STAROSLOVANSKA OKOSTJA IZ DOBRAČE PRI KRAGUJEVCU ZLATA DOLINAR-OSOLETOVA Izdelano na sekciji za arheologijo SAZU in na A ntropološkem inštitutu U niverze v L jubljani Uvo močna. O d starejših oseb, od 55 let navzgor imamo samo tri okostja. Pri vseh opazim o nepopolno zobovje in spet gnilobo le na enem zobu. E den im a vidne sledove gnojnega v n etja na korenini zoba. Na lo­ b an ji št. 22 je opaziti veliko votlino (28 X 16 X 18 mm) nad koreni­ nam i prvih štirih zob, zgoraj levo, k ar pripisujem o fistuli. T retji starčevski skelet im a v čeljusti samo še en o k rn jen zob in tem u prim erno tudi zakrnelo zobišče. Anomalije in patološke spremembe L obanje smo proučili tudi glede na posebnosti in m orebitne patološke spremembe. Mnogo tega nismo zasledili. Na lobanji št. 8 opazim o na desni tem enici blizu tem ena dokaj globoko vdrtino, povzročeno v času, ko je oseba živela. Vzrok je bil udarec s topim predm etom ali padec in p ri tem udarec na lobanji. Približno isti pojav vidim o na lobanji št. 53. P rizadeta je bila p ra v tak o desna tem enica, in sicer natanko na tu b e r parietale. V idna je p litv a ja ­ m ica podolgaste oblike, približno en cm2 velika. M anjšo um etno deform acijo vidim o na lo b an ji B/7 7 n a levi nadočesni nabreklini blizu glabele. N a tej strani je kostna m asa stlačena proti čelnemu sinusu in s tem torus supraorbitalis desne in leve strani nesim e­ tričen. P recej je tu d i kosti lobanjskega svoda, k aterih površina je ne­ ravna, razjedena. N ajv ečk rat zasledimo to na tem enicah, neredko tu d i na zatilnicah. Nismo pa mogli dognati, ali so te sprem em be izključno postm ortalne, ali pa imamo m orda tu opravka s pato­ loškim i sprem em bam i na kosteh. K rovne kosti so različno debele, m noge so razm erom a tanke, druge sred n je debele, to rej običajnih debelin, nekatere debelejše. Nismo jih m erili, ker bi lahko to izvedli samo na lobanjah, ki so bile prvotno razstavljene, ali pa na delih lobanj zelo nepopolnih okostij. O kostje št. 33 sestavlja gornji del čelnice, o k rn jen o desno tem enico in še neke o k rn jen e lobanjske kosti. Kosti so trd n e in debele, zato smo jim izm erili debelino. P rav tak o smo izm erili tudi debeline lobanjskega krova št. 71, k a r smo od tega individua tudi edino dobili v laboratorij. Št. 33 os frontale: tu b er 5 mm, p red n ji del 10 mm, zadaj ob koronalnem šivu 11 mm, os parietale 7—8 mm Št. 71 os p arietale 6 -1 1 mm; frontale 7—9 mm p ro tu b eran tia occipitalis 19 mm. Po M artinovih podatkih o srednjih m erah odraslih lobanj m erijo os frontale (v gornjem delu) 5,5—6,3 mm, os parietale 3—8 mm, os occipitale, p ro tu b eran tia externa, 15 mm. Kot kaže m eritev, sta ti dve lobanji debelejši od srednje debelih, povprečnih lobanj. L obanjske kosti se sprem injajo v času življenja. Sprem inja se debelina in teža lobanje' poleg celotne oblike in šivov. Po M artinu je lobanja najdebelejša v petdesetem letu življenja ali še kasneje. L obanjske kosti se to rej debelijo, ko je rast kosti ostalega skeleta že zaključena. Po* M artinu najdem o cesto' v visoki starosti atrofijo ali red k eje hip ertro fijo lobanjskih kosti. Izredne debeline so po njegovem m nenju skoraj vedno posledica patoloških dogajanj. V našem prim eru ne moremo z gotovostjo govoriti o patoloških spremembah. P ri tem upoštevam o enake pojave v T ur­ nišču in na Bledu, k je r p ra v tako- s tem v zvezi nismo zasledili bolezenskih pojavov in