slavko Lenart, Center sred- njih šol, Velenje, mentor Marko Primožič), • 12 Poplave na Ljubljanskem in Sorškem polju (Urša Demšar, Gimnazija Šentvid, Ljubljana, mentorja Alenka Dragoš in mag. Milan Orožen Adamič), • 13 Primerjava dveh sosesk v Mariboru in Gradcu (Tone Balažič, II. Gimnazija, Maribor, mentor mag. Vla- do Drozg), • 14 Problematika pitne vode na Dravskem polju (An- drej Glišič in Igor Glišič, III. Gimnazija, Maribor, mento- rica Nada Veronik), • 15 Prostorska širitev mesta Kranja (Barbara Babnik in Simona Jereb, Gimnazija Kranj, mentor mag. Slavko Brinovec), • 16 Razlika o porabi vode in onesnaževanju - varstvu voda, porabi energetskih virov, onesnaževanju iz energet- skih virov ter o prometu na ravni regionalnega prostor- skega planiranja (Andrej Pogačnik, Borut Sočič in Marko Hočevar, Gimnazija Šentvid, mentor Mio Kneževič), • 17 Razvoj usmerjene kmetije (Petra Bolčina in Sand- ra Brankovič, Gimnazija Kranj, mentor mag. Slavko Brinovec), • 18 Struktura in razvoj trgovinske dejavnosti v mestu Kamnik (Katka Grzinčič, Petra Kerčmar in Tina Tratnik, Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Mais- tra, Kamnik, mentorica Valerija Pod jed), • 19 Turizem in ekologija (Vesna Lešnik, II. Gimnazija, Maribor, mentorica Heda Lešnik), • 20 Turizem na kmetiji v novogoriški občini (Mirosla- va Čubej, Srednja družboslovna in ekonomska šola, Nova Gorica, mentor Stane Kovač), • 21 Vodna ujma v Savinjski dolini in Celjski kotlini (Irena Čede in Karmen Duraševič, Srednja šola Borisa Kidriča, Celje, mentorica Irena Paušer), • 22 Vozači kranjske gimnazije (Katarina Doberšek in Vesna Javornik, Gimnazija Kranj, mentor mag. Slavko Brinovec), • 23 Vpliv Godoviške planote na onesnaženje kraškega izvira Podroteja (Klavdija Gnezda, Gimnazija Jurij Vega, Idrija, mentorica Martina Pišljar), • 24 Vpliv izbranih meteoroloških parametrov na kon- centracije SO z v Mariboru v kurilnih sezonah med leti 1983 in 1990 (Aleš Javornik, II. Gimnazija, Maribor, mentor Igor Žiberna), • 25 Vpliv reliefa, nadmorske višine in tal na gozd (Andrej Arih, Gimnazija Kranj, mentor Rudi Jarc), • 26 Vpliv trenutnih sprememb pretokov vode na življe- nje rastlin in živali v strugi in obrežju (Asja Bohinc in Mateja Tabar, Gimnazija Kranj, mentor Tadej Markič). Večina nalog je dobro grafično in kartografsko opremljena. So rezultat obsežnih terenskih proučevanj, predvsem kartiranja, anketiranja, inventarizacije prosto- ra in podobno. Zanimivo je, da le redke naloge besedila nimajo urejenega s pomočjo računalnika, ki so ga mladi raziskovalci pogostokrat uporabili tudi za grafične pred- stavitve vsebine. Glede na nakaj zadnjih let je kakovost nalog nižja, medtem ko so bile ustne predstavitve sorazmerno dobre in podprte z lepo izdelanimi panoji, velikimi kartami, plakati, prosojnicami, diapozitivi, videofilmi, računalniš- ko grafiko in slikami. Nekatere naloge so tudi praktično zelo uporabne. Pohvalna je velika samozavest in sprošče- nost dijakov pri predstavljanju in zagovarjanju svojega dela. Največ kritik je komisija v sestavi mag. Matej Gabrovec, mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Ada- mič in mag. Drago Perko z Geografskega inštituta Anto- na Melika ZRC S A Z U in Irena Rejec Brancelj in Igor Šebenik z Inštituta za geografijo Univerze namenila citi- ranju in pomanjkljivostim pri kartah in preglednicah. 30 i GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Razporeditev nalog in dijakov po kraju šole. Število nalog Število raziskovalcev Kraj 1989 1990 1991 1989 1990 1991 Ajdovščina 1 3 Celje 2 1 5 4 Idrija 2 4 Jcsenice 1 2 Kamnik 1 1 3 3 Kranj 7 13 Ljubljana 7 6 5 12 11 9 Ljutomer 4 5 Maribor 3 4 6 9 19 10 Murska Sobota 1 4 Nova Gorica 1 1 Ptuj 2 10 Škofja Loka 1 5 Velenje 1 2 2 2 4 6 Tolmin 1 2 skupaj 18 18 26 35 56 55 Slika 1: Občine, od koder so prišle naloge leta 1989, 1990 in 1991. Zadovoljna je bila s številom nalog, nezadovoljna pa z majhnim številom šol in občin, od koder prihajajo mladi raziskovalci (preglednica 1, slika 1). Vsi udeleženci so dobili pisna priznanja, vsaka nalo- ga pa še dodatno vrednostni bon, s katerim so lahko mla- di raziskovalci nakupili geografsko literaturo, karte in podobno v Zemljepisnem muzeju Slovenije. Komisija je z večdnevno strokovno ekskurzijo v tujino nagradila nalogo pod zaporedno številko 4, z obja- vo v Geografskem obzorniku in s tem pripadajočim av- torskim honorarjem naloge 1, 5, 23 in 25 in z brezplač- nim izletom, ki ga daje Ljubljansko geografsko, naloge 2, 8, 1 0 , 1 1 , 1 2 , in 13. SEMINAR ODDELKOV ZA GEOGRAFIJO PF MARIBOR IN FF LJUBLJANA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI V MARIBORU Ana Vovk Ob 30-letnici Oddelka za geografijo PF Maribor bo oddelek organiziral seminar, ki bo v tematskem pregledu prostorsko vezan na Severovzhodno Slovenijo. Člani oddelkov za geografijo PF in FF bodo predstavili svoje raziskovalne rezultate. Seminar bo enodneven, in sicer 10. oktobra 1991 z začetkom ob 9. uri in koncem predvi- doma ob 15. uri v Zeleni predavalnici PF Maribor. Vse zainteresirane vabimo, naj se udeležijo seminar- ja. Dodatne informacije lahko dobite na Oddelju za geo- grafijo pri predsedniku organizacijskega odbora mag. Urošu Horvatu ali pri članih organizacijskega od- bora. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA ZRC SAZU Drago Meze Od ustanovitve 1938 do konca vojne leta 1945 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) pred- stavljala reprezentativno znanstveno in kulturno institu- cijo s korpusom leta 1938 izbranih 17 akademikov in leta 1940 dopolnjena z izvolitvijo treh rednih in štirih dopi- snih članov; med njimi je bil tudi prof. dr. Anton Melik, ki je bil za rednega člana izvoljen leta 1946. Prva povojna leta so se S A Z U pisali boljši časi, a, žal, ne za dolgo. Kot na mnogih področjih je bila tudi znanosti za vzor Sovjetska zveza, kjer je bila, kakor še danes, znanost visoko cenjena. Po sovjetskem vzoru smo tudi pri nas začeli ustanavljati inštitute pri SAZU. Aka- demik Melik je priložnost, ki se je ponudila, izrabil in že leta 1947 uspel s predlogom, da je S A Z U ustanovila geografski inštitut, takrat imenovali "Inštitut za geografi- 31