0 b s e g : Razglas živinorejcem. — Kmetje, pustite lov ! — Sirarstvo v Bohinji na Gorenskem. (Konec.) — Novi Kranjski . ' panj po Dzierzonovi osnovi. (Dal.) — Stelja in gncj. (Dalje.) — Občni zbor „glasbene matice" 15. aprila 1875. (Konec.) — „Skutnik = skupnik**. (Dalje.) — PrisJovice in reki iz Istre. — Iz deželnih zborov. — Naši dopisi. 1 — Novičar. - IR v S I Gospodarske stvari. Razglas živinorejcem. Kmetijska družba Kranjska bo 15. dne tega me- se ca kakib 20 go véd (juncev in telíc) Muricodol-skega plemena, ki jih je iz državne subvencije nakupila, na dvorišču „zum baierischen Hof" na Dunajski cesti po ocitni dražbi prodala. Ker ima družba kmetijska s to prodajo namen, zboljšati in požlahniti živinorejo domačo, zato bode pri licitaciji nastavila kupno ceno le za polovico tega, kolikor njo stane, in jo dobí tistí, ki za-njo naj več dá proti temu, da jo koj plača in da se kupljeno živinče naj manj dve leti v naši deželi za pleme rabi ; zato se ne pušča noben tujec k dražbi. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 3. maja 1875. Kmetje, pustite lov! Žalibog, da se je posebno v novejšem času ta navada na lov hoditi, tudi na kmete pritepla. Pred nedavnim časom kdo se je změnil za lov, razun okroglo trebušne gospode ali pa gozdarjev. Pojdi sedaj na polje ali na pašnik, ali kakor kmetje pravijo ,,gmajna", bodeš kmalu zapazil, da tam v jelšovem grmu nekaj miga. Poglej malo bliže, kaj vidiš? Ubozega kmetica, v ru- javem, strganem koretu, z rujavo in oguljeno puško na rami, kateremu bi gotovo bolj lopata in motika pristo-vala. Velikokrat so bili nekateri taki pohajaci od bolj pametnih kmetov svarjeni, al brez vspeha. Izgovarjajo se večidel s tem, da nimajo domá nic delà, da so ubogi in potrebni; toraj če zajca ubije, ga prodá za 50 kr. itď. Oh, ti neumnež! Ali ne previdiš lahko sam, da ravno lov ti uboštvo vzrokuje? Izgovarjaš se, da o zimskem času nimaš delà, da ti je dolg čas. Poglej ! tvoje orodje je nemara vse razdrto, vse v oajvečem neredu. Ležijo ti nemara lopate, motike razsajene , plug je tudi pred ko ne ves na kosih. Ali nimate tukaj na cente delà? vas vprašam. — Pride čas, ko je treba kopati, orati in še veliko druzega poljskega delà; takrat bodeš pa ska-kal, prosil in molil po vasi eno ali drugo orodje na posodo. Kedar si pa na lovu pohajal, bi si bil vse lahko napravil, kedar bilo bi čas rabiti, bi kar v roke vzel, koliko bi bilo to vredno! Bolj premožnim gospodarjem, praviš, ni potreba se z lovom vkvarjati. Vidiš, ravno zato se jim ni potreba z lovom pečati, ker svoje orodje in polje ta čas, ko ti pohajaš in Bogu čas kradeš, lepo popravljajo in v redu vzdržujejo. Stori tudi ti tako, pa vidil boř, da bode vse boljše in bodeš ravno tako přemožen kakor uni, o katerem praviš, da mu ni potreba se z lovom pečati. Koliko nesreč se je že na lovu zgodilo, koliko družin ne-srečnih postalo; koliko tacih ljudi, ki nimajo po postavi pravice do lova, je zabředlo že v oštre kazni! Ako-ravno ni tebe še nesreća zadela, si pa gotovo nesrecen na premoženju, katero ti zmiraj v nič gré. Res je, ako bi se divjačina ne streljala, da bi se preveč namnožila, ali to delo prepustite vi kmetovalci drugim, ki imajo čas vkvarjati se z lovom. Pisatelj teh vrstic upa, da ne bode vaaka beseda padla na trdo skalo, marveč na rodovitna tla. TJpa, da bode , če vsak ne, vsaj nekateri njegov svět poslušal, in tišti dan rujavi poladič iz rame v kot zagnal, ter se resno domá delà poprijel. Iz nemske knjižice pod naslovom „Oesterreiehische Melkerei-Genossenschaften im Jahre 1874", po c. k. ministerstvu kme- tijstva na svitlo dane. (Konec.) In res, že koj v pripravah za planinsko sirarsko dobo 1. 1874 je bila na več stranéh že lepo videti velika korist Mesarjevega potovanja za napredek Bohinjskega sirarstva. ï s Že zdaj se more pridelek sira in kar se je za-nj skupilo, ugodno imenovati, kajti prodali so sir v Ljubljani nekemu trgovcu (Lasniku) po 37 gold, cent, ter skupiji za ves pridelek 1063 gold. 59 kr. Ce se tedaj imenovani stroški z 170 gold, odbijejo od ravno imenovanega skupljenega denarja, ostane jim 1793 gold. 59 kr. ali pa za bokal mleka dobrih 8 kr. brez vštete siratke, katero so si med seboj razdelili. ^ Tu pa se mora opomniti, da niso vsi združniki enakega števila krav na obeh planinah imeli, in da eden izmed njih je krave imel le na Govnjaču; sem ter tje so tudi kravjemu