tudi nismo mogli zaključiti, da bi bila izredna debelina posledica bolezni. Zaradi tega se ne priključujem o M artinovem u m nenju. O stale kosti okostij so tako slabo ohranjene in m aloštevilne, da ne m orem o mnogo- povedati o njih. T udi tiste dolge kosti, ki smo jih m erili, v veliki večini niso cele, tem več im ajo bolj ali m anj o k r­ njene epifize. Kosti so v splošnem sre d n je močne, nekatere nekoliko močnejše, druge gracilnejše v zvezi s pripadnostjo' po spolu. Na diafizi desnega fem urja št. 66 vidimo zaraslo- frakturo. K er imamo le obe diafizi stegnenic tega okostja, ne p a celih fem urjev, ne m orem o prim erjati obeh dolžin kosti. Na zarastlini se vidi, d a je nekoč prelom ljena kost postala znatno k ra jša od leve stegnenice. O ba prelom na dela sta zrasla med seboj na strani, ne na prelom ni ploskvi. Na mestu, ki ustreza kasnejši ventralni in dorzalni strani zrasle diafize, vidimo spredaj večjo, zadaj manjšo- lijakasto vdol­ bino. Iz tega lahko sklepamo, d a je sledil nesreči bolezenski proces, lijak asti kanali pa so nastali na mestu, k je r je gnoj odtekal. V er­ jetn o je nastala ob prelom u rana, ki se je inficirala. Sodimo, da mo-ra biti desna stegnenica za več cm k ra jša od leve in je ta človek precej močno šepal. Ne samo to! D istalni prelom ljeni del se je obrnil na­ vzven (fibularno) okrog podolžne osi osi za približno- 90° in se tako zrasel s proksim alnim delom prelom ljene diafize. Po tem sodeč je prizadeta oseba, ki smo jo spoznali za moškega zrele starosti, hodila z desnim stopalom navzven, tako da sta osi stopal tvorili pravi kot s petam i skupaj. Ako predvidevam o, da je hodil, k ak o r navadno, z levim stopalom nekoliko navzven, sta obe stopali tvorili med seboj še večji kot. Ne dvomimo, da so tej spremembi lokom ocije sledile še druge spremembe kosti, m orda v kolku in križnici ter v stopalu. Žal od vsega tega nimamo ničesar ohranjenega. Stegnenica okostja št. 66 v prim erjavi z nepoškodovanim femurjem. C rista femoris tvori na sliki desni rob niže od prelom a M ere in indeksi Telesna višina Individualno višino' smo mogli izračunati le v enem prim eru. Posluževali smo se Lee-Pearsonove form ule določanja višine indi­ vidua iz znane dolžine fem urja in tib ije ali fem urja in hum era. V našem prim eru poznamo dolžino kosti, ki pripadata okostju spodnje ekstrem itete. Ti dve dolgi kosti prip ad ata ravno zelo nepopolnemu skeletu št. 13, od katerega poznamo le dva fragm enta medenice, oba fem urja (levi cel, desnega diafizo) in desno tibijo. Nismo m u mogli določiti niti spola niti natančnejše starosti, ugotovili smo le to, da je okostje odrasle osebe. K onstante za raču n an je telesne višine so za ženski spol m anjše k akor za moški; ako prisodim o te kosti ženski, dobimo telesno višino 161,3 cm, če moškemu, p a 166,2 cm. O višini populacije iz D obrače torej ne moremo govoriti na osnovi le ene znane osebe, razen, v koliko bi se ozirali na znane dolžine fem urjev devetih okostij, ki so znatne v prim eri z dolžinami fem urjev iz drugih staroslovanskih grobišč. K er obstaja možnost, da je ta m aterial izbran, to se pravi1 , d a so 'bili poslani v laboratorij le m očnejši fem urji, ostali pa so razpadli ali se uničili p ri izkopu, si ne dovoljujem o delati daljnosežnejših sklepov le na osnovi teh stegnenic. Omenimo pa lahko, da bi povprečen moški, katerih je od devetih okostij s stegnenicam i pet, m eril približno 170 cm. To smo posneli iz M anouvrierjeve tabele, k je r im a izračunane višine celotne osebe iz posameznih dolgih kosti; Ce bi te številke dejansko ustrezale, bi bila serija visokorasla. Vidimo, da so podatki glede višine oseb v grobišču dovolj nepopolni. Možganska kapaciteta Izračunali smo m ožganske prostornine osmim lobanjam . Vzeli smo Pearsonovo formulo, ki upošteva višino lobanje. Tako* dobljene prostornine petih moških lobanj so med minimalno' 1339 cm3 in m aksim alno 1608 cm8 . T ri ženske lobanje im ajo 1249, 1286 in pa 1307 cm3 m ožganske prostornine (Tab. 4). Tab. 4. Primerjava razporeditev možganskih kapacitet za oba spola Možg. kap. D obrača T urnišče P tu j Bled »1948« Bled »1949« po Sarasinu n % , n % n % n % n % oligenkefali — — — — 2 1,2 2 5,9 3 13,0 euenkefali . . 4 50,00 1 14,29 24 36,2 16 47,1 7 30,5 aristenkefali 4 50,00 6 85,71 57 62,6 16 47,1 13 56,5 n 8 7 85 34 23 V prim erjavi velikosti možgan ne vidimo ničesar presenetlji­ vega. T udi iz D obrače poznamo lju d i z veliko možgansko kapaci­ teto, p rav k ak o r iz severnih staroslovanskih grobišč. To bi tucli ustrezalo Evropejcem sedanjega časa, saj najdem o pri n jih ravno n ajv ečje število možgan s prostornino 1450 cm3 , ki tvori vprav prehod m ed enenkefali in aristenkefali. Lobanja Število m erljivih lobanj je prim erom a m ajhno. M erili smo vse diam etre, obode in kote, k a r je bilo glede na ohranjenost mogoče. D obili smo različna števila m eritev. T ako imamo n. pr. na moških lobanjah znanih šest lobanjskih dolžin, toda le tri širine obraza in pet širin spodnjih čeljustnic. Večino m eritev je bilo- možno izvršiti n a petih m oških in štirih ženskih lobanjah (Tab. 5). V glavnem vidim o tu o b ičajn e številke za posamezne mere. Po­ sebej bi om enili le širine lobanj. S red n je vrednosti so pod povpreč- kom velike večine danes živečih, lju d i in tu d i mnogih paleolitskih hominidov. V ariacijska širina naših m eritev se razteza od 131 do 140 mm, upoštevajoč oba spola. M eji (po M artinu, citiran Török, 1902), ki označujeta m ajhno ozirom a veliko širino lobanje, sta 136 in 152 mm. Od desetih znanih širin im am o v seriji D obrača sedem m an jših od 136 in eno točno* 136 mm Več nam bo pokazala p rim erjav a teh m er z m eram i iz drugih naših staroslovanskih grobišč (Tab. 5). Tab. 5. Primerjava povprečnih mer (M) lobanj v mm D obrača T urnišče »Toldt« P tu j Bled »1948« Bled »1949« dolžina 1 m 186,8 189 186,5 189,3 185,3 186 1 ž 178 180,5 180 180,8 177,4 179 I m 137 139,6 140,5 143,6 141 142 širina 1 ž 132 134,7 137,3 140,7 156,2 140 1 m 136 142,6 133,6 156,5 132,5 135 višina 1 ž 132 142 128,8 129,6 130,4 135 n ajm an jša 1 m 98,3 97,2 97,9 — 96,5 97 širina čela 1 ž 94,5 95,1 95,1 — 94,2 92 1 m 102 102,4 _ _ 100,5 99 bigon. širina i ž 85,5 95,2 — — — 92,3 91 24 22,6 _ _ 23,7 26 širina nosu 1 ž 23,5 23,6 — — 22,8 24,5 obod i m 526,3 534,0 ' --- — 519,0 528 lobanje 1 ž 501,2 510,0 — — 496,0 509 ! m 32 31,5 --- , 32,9 32,2 35 višina orb. ' ž 32,5 31,6 — 32,7 33,4 33 širin a orb. f m 41,3 41 _ 41,7 40,2 39 1 ž 41 40,2 — 40,5 38 38 višina m and. j m 30,4 33,3 — — 32,4 34 v simf. 1 ž 29,2 29 — — 29 28 Naš m aterial se v povprečnih m erah dovolj dobro ujem a z lo­ banjam i iz prikazanih grobišč. M orda je omembe vredna le m anjša širina lobanje in neznatno večja širina nosu v naši seriji. N e u r o k r a n i o n R ačunali smo vse glavne indekse, zlasti pa tiste, ki jih moremo p rim erjati z istimi indeksi iz ostalih naših