mleku nekoliko kozjega primešali. Poprek se more reči, da so iz mleka od 68 krav sir dělali. ■ Ker se je sirarstvo na planini Bitnje in Govnjač dobro posrečilo, so se kmalu potem tri druge sirarske združbe v Bohinji ustanovile, namreč v Nemškem rov tu, Nomenu in na Ravneh. !48 . Nemški r o v t i ležé 3 4 ure od Bohinjske Bistrice na višavi v zahodu. Tukajšnjo sirarijo smo ogledali tedaj ćetrti dan potem, ko so sir delati zaceli ed ii j & j waj \>vvi. ti umu j^v i v iw j ov av/ ou j wvij prišli smo tje ravno takrat, ko so v lesenih posodah do- vogi našali coleko. Od lldružnikov se jih je takrat udeiežilo z donašanjem mléka, in sicer: Valentin Roz- dá Čebelarju, kateri nove Krarjske , da bi pustotě ddal, kar bom bolj na tanko pojasni!. Ali je veha okrosrla koli potreba paojove ima, ni ni- y na tem ni nič ležeče pa pozneje . ali štiri- še se man z Matevž K o b a 1 z skeg kravami, Simon Dobravec s 3 kravami, vadno stari Kranjski panjo Fog 1 ej m o zdaj panja. Tukaj zapazimo zad nj o koncnico novega Kranj naprav y katerih na- Janez Dobravec s Iski > t « a s Janez Medja z Mati ja Da ima aka y in Janez Iskra s 5. Mieko so zvagali in kar brž zapisali v bukvice. pod pokrovom, blizo srede med stranicama maji Sirarija je v hiši Valentina Rozmana y ki pa se ni palec luknj i svinčnik vtaknil. in ta adnj li majo in sicer končnica nekak dober tano, v katero bi se lahko kak bolj debel bila tako vredjena kakor je treba; tudi tukaj so si na- Škom 7 kate ri ročili kotel v Kobaridu za 91 gold. 27 kr., ki pa tudi sproti pa plošat okrogel 7 :nji( k a r ga v ňima prave oblike. Pred vsem so prve dni tukaj skušali, kako bi se z največim dobiČkom a dej zadnj 7 atak nj luknj z z ama a tra], ko smo mi na planini bili 3 dilj mleko porabiti ; tako so zju- Štirivoglato jamico ali koritice izdolblj dpremo . zapazimo tud , koncnico znotraj v spodnj ga iz lončnice moli gre Ako 7 da ima vsak na-panj za 7 posneto mleko; napačno je to, da posnema vsak družnik Vi ^ Ï » #1» I A t li přinesli prejšnji većer tedaj svojim novim panjem ti a!i dno majhno Zakaj sem malenkosti edil mleko že doma 7 ne pa v sirsnji; latvice so navadne Zato hitr Kranjske lončene; surovo maslo pa medejo v tukaj na- vadnih pinjah ; iz Bovca vdinjani sirar delà sir tako, kakor ga delajo pri njem domá. Ce tudi je bilo videti še marsikaj pomanjkljivega, ker mi v to služite, da zamorem čebelam prav in brez vse težave jesti dajati. — Imam namreč navado, da spomladi in poleti čebelam kladem méd, ki je malo z vodo mešan. Méd , katerega mislim enkrat poklasti, najpoprej malo ogrej 7 da se raztopi potem em smo vendar bili prav zadovoljni že s prvim početkom 7 v« blizo i v majoliko ali ,,kanglou, narejeno iz belega pleha retega medu, to vse del ode m a/ /-t deiov po katerim se po pravici more nadejati ugodno napre- skupaj dobro premešam, in to zmes začnem Čebelam v dovanje tukaj šnjth sirarij posebnim veseljem mo- panjove vlivati Da remo povdarjati to, da so Bohinjci koj pravo pot v pa to zmes v panjov ati mo svojem podvzetji nastopili 7 to je > dajanje sira vpeljali. Sedanje napake so da prostori za sirarije da so skupno pro- se te le : rem lega 7 imam nalašč zato nar ej m livnik (trahtar) iz be pleha, kateri ima pa na st lj cevko. *) ne zadostujejo, da se marsikaj Kedar tedaj čebelam jesti dajem, delam tako Zasučem zamasek še pogreša v notranji opravi, in da sirarja iz Bovca ee jesti dati držita starega kopita. Pričakovati pa je, da pod iuknj T-* r. /X î D Ia ^ L 1 ^ ^ v 7 da ga panja, tako iz em vodstvom gospoda Mesarja*) bodo umni Bohinjci kmalu odpravili te napake in sirarstvo na svojih planinah tako v koritice taknem zakrivlj kateremu hočem najpoprej nice izderem, v odprto vko livnika, in v livnik kon toliko raztopljenega medi, kolikor mislim, da gr ga tem času, to se méd v koritice pr uravr.ali, da tukajšnje sirarije bodo v izgled celi deželi vega panja odteka, odprem lukijico druzega panj TA. M Ml v\ 1 4% i Ó l»^ A% 1 1 TT < r« IA t^i ^r-r /\ rv« i-v w -i i v\ ▼▼ ini-«- ^ ^.v^ - - Kranjski. - - - P° tegnem livnik iz prvega panja in ga vtaknem v luk Tako piše v imenovani knjižici slavnoznani izve- njico druzega in spet medu vi - nj vlijem. Ko méd v denec grof Belrupt o Bohinjskih sirarskih združbah. drugi panj teče, zamaŠim lukrjico prv odmašim tretjemu i Méd prav hitr panj a odteka m 7 JO ker Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji. (Dalje.) xx