staroslovanskih grobišč. Izračunali smo tudi druge, kolikor so dopuščale izvršene meritve. Širinsko-dolžinski indeks. — Znanih je deset teh indeksov, in sicer šest na moških in štiri na ženskih lobanjah. N ajm anjši znesek smo dobili p ri ženski lobanji, nam reč 68,4, k ar prištevam o po Gar- sonu k hiperdolihokranim lobanjam . N ajvečjega, 75,8, najdem o zopet med ženskimi, in im enujem o lobanjo te oblike m ezokrano. Varia- cijska širina širinsko-dolžinskih indeksov je m ajhna; lahko rečemo, da je glede na to m aterial dovolj enoten. Tab. 6. PrimerjaDa grupiranja po širinsko-dolžinskih indeksih med staroslovanskimi grobišči D obrača T urnišče P tu j B .»1948« B. »1949« % % % % % , hiperdolihokran 65,0—69,9 10 — 2,9 2,3 2,6 dolihokran 70,0—74,9 70 33,3 24,9 34,2 34,2 m ezokran 75,0—79,9 20 66,7 54,3 54,6 39,5 b rah ik ran 80,0—84,9 — — 15,9 6,8 15,8 hip erb rah ik ran 85,0—89,9 — — 2,9 2,3 5,3 u ltra b ra h ik ra n 90,0— — — — — 2,6 n 10 10 173 44 38 Pogled na to tabelo nam pove n ajp re j, da imamo zelo skromno število prim erov, k a r je nedvom no slaba točka vse naše obdelave. Začudimo se ob očitni koncentraciji v postavki dolihokranih lobanj. Razen D obrače so vse ostale serije, ki jih prim erjam o, pretežno m ezokrane. Za izredno dolihoidnost lobanj je v veliki večini p ri­ m erov odgovorna m ajhna širina, ne toliko dolžina. Resnici na ljubo omenimo še nek aj glede na lobanjo D /6 15, ki im a n ajn ižji š/d in­ deks. Na inštitut smo jo dobili v dokaj m ajhnih fragm entih. Izvršili smo n jen o rekonstrukcijo', v koliko je bila lobanja sploh popolna. P rak sa nam je pokazala, da je še tako skrbna rekonstrukcija le samo rekonstrukcija, k je r se lahko spremeni vrednost kakega diam etra. Spoznali smo, da je n ajv ečk rat prizadeta širina, in sicer prav v tem smislu, d a je po rekonstrukciji m anjša. Glede na to dopuščamo možnost, d a bi im ela cela ohranjena lobanja št. D /6 15 za eno' ali dve enoti višji indeks. Višinsko-dolžinski indeks. — Poznam o osem višinsko-dolžinskih indeksov, in to p ri petih m oških in treh ženskih lobanjah. Število teh določenih indeksov nam je om ejilo število znanih višin (ba—b), ki jih imamo sicer devet, toda p ri ženski lobanji št. 27 ne poznamo dolžine. N ajm anjši indeks im a m oška lobanja št. 41, in sicer 68,2, tako da jo prištevam o k ham ekranim . N ajvečji indeks (74,7) najdem o na moški lo b an ji št. 24 in jo prištevam o k ortokranim . O stalih šest lobanj im a indekse od 72 do 74,2. N ajm anjša vrednost se le nekoliko razlik u je od ostalih vrednosti. P rim erjav a odstotne razporeditve ham ekranih, ortokranih in hipsikranih lobanj v D obrači in ostalih staroslovanskih grobiščih je podana v Tab. 7. Tab. F D obrača T urnišče P tu j B .»1948« B. »1949« % % % % %, ham ekran —69,9 12,5 — 22,5 15,1 24 o rtokran 70,0—74,9 87,5 37,5 60,1 76,0 44 hipsikran 75,0— — 62,5 17,4 9,1 32 n 8 8 138 33 25 T abela kaže, da v naši seriji močno p rev lad u jejo ortokrane lo­ banje, d a hipsikranih sploh ni, in d a je ena ham ekrana. N ajvečja razlik a je m ed serijo iz Do-brače in serijo iz Turnišča. Ta razlika je nastala zaradi turniškega m ateriala, k er prednjači ta m ed vsemi ostalim i z m nožino hipsikranih lobanj. Višinsko* širinski indeks. — Im am o osem višinsko-širinskih in­ deksov. N ajm anjši (92,6) je bil določen na lobanji št. 41. Kot vidimo, m oška lo b an ja št. 41 v višinsko-dolžinskem in v i š in s ko- š i r in s k ern indeksu izstopa iz serije, ker im a glede n a svojo dolžino in širino m ajhno višino. Pripom niti moramo, da dolžina in višina te lobanje nista popolnom a zanesljivi, k er se je squam a ossis frontalis postm or­ tal no deform irala v toliko, da je sedaj slaba kongruenca v koro- nalnem šivu. D ve lobanji im ata indekse 97,8 in 97,9, spadata to rej na mejo m etriokran ih in akrokranih, vse ostale p a so akrokrane. Ni dvoma, da je zelo m očna tendenca k ak ro k ran iji ali, z drugim i besedami, velika višina v prim eri s širino ali m ajhna širina v odnosu do višine. Tab. 8. Primerjava odstotne razporedbe glede na niš indeks Dobrače in drugih staroslovanskih grobišč D obrača T urnišče P tu j B. »1948« B. »1949« % % % % % , tapeinokran —91,9 — 12,5 58,4 22,6 33,3 m etriokran 92,0—97,9 37,5 12.5 44,2 67,7 33,3 ak ro k ran 98,0— 62,5 75,0 17,4 9,7 33,3 n 8 8 138 31 24 S erija iz D obrače je n ajb o lj podobna seriji iz Turnišča. P ri tej zad n ji im am o celo še višji odstotek akrokranih lobanj. O stale serije se nekoliko ločijo od teh dveh in je p ri n jih m aterial enakom ernejše razporejen v okviru variacijske širine. Y ptujski ter blejski »1948« najdem o največ prim erov v m etriokrani skupini. Za Dobračo je v glavnem vzrok te ekscentričnosti! v razm erom a m ajhnih širinah, m edtem ko najdem o v glavnem vzrok istem u pojavu za turniško serijo v znatnih višinah lobanj. Fronto-parietalni indeks. — Znanih je devet fronto-parietalnih indeksov. To razm erje nam pokaže odnos m ed najm anjšo širino čela in n ajv ečja širino nevrokranija. Pričakujem o, da im ajo lobanje iz D obrače glede na svojo dolihoidnost visoke fronto-parietalne in­ dekse, saj je n ajm an jša širina čela, v nasprotju z interparietalno širino, m alo variabilna mera. Z adnja je običajno m ajhna pri doliho- idnih lobanjah in so s tem frontoparietalni indeksi visoki. Y resnici imamo v naši seriji le visoke fronto-parietalne indekse, vsi zneski so večji od 70. N ajm anjši indeks znaša 71,2, največji 73,8. Vse lo­ b an je s tako visokimi indeksi prištevam o k eurym etopnim . Tab. 9. Primerjava skupin fronto-parietalnih indeksov D obrača T urnišče P tu j B. »1948« B. »1949 % % % % % , stenom etop —65,9 — — 20,8 13,2 25,7 m etriom etop 66,0—68,9 — 18,1 28,9 34,3 25,7 eurim etop 69,0— 100 81,9 50,3 52,5 48,6 n 9 11 173 38 39 Ta tabela (9) nam p o trju je že dognana dejstva glede na odnos m ed š/d in fronto-parietalnim indeksom. Po zadnjem indeksu je dobraška serija zopet n ajb ližja turniški. O stale tri so si med seboj sorodne in se o d d alju jejo od p rvih dveh, saj brah ik ran ih lobanj v prvih dveh vobče nimamo. Te bi znižale fronto-parietalne indekse s svojim i večjim i širinami. Tab. 10. Primerjava indeksov neurokranija š/d v/d v/š fronto­ parietalni m ž m ž m ž m z D obrača . . . . 73,5 73,1 72,5 73,9 98,2 102,2 72,4 71,9 T urnišče . . . . 74,2 75,2 75,7 77,8 102,3 105,2 69,7 71,1 P tu j . . . . . 76,0 78,1 72,4 71,9 95,3 92,2 69,3 68,8 Toldt . . . . . 75,5 76,4 71,3 71,9 95,8 93,7 69,8 69,7 Bled »1948« . . . 75,7 77,8 71,3 73,2 93,9 94,7 68,6 68,2 Bled »1949« . . . 