panju, ki ima dvojni pokrovček, je to posebno pripravno , ker ni potreba, da bi se celi panj na so luknj ice proti znotranji straii nalašč malo navdzol koritice izvrtane, in teče vselej ravno v koritice, ker je ravno pod luknj 7 panja dolblj v katero ivnik vtilcujem v dno Pri prav enkrat odkril, ampak se lahko ie en pokrovček vzdig drugi pa ne, če ni potrebno; da tako polovica panja i taki način zamorem v mi uri blizo 100 panjo-vom jesti dati, pa ne, da bi kitero končnico odprl, in ker nobene končnice ne odpren, tudi nobene čebele ne zmečkam, in me tudi nobena piciti ne more. Po zimi pa imenovane zamiške tako v zadnje končnice vtaknem, da pride plošati iél, kar ga iz končnice pokrita ostane Kedar se hoče ta ali uni pokrovček moli, znotraj v odpreti, se šinice toliko nazaj zavijejo, da ravno na la Štah leže, potem se na eni strani med pokrovček in stranico kako dléto ali kaka noževa klinja zasadi katero čebele odenem panj ; to pa delim zato, da se odej s ti zamaški 7 sicer bi in zadrževali in odrivali panjev iobro prime, ki bi na zunanji s;rani iz končnic gleda**. da bi S veto val bi vsakemu če belaj tako se pokrovček vzdigne ; in kedar se pokrovček spet na-nje dobro pritisniti ne nazaj dene, se tudi šinice spet nazaj zavrté, da ga pri mejo in doli pritiskajo. Vsakemu novemu Kranjskemu panju, naj ima mo panjev dobro prijeti in kemu, kateri veliko 7 še posebno pa ta tak panjev ima, naj spomladi in polet tako čebelam klade, zakaj s ton si ne bo samo ve ali tak poki 7 odp naredim jaz tudi svojo veho, katera se liko časa P 7 7 kedar je treba panju kako škatljo naložiti 7 ali obvaroval, zraven tega si bo px ampak se tuli mnogo čebelnih pikov še tudi če se hoče en panj na druzega navézniti ali tako imenovano pustoto narediti. Vendar pa že tukaj opomnim, Čebelic končn pr ljenji ohranil, katere sicer, če eliko pridnih pri pitanji 7 v svoj * V največo zadovoljnost se je c. kr. kmetijska družba čebelni se posebno takrat rado zgodi lastno škodo pomeČka, kar se ; ce so panjov že zelo iz prošinj za državne premije, katere je župnik Mesar za 3 Da to čebelam pr nic ondašnje družbe po nji na c. k. ministerstvo kmetijstva od- mladi in poleti, kedar se poslal, in katerim so bili med drugim tudi izgledi zapiamikov strd primeša, to mi je že iz miogoletne skušnj priloženi, prepričala, kako zvedeno so te družbe vredjene ter noma znano ; zakaj kar napredovalno z všemi potrebnimi po Mesar-ju deloma že zbolj škoduje, če se jim spo-klade , malo vode med popol četelarim, zmiraj spomladi šanimi zapisniki previđene, kakoršnemu delu gotovo ne more * Tukaj omenjeno „kanglo" ii livnik si lahko tudi vsak biti kos, kdor se z društvenim mlekarstvom temeljito ne peca. čebelar pri gosp. Mihu Pakič-u naoci. 149 m poleti tako zmes klađem in vendar so mi cebele še Pa neskod- Listje po tlćli pa ne daje samo vlage, temuč tudi lepo varuje in goji mala koreninska laknica, ki iz zemlje zmiraj Prav zdrave čvrste ostale. ijjVo ampak še celó dobro je, da se čebelam spomladi v to steljo segajo, varuje po zimi prehudega mraza in J oleti malo vode med strd prirneša, zakaj čebele po leti vročine. Ako vzameš to steljo, se zemlja naglo sebno za živež svoje zalege zraven medů in cvetlie- in globoko usuší, in pa toliko bolj, kolikor trša in go- in po stejša nega praha tudi veliko vode potrebujejo; saj to lahko vsaki čebelar vidi, kako pridno spomladi, kedar sneg kakor gosta tla. Rahla zemlja se nikoli tako ne izsuši Po solnčnih, strmih krajih se to še desti iropni, ali pa pozneje po rosi vodo nabirajo in jo v pa- buje gcdi, kakor pa po sencnih, in vendar s tacih kra- l^1 i • • /^i • • il* 1 "1 1 . i • • • v • • ^ i » i • . • • i 1 • y • in îglicevje njove nosijo f ^J w JL * v ^^ 1 ^ x/fc J * J v ▼ ^ J v ^ v vi i y w Vi V i. vu jy v u vu V ia i jlj y i ii ▼ v 44 m i Ce se jim tedaj malo vode med strd pri- jev najraji steljo grabijo. Ce tudi se listje mesa kedar se jim klade, se jim s tem. veliko truda po tacih solnčnatih krajih mreno posuši, je vendar še m delà prihrani. (Dal. prih.) zmiraj kakor pogrinjalo za tla , ki ima veliko vlage v sebi. S tem, da se Stelja in gnoj m % vn o y ker p y tla sušé, vročini in mrazu izposta- 8e jim stelja vzame, se ) rasti lesa zgodi prav velika škoda. Skušnje so dopricale, da zemlja v gozdu ako se vedno in veďno do golih tal stelja odjemlje, postane veliko revnisa; ne le da les zlagoma v svoji rasti močno zastaja, temuč tudi listja je v njem čedalje manj. Ako veje odsekuješ prav pri deblu, se naredi smola, To je tudi čisto očitno , ker listja mora toliko več ali §. 