76,2 78,7 70,6 76,1 95,6 94,2 68,7 67,0 V iscerokranion Še bolj pičle podatke kot o nevrokrani ju imamo o viscerokra- niju. N ekaj m er je bilo že prikazanih v splošni razpredelnici me­ ritev na lobanji, n. pr. bigonialna širina, širina nosu, orbite, višina m andibule v simfizi (Tab. 5). M erili smo tudi druge razdalje, dolžine, širine, višine in kote. Za splošen vtis obraznega dela lobanje je pomemben m orfološki indeks obraza ali k ratk o : obrazni indeks. Žal so znani le trije. Lo­ b an ja št. 19 im a 89,2, k a r ravno še prištevam o mezoprozopnemu obrazu; vendar se pa že močno p ribližuje leptoprozopiji. Št. 24 ima p rav tak o m ezoprozopni obrazni del, m edtem ko je lobanja št. ID gir 2 izjem a glede na razm erja viscerokranija. T akoj pa je treb a pripom niti, da je to tista lobanja, k i je brez zob. Glede n a to- ima reducirane alveolarne nastavke obeh čeljustnic in s tem m anjšo višino obraza (gn—n) te r višino m andibule. T ako je moglo p riti do tega, d a im a obrazni indeks 68,9 in je hiperevriprozopna. R ačunali smo gornji obrazni indeks po Kollm anu in Virchowu. Po K ollm anu imamo štiri indekse. Y teh prim erjam o zgornjo obrazno višino in širino obraza (zy—zy). Im am o štiri znane bizigom atikalne širine; to število nam je omejilo' raču n an je zgornjih obraznih in­ deksov po Kollm anu. N ajm anjši indeks smo določili na moški lobanji št. 24, to je 49,3 in prištevam o' s tem lobanjo med nizke g ornje obraze; p rib ližu je pa se že močno sred n je visokim gornjim obrazom. O stale tri lobanje prištevam o po indeksih m ed srednje visoke gornje obraze z indeksi 52,3, 52,5 in 53,9. G o rn jih obraznih indeksov po Yirchowu je znanih sedem, glede na to, d a se z gornjo' višino obraza, p rim erja sred n ja širina obraznega dela (zm—zm). O d teh ima najm anjšo vrednost zopet lo b an ja št. 24 z indeksom 64,9, k a r bi bil že hiperham eprozopni gornji obraz. Štiri lobanje so ham eprozopne, ena pa št. B/7 7 z indeksom 77,6, lepto- prozopna. K akega tesnega odnosa med celotnim obraznim indeksom in gornjim indeksom obraza ni. To je razum ljivo v dejstvu, da je med prizadetim i m eram i n ajv ariab iln ejša višina obraza. V te j m eri so n ajv ečje razlike v razdalji m ed dnom nosne odprtine in gnati- onom, tako da je zgornja obrazna višina mnogo' m anj variabilna m era kot celotna višina. P rave slike oblike lobanjskih obraznih delov iz D obrače ni­ mamo, k er so znani le trije indeksi celotnega obraza in štirje gornji obrazni indeksi. Indeks po Virchowu, ki nam je bolje poznan, ne pove mnogo za splošen vtis o obrazu. Glede na zunanji obris obraza so zelo povedni jugofrontalni, Jugom andibularni in frontom andibularni indeksi. Od jugofrontalnih indeksov so znani štirje, od drugega, jugom andibularnega, pa trije. N ajm anjši jugofrontalni indeks je 75,0, največji pa 77,9. Te vred­ nosti nam povedo, da imamo opraviti z lobanjam i razm erom a m ajhnih bizigialnih širin, v prim erjavi z najm anjšo širino čela. Lič­ nice na teh obrazih ne izstopajo izrazito. T akoj s tem m oram o p ri­ m erjati jugom andibularni indeks, ki nam govori o razm erju širin v .spodnjem delu obraza. Žal imamo le tri indekse, ki so dokaj raz­ lični: 75,0, 78,5 in 85,3. O ba prvoom enjena (jugofrontalni in jugo­ m andibularni 75,0) prip ad ata isti lobanji (št. 24), ki im a v prim eri s širino m andibule in čela sorazm erno najširše ličnice. Kot vidimo, sta m andibula in čelo enako široka. Po teh indeksih m erjene lobanje se p rav lepo v k lju ču jejo med lobanje splošnega evropskega tipa recentnih ljudi. Srednje vrednosti jugofrontalnih (m 74,6, ž 75,3) in jugom andibularnih (m 76,6, ž 76,5) indeksov p tujskih lobanj nam pokažejo, da imamo opravka s seri­ jam i podobnih obraznih razm erij, dasi sta seriji zelo slabo p rim er­ ljiv i zaradi razlike v