32. Nekdaj in sadaj (Dalje.) kakor pravijo ? to J5 y drevesa se cediti. Se veliko smola začne v veliki obilnosti iz pa manj biti, kolikor bolja ali slabša je rast. veči pa je ta odtók smole y Ako so tla v gozdu s steljo pokrita, se velik del z ako kak plázar s krampeži po drevesu pleza in lub dežnice pridržuje, in kar je odteče, je večidel čista, ^ odere; naredé se dolge riže, po katerih smola navzdol odrte gozdne zemlje pa je veliko več uteče in še veliko po deblu lije, ker stopinja za stopinjo se naredi rana v rodovitne prsti seboj podrgne. Iz gozda, kjer je stelja •JL M t là ^P * 1 • t. * â % • « m. k m. m m ^ * A » • « r^ îub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v pograbljena, kmalu po velikem dežji teče veliko vode, drevo veča, da se zarasti ne more, se začne od tište iz gozda s steljo pa tudi po daljšera deževanji Veš pa, da ko- malo. Po celih okrajinah, kjer se stelja neprizaoašljivo grabi, straní deblo sušiti, trohneti in gojiti likor smole odteče, toliko živeža je drevesu ugrabljenega ima to žalostné nasledke, da pri deževji vode veliko in drevo je v rasti zadrževano. Znano je, kako radi nevarniše narastejo. Priča tega so strašne povodnji reke se pastirji in celó odraščeni buteži s tem igrajo, da za- Rone na južnem Francoskem. Škoda neprizanašljivega reze delajo v drevesa V se seli i^irtju * j o o ^laoti v c da smola po njih teče, katero zlasti v smreke, ker jih ve- grabljenja stelje v čaši OV/ii j vici oiuv/itv r^ u j ah j ivui^i u » vaoi lit in prodajajo. Cele plate vidiš dostikrat na tudi obirajo vsake smreka h hlodov y gre h oj ah tako y bukvah itd. izsekane in veliko v nič. Zares se ne more nikoli dosti y y zatrditi, kako je to škodljivo. železnimi grabijami, do gole zemlje leta) se ne pokaže tako naglo in očitno kakor škoda obsekovanja. Tudi gozdna zemlja je tako različna tacega odiranja prenašati, ter se ne razodene tako naglo y a v enem raju more več, v drugetn manj obsekovanjem tedaj in očitno to skazljivo gospodarstvo. Drevje namreč še drevesa ne obsodiš samo k postu, temuč mu tudi pusčaš zmiraj po nekoliko ra-te , ohrani svojo prejšnjo podobo in ga trpinčiš. Ako že noceš ali ne raoreš drugače, m se v 20 da drevo obsekuješ, pusti mu saj za čevelj dolge konce kako napacno se je gospodarilo. 30 letih vsako nebrljavo oko očitno vidi t ali Štore z živimi vejcami, ter pokaži vendar mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do đveh Navadni nasledki nezmernega grabljenja stelje tretj i n visočine ali celó V se višej obsekaš y se zgubi v so ti, da je sploh manj lesa za imenitnišo rabo; pa tudi to, v logu senčnost, vsled tega pa na tléh dobi moč grmicevje da jame drevje gnjiti, trohneti, sušiti se v deblih y in dračje ter razna JJ'C* U« m^JLA UVVI \ / KJ gx JXIIVV^ f JU S t F Z 6 li U y V V F 11 O V1 t y U U lUU UUIL Kj KJ C\ y UC% LUUi a in to je zopet drevju v škodo, barni čas posekovanja veliko obkrajšati. Najhuje pa je šara od tod potreba da se mora kolo- y Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti to , da se gozdna zemlja sčasoma tako skazí in izpije in jih končá. Sklenem naj tedaj z naukom: S sekiro da žlahtniše drevje več ne more odraščati ne v gozd L/« A * w J WWMJ Cl x^MJUJivvAia • ^ v^ U íi £iicttl iiilOU U) ^ v JU v JLJ ^ UJ 'J1 g UUl «CUtt VI y ÍOTciJ razen če je treba gozd trebiti ali drevje po- manjšim zadovoljni borovec prihaja na njih mesto sekovati y z in nobeno kleščevje za steljo naj y pa WV11.V vai/l J - J il * J JLACAi oiviju J jemlje iz njega, razen pri trebljenji in posekovanji. se ne tudi ta sčasoma prav revno raste. To je velika Škoda t ako se pomisli, koliko vrednost imajo smreke jelke gozd. I V AW VO? ± J J Ji +J KJ p \J LU i O A1 y aUilttU ? A ^UUV^Ql I lli ctj KJ KJ LU I V. au y ) Odpadlo listje in iglice so edini naravni gnoj za hojke in že celó dragi mecesen. Poslednjic je še vediti Božja stvarna pre vi dno st je tako vravnala y y da gozdni da se z grabljenjem neštevilna gozdna zelišca potrgajo spodrasti prihaja v in poderejo, posebno enoletna pa tudi dveletna odpadlo listje in igličevje korist. Korenine gozdnih dreves se namreč navadno prav storí, da^se velikokrat njih rast iztrebi in zatare pri vrhu po zemlji raztezajo, in tanjši koreninice poga- sebno pa v malih deležih. y y kar po- fljajo med steljo, imajo tedaj ta namen, da gnojnino iz listja in igličevja srka i o v-sé. In tako nas prav previd- dtvarnika opominja, da bodimo varčni Le ljubše mi nost modr ega ter vse v prid obraćajmo, da se nic ne zgubí. kakor zemlja e se vendar, ako se drevje obsekuje y pa y da se z vednim grabljenjem do golih tal v nic deva y da lepo drevje ne more več rasti. obsekovanjem se saj le drevje pokončá, z neizmernim Zdaj bi hotel slišati kmeta, kako bi rantačil za grabljenjem pa se koncuje drevje in zemlja ob enem. fotorn, kateri bi mu po noci gnoj z njive ali trav nika pograbil; in veudar on sam sebi tako delà y ki V S gozdu Se vé, da se tudi zgodi, da niso ljudje zadovoljni le z obsekovanjem, temuč grabijo še steljo spod drevja. Ker telj o, to je, pravi gozdni gnoj do gole zemlje pograblja! pa za modro gospodarstvo ne eno ne drugo ni potrebno, Lej kmet'! tako radi Sobi si ti svoj lastni tat. Gozdna stelja za- zato tacega poč^tja ne morem pametno gospodarstvo s v oj e rahle lastnosti in srkajoće moči je podobna imenovati; to je gospodarstvo divjakov. Za tarnanje , katera veliko vlage nase vleče in jo v sebi drži. a okoliščina ohrani zemljo in korenine vlažne in jih tacih, ki gozde odirajo, nimam ušesa, ker to nič ne do- loči. storí Kar pa določuje, to je veči pridobitek zmožné, da deblu vedno nove mokrotnosti in ži- pri žitu, senu, lesu in denar ju, in ta pride-vežnosti dopeljujejo. Res se povsod opazuje, da v vlažno- lek dobiv ajo pametni km eto v alci, ne pa goz- gorkih letih drevje v đojetnlje > kakor" pa lvsako! višavo in debelost veliko obilniše dodirci. kakor pa o suhih letinah; to etni odrastni krogi na clreve k a ž ej o letnice (Dal. prih.) s iâO Znanstvene stvari. beni zbor „glasbene matice 15. aprila 1875. (Konec.) it Prvosednik je tudi za to, (a ostane število 20 odbornikov, ker ako bi društvo prišlo do tega, da zamore delovati popolnoma po programi v praviiih narisanem treba bo še većega števila odbornikov. 3V nasvèt in vrši f Pri gi pade gosp. íagarj Gospod prvosednik povpraša zbor ima se volitev 20 odbornikov Po nasvetu gosp. Grasse 11 i-a odpade volitev po kdo kaj volilnih listkih, temveč izvolij« se per acclamationem «I 1 1 v • i • i * r^i # t-^ ň » ^ pred- uuojjuu vui3cuuii\ puvptaoa u uui , iiua i * »v*^ j ------— --------7 ----* — • v ~ v omeniti o tajnikovem porocilu. Ker se nikdo ne oglasi, sledeči gospodje v odbor: Frtnjo Ravni kar UUiUUlU. U l aj U l tv U V U lii puru Uli U. JXUI OU UIHUU uo UglčlSl, T v/v^^v. . i »»ujv s.» M, » mj. 1 rv a 1.t tu- poroča blagajnik gosp. Drenik o društvenih dohodkih sednik, Franjo Drenik, blagajnik, Dragotin Z agar, in stroŠkih in o stanji društvene imovine. Andrej Praprotnik y Josip o Ili y Anton Stock) Po nasvetu gosp. prvosednika imenujeta se gospoda Anton Ne dve d, Feliks Stegiar, Anton Jen ti y P. Jel očnik in Pirnat za pregledovalca računov. Prvosednik pozivlja gospode, ki imajo morebiti kak posamesni nasvèt, da se oglasijo. Na to gosp. Pra- protnik sledeče nasvetuje : V ljudskih šolah bode sedaj v Mariboru, Franjo Stojec * Kranjski gori Vj V* Y Vy VI , ... """"" f CUti, A. . Angelik H r i b a r, Alojzi S t e i i m e t z, Voj. Valenta vsi v Ljubljani stanujoci. Vmnji pa: Franjo Gerbic v Zagrebu, Anton Hribar v Gorici, Janez Mik 1 oš i č po se ; ukazu ministerstva pevonauk obligaten in zahteva da se otroci po notah petja učé. Zato pa je silno potrebno, da se za naše slovenske ljudske šole izdá pevonauk". Ker je učitelj gosp. Peter Weiss v Celji da bi se přehledal že sestavil tak navod in ga poslal in dal v tisek y © naj glasbene matice" odbor rokopis , Matija uštejšiČ v Krškem, dr. B voverstvo. Radovedni smo, kaj bode vladini zastopnik na to odsovoril. ; : ' .Nasi dopisi. , . . - . fl . V Gorici 2. maja. — Volitve za kupčijsko zbornico so opraví jene; izvoljtni so tudi 3 Slovenci, prav za prav možje iz slovenskih k r a j e v, katerih izvolitev je zanimiva zato, ker ..L? Isonzou trdi, da so 153 V V ces kili nekako u rad ni kandidatje niénega urada („urada" v širjem pomenu) l> * ^ f I V 1 9 • 1 1# 1*1 • da so od zbor- bili na- gvetovani iaškim in slovenskim voiilcem iz razreda manj dili, , ali pa da bi majhen ozek rov (Stollea) nare-na koncu teh majhnih rovov pa velik rov, kateri obrtniškega. v . . •« i i*i Ce je to res, bilo 7.