številu prim erov. Jugom andibularni indeks lobanje ID gir 2 (85,3) se o d d alju je od srednje vrednosti istega in­ deksa p tu jsk ih lobanj. N jena značilnost so ozke ličnice in razm e­ rom a široka m andibula v gon ionih. Za dobraško serijo težko govo­ rim o o razliki indeksa om enjene lobanje v tem smislu, k er imamo v celoti le tri znane indekse. N ekoliko več vemo o razm erju n ajm an jše širine čela in naj večje širine spodnje čeljustnice. Znanih imamo sedem frontom andibularnih indeksov, ki so bili1 določeni n a petih moških lobanjah, n a eni ženski in na fragm entih lobanje št. 49, k i ji spola ni bilo mogoče določiti. V zvezi z ženskim spolom pričakujem o najnižje indekse, ker im ajo ženske lobanje na splošno- o žje m andibule, in to glede na katero koli- širinsko obrazno mero. Ta je v resnici najnižji (93,4) na žensk: lobanji. S tem številom se ženska lobanja št. 27 uvršča med lepto- m andibularne. N ajvišji indeks najdem o na lobanji ID gir 2, 109,4, k a r nas p rav tak o ne preseneča, saj smo že pri jugom andibularnem indeksu videli, da je lobanja široka v spodnjem delu obraza. O stale vrednosti indeksov so med tem a dvem a skrajnim a številkam a. Sicer pa vidimo, d a variacijsk a širina ni velika. Obe prizadeti širinski m eri sta le malo različni m ed seboj, ali celo enaki (v prim eru št. 24). Tab. 11. Primerjava odstotne razporedbe glede na fronto-mandibularne indekse Dobrače in drugih staroslovanskih grobišč Dob raca Turnišče B .»1948« B .»1949« % % % % leptom andibular — 94,9 14,3 — 8,1 28,3 m esom andibular 95,0—104,9 57,2 70 54,0 48,8 eurim andibular 105,0— 28,5 30 37,9 22,9 n 7 10 37 39 Iz tabele je razvidno, da imamo v seriji iz D obrače največ mezo- m andibularnih obrazov, to se pravi, da je razlika v širinah »ft—ft« te r »go—go« m ajhna, in to v obe sm eri; ali je gornja m era m anjša ali spodnja. Isto najdem o v ostalih staroslovanskih nekropolah, k je r pa — razen v seriji Bled »1949« — zasledim o rahlo tendenco k euri- m andibularnim obrazom. Obrazni koti. — M erili smo kot, k i ga om ejuje lin ija nazion (n)—prosthyon (pr) s fran k fu rtsk o horizontalo, in sicer na štirih m oških te r dveh ženskih lobanjah. R azlike v vrednostih so velike: n ajm an jši kot 79°, n ajv ečji 94°. O ba ta m ejn a kota im ata ženski lobanji. Po teh številkah p rip ad a m anjši kot (lobanja št. 22) prog- natnem u obrazu, ki ga v opisu nism o označili kot takšnega, saj je kot 79° že p ri m eji (79,9°) k m ezognatnim obrazom. H iperortognatni obrazi im ajo kote nad 93°. G lede n a to govorimo v zvezi z lobanjam i iz D obrače o dveh hiperortognatnih obrazih; to- sta ženska lobanja št. 18* in m oška ID gir 2. Koti ostalih treh lobanj znašajo: št. 19 83°, št. 23 82° in št. 24 88°. P rvi dve vrednosti se n ah ajata med mezognat- nimi in zad n ja m ed ortognatnim i obrazi. K er je število obraznih kotov le pičlo, ne m orem o povedati k aj splošnega o oblikah profilov ted an jih »Dobračanov«. T u vidim o vse prim ere in oblike glede na razdelitev po velikosti kotov, in to že m ed šestimi meram i. K ot nagnjenosti čelnice. — Ta kot o m eju jeta prem ici nasion— bregm a in nasion—inion. G lede n a raznolikost m eritve tega kota zaradi različnih av to rjev so koti težko prim erljivi. N ajvečji kot med dobraškim i lobanjam i (71°) im ata dve moški lobanji št. ID gir 2 in B/7 7, n ajm an jši pa (58°) edina m erjen a ženska lo b an ja št. 22 in m oška št. 23. Spolne razlike tu ne m