— —; . _ ----j------ - w ' ^ - ~ * , * sme! daljši biti, kakor peci spodaj ; na oběh koncéh bi pri tem mikavno to, tega dolzega in velikega rova pa zopet na vsakem koncu ďa bi jih bila nasvetovala n e m š k i predsednik alilaški malo na kviško majhen rov, kakih 8 ali 10 sežnjev podpredsednik kupč. zbornice ali pa laški tajnik ali dolg; na koncu teh dveh rovov, pa zopet en velik ia kdor si bodi v imenu predsednistva. Sicer pa „Isonzo" dolg rov, kakor spodaj; od tega rova bi se pa na sredi labko mirno spi; kajti tudi ienih moz bilo i ne vem ko kako slov. narodnjaštvo zopet en rov kvisko na dan spravil; Če stranki veliko vode kalili, ne. prenapeto, ne bodo oooenj njegovi mest no starešinstvo se ravno vršijo fedu sta izvoljena (z 208 glas. od 213) kandidata „me rova kviško podoplala, bi bilo to še bolj gotovo. se ta dva Po- Volitve za tem naj bi se pa po hribu dimnik v zemijo dalje iz o. raz ščanske' < stranke y to je tište, katero so nekdaj skrajno" laško imenovali. vsi „pametni v t Od kar „smo" v peljal dile. kaj ; da Tako se po malem majhne luknje za dim nare narejena naprava bila bi gotovo dobra, za- 1 kakor hitro je dim hladan, živo srebro odpad rt Gorici takih tunelih: v hribu se more dim ohladiti. po Ce bi in ,,trezniu postali in ni davno v slavnostnem odboru za sprejem Nj. velič, cesarja videli tudi možé omenjene stranke, nehal je sosebno odkar smo se bilo bati, da bi peči ne vlekle in dima v rove ue gnale, bi se temu tudi lahko pomagalo, ker ima kmet zgoraj mlin, ki zmiraj melje, in ker voda mlin goni. pravi tako ktere f Isonzo" — razloček med stranko in stranko kot bo tudi kolo za veternike gonila, veternic pa se dá in gre letos samo zato, da bi se neke o sebe, lahko v vsak dimnik eno napraviti. To bode gotovo 77 Is." sebično svojat imenuje, odpravile y ter da bi se njihov upliv na uradnike, penzijoniste dim hladilo in naprej gnalo. Da bi delavci ne bolebaii bi se tudi dal tak veternik napraviti, kateri * bi se, kedar io enake nedomače elemente uničil. Trn v peti je bi delavci v peci opraviti imeli, pred pečjo odrnašil, da Isonzo-u, kakor lani, g dr. Pajer. Očita mu ta list, da V« VAWW » Vi T J/UUi U r IV* X UJ V J ^/l VU, V VU 1 bi Škodljiv sopar kviško gnal. To se samo vé 7 da pri zbira krog sebe vse, kar tukajšnjih razmer ne pozna, prvi peči bi se začelo delo; kedar bi bilo to doděláno ter da kaže ljudi „meščanske" stranke kot ne prave se veternik zopet zamaši, ter se pri drugi * ne zanesljive Avstrijance, da jih sumniči. To pa da ne maši itd. od Prostora bi bilo tudi dovolj, žgano proô vo- gré, ker zdaj smo vsi pošteni avstrij. državljani itd. ziti na 1000 let. Dva travnika sta proti spodnji Idriji rKlerikalna'4 stranka stoji menda nad opisanima stran- in proti Idriji tudi otok in travnik , ker ste dve grapi kama in se agitacije ne udeležuje. Taktika „Isonzo"-ve vmes da bi o hudem vremenu voda naprej sla. kčtLLlć* ni o o agitaciju u uuui^^ujui i aauac« v u » au^o y ud ui u li uuuiu v i ciuuu u y uu meščanske" stranke je ta, da misli postaviti v il raz- bi to delo veliko stroškov prizadjalo; , red take kandidate, zoper ktere prav za prav nobena letih povrnjeni, če se prevdari, koliko živega srebra se bili Res v malo stranka in tudi vlada nič ugovarjati ne more; še celó bo pridobilo, potem pa pomisli, koliko bi bilo tukajš-enega duhovna bode menda priporočala. Nasprotne njemu ljudstvu pomagano, koliko živali se bode več v stranke kandidatje so že prilepljeni po oglih. Gospod tem kraju lahko dobro ravnalo deželni glavar, grof Fr. Coronini, ni od.nobene stranke ? ko se sprejel kandidature. torek bode volil II. razred. more, pa še to, kar red i j o, je sedaj nic ne slabo in suho. Přetekli torek (27/4.) je imelo dež. šolsko sveto- Postojne 30. apr Boštjan Leskovic, župan. 14. dan t. m. so vaistvo sejo, v kateri je predsedoval gosp. namestnik po neprevidnosti tri hiše baron Pino sam. Přišel je gosp. namestnik tudi zato v Gorico, da se je posvetoval z deželnimi poslanci kako a^HM^^H h ■■ fl svèt. P°g orele v Cepnu 7 kojih lastniki niso bili zavarovani, kar se, žalibog, zmirom na deželi toli-kokrat priključi, dasiravno pogostne požarne nesreće ia se dal za vprihodnje preuravnati deželni šolski popolno obožanje nezavarovanih pogorelcev veliko doda ga bode tudi deželni zbor in odbor spoznaval broto zavarovanja proti ognjeni nevarnosti živo pripo-za postavnega, ter da se bosta deželna zastopnika ročujejo. Pri tej priliki se mora v Čast in spodbudo , kterih neutrudljive dobrodelnosti gospé Marije Kalistrove zopet mogla udeleževati njegovih sej in obravnav se od lanskega februarja ne udeležujeta. Sklenilo se je, v Trstu opomniti, ter z zahvalo naznaniti da zbor sam nekaj v ta namen predloži. 7 da Učitelj- prec ko je omenjeno je ona nesrečo zvedila, c. kr. okrajnemu sko izobraževališče Goriško se za prihodnje leto glavarju 60 gld. poslala z namenom, naj se enakomeroo bistveno prestroji; stvar pa ni še dognana. — Jutre se pogorelcem razdelijo; sploh velikodušna gospá nobene zacnejo preskušnje za dosego sposobnosti za primerne prilike ne opusti, svoje milo srce pokazati. učiteljstvo pred tukajšnjo preskuševalno komisijo. Iz Starcga trga poleg Loza. nedeljo t. m Oglasilo se je neki kakih 30 učiteljev in učiteljic z bomo odprli pri nas kmetijskovnapredovalno šolo po iz Goriškega, iz Trsta in Istre. — Spet surovost in še kaj gledu one v Ljutomeru na Stajarskem. O kmetij več! voznika prebodil, ker se mu ni z vozom ognil! Přetekli teden je na Gargarski cesti voznik stvu bode predaval gosp. Fr. Žepič, učitelj na goz- Stračicah darski šoli v Šneperku. Gosp. J. Žiro vnik bode pre-Ritterjevih fabrikah) sta prišla v daval računstvo s posebnim ozirom na novo merot nesrečo dva mizarja, ki sta imela blizo parnice fiziko nanašajočo se na poljedelstvo, zgodovino itd. nekaj popravljati. V 5 minutah sta bila, ker ju je po Gosp. nadučitelj Mandeljc bode pa razlagal praktična neprevidnosti mašinistovi vroča voda, ne vem rvc*iw, ^kropila in par puhteč po oddulku dušil, vsa oparjena kako čebelorejo. Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je pretekla nedeljo pod predsedstvom barona Wurzbacba imel svoj Spodnje Kanomlje 22. aprila. (Konec.) Hribček mesečni zbor. Iz mnozih obravnav omenimo sledeče in malo da ne. mrtva. (Berg) je tamkaj zato tako vstvarjen ker so poprej Iz poročil gospodov predstojnikov podružnice Ra dolj stare peči bile; tega hriba naj JlA J IVVv t ou JL CJ JJUA V vi I ^'yo^uuw ▼ ^ 1 f J/^ui MUWIVV M. w ^ U V/ fc J se toliko odkopalo, s ke in Postoj nske je odbor razvidel veliko veselje kakor so pri sedanjih pečéh dimniki visoki. To delo in hvaležnost, s katero so gospodarji přejeli jim iz dr bili se samo plaćalo, ko bi kamnite plošce za rudnik do- —i», ki jih sedaj rudarjem, kateri jih lomijo, po naj _______ . . U_______ ^ (dosedanji): grof Barbo v Rakovníku iz te knjižice „Novice", Jožef Gorup v Trstu, Luka Svctec v Litiji, dr. Ulaga v čeravno so že pred 4 leti obširno o tem škodljivem mr- Konjicah, (novo) : prof. Urbas v Trstu, česu pisale in ga s podobami razjasnile, kratek posne- Naj se gospodje udje obilo udeležijo napovedanega deželna zborovanja; kdor pa osebno ne more priti, naj v'redni- da se z tek prinesle našim kmetovalcem v poduk, vlada in ministerstvo kmetijstva pa se prošita, oštro postavo v okom pride napakam , da se v gozdih roči predsedstvu. nemarno pušca lesovje tako, iz > štvu „Novic" posije podpisani volilni list j da ga iz katerega se izleže Korar Tudi postava, ki jo imajo na Tirolskem knaver. obcine z dimom branijo škodo slane > naj se v 9 da ,No- 9 vicah*" naznani, čeravno lega vsacega kraja ni taka, priznanji gotove koristi po- da bi dim pomagal. tovaj oči h učenikov kmetijstva je odbor sklenil v ta namen ministerstvo prositi 600 gold, podpore. 9 Premerstein je tedaj namesti umr« lega Savaschnigga res imenovan za uda deželnega šol- skega sveta. Vlada dobi v njem zanesljivega glasovalca za predloge svoje, in po takem bode ta svèt kmalu po veliki većini ces. kralj ev, to je, zgodilo se bo zmironj to, kar minister Stremajer hoče. (Slovensko gledišce.) Jutri bo na korist najboljše Na poziv si. ministerstva, naj bi družba kmetijska pri- igralke gospice C. Podkrajškove igra „Ena se joče vk ava An In rva«narjfi»n a m Ir i o 1 n m a itrt ci a vi a ntmnoim a «t /i un rvn n a n rv» ní a^ rf vi ai-] aIi a nn k ao^-a -» nlr. /k» Lf n » ^ 1 poročala gospodarjem, ki slamo in seno prodajajo v daljne kraje, da bi ga trdo stlačili y da druga O Í---- ~ ------J----- - O--1)----J / se smeje", v nedeljo pa bosta imela g. Kaj zeli • n • i * • i /i fr • y manj pro- in gospica Pi s kar je va svojo beneíico. Ker so vsi stora potřebuje, je bilo sklenjeno, ministerstvo prositi, izvrstne moči gledišča slovenskega, jim prav iz srca že-naj blagovoli delati na to, da se visoka v ožni na sená limo polno hišo. — O dosedanjih predstavah bomo pri-po železnicah zniža, ker to je glavna zapreka temu hodnjič obširneje spregovorili. kupčijstvu. Ministerstvo naznanja družbi 9 da Guido Riitger na Dunaji napravlja neko mazilo (carbolsaure-haltiges Steinkohlen-Theerol), s katero se konci no-gradskih količev namažejo, da ne gnjijó v zemlji. Kdor se do njega (na Dunaji, Schellingstrasse Nr. Novičar iz domaćih in ptiijih dežel lz Dunaj a. Potovanje cesar j evo se vrši obrne, dobi poduk o tem. (Kon. prih.) prodaj (Dobro skusena, Še nova trlica za lan) je na v Ljubljani v Karlovškem predmestji v hiši rajncega dr. Orla. Dostaviti moremo, da je ta mašina res hvale vredna. Gosp. J. Seunig, odbornik družbe kmetijske, se je predvčerajšnjem podal na gornje Stajarsko, da ondi nakupi nekoliko glav žlahne Miricodolske goveje ki se bode 15. dne t. m. v Ljubljani po očitni kakor se je začelo; povsod vladarja ljudstvo navdušeno Dubrovnik ga je přišel pozdravlja in sprejema knez Crnogorski obiskat. Prav prijazno sta se měnila. Potoval J)o cesar do 15. maja, potem se bo podal čez Reko in St. Peter nazaj na Dunaj. Strašen skandal so napravili laski Iz Gradca. (ali prav za prav lahonski) in nemški študentje; obnašali so se tako, da se jim prav prilega priimek živine dražbi prodala. lista.) (GHej y> Razglasu na prvi strani današnjega (X. občni zbor slovenske Matice) bo 19. maja jaška druhal". Nekaj časa namreč že biva brat pra-vega Španjskega kralja Don Karla, Alfons s svojo soprogo Blanko v Gradcu. Nemški listi so si priza-vali spraviti ga v slabo imé ter razglasiti ga za hu- e 1875. leta ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov : Predsednik nagovori zbrano skupščino. Poročilo o odborovém delovanji od do konca aprila 1875. 3. Račun od 1. julija 1873. do dodelnika, katerega preganja Spanjska sodnija zavoljo groznih hudodelstev. Tako hujskanje liberalnih listov marca" 1874. Pr* dijaških vseučiliščnih pobalinib ni padlo na skalo in tako so napadli Alfonza in njegovo soprogo, ko sta julija 1874. 4. Volitev treh.udov, da pregledajo, preso ste pripeljala v stolno cerkev. Divjanje dijaške druhali Proračun od 1. julija 1874 do konca junija dijo in potrdijo odborov račun vsled pravil. 1875. namesto onih leta 1870 voljenih, ki so ljanskih: dr. J. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru; b) izmed Matičnih Pr<>ti mirnima tujcema je bilo strašno, dalj časa sta bila razpostavljena vsakovrstnim surovostim. Se izmed Ljub po- ■ ■■■ili ■■ Al s tem škandal ni bil pri kraji, marveč zvečer so ga na-daljevali delavci in druge druhali tako, da so morali Volitev 11 odbornikov, in sicer: 8 odbornikov liciJa je naredila mir, ki je vec dijakov zaprla. / w i. "ál fttl VI ## wT W vnanjih : grof J. Barbo, J. Svetec y dr. Ulaga ; Gorup, Fr. Kandernal, Luka odbornika namesto umrlih Je bil° Gekaj ranjenih. vojaki priti in razsajalce z orožjem razpoditi. Pri tem Ljubljanskih: dr. E. H. Costa in dr. L. Vončina, in 1 namesto dr. Razlaga, ki je odstopil. Opomba 1. Pri volitvah odbornikov si. Matice se všte-vajo tudi volilni listi tacih družbenikov, ki sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nic suma zarad kake prevare (§. 11. pvavil). Opomba 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdele nazo- bi se na pr dilo ko tu pri nas kdaj Kaj temu rekli? Ako pol toliko škandalov go- 9 bilo celo mesto v obložnem stanu. 9) Li beralni" druhali pa se kaj tacega ni bati. Deželni na-mestnik Kíibeck je pač dobil od ministerstva stroga povelja in storil župana za javni red osebno odgovornega, a to je vse, kar se je zgodilo. Alfons proga pa vkljub temu še ostaneta v Gradcu. in njegova so- čim družbenikom. Listnica vrediiištva. Gosp. F. S. v B.: Drugi pot pride Ke je iz zgoraj navedenega programa razvidno, dopisnikom. gotovo; danes ci bilo mogoče. Tako tudi nekaterim drugim g da se voli 11 odbornikov v ijih mislij Ljubljani bivajočib 9 99 pa ako jim nasvetujejo možé, kat Novice" svojim prijateljem vstreč 9 aj lij da se ne cepijo glasovi in izvoljeni se morejo ponašati velike večine svojih volivcev. Ti le so : Današnjemu listu je priloženo naznanilo specij®' litêt G. Piccolijeve lekáme v Ljubljani. \\ Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blaznifcovih deđicev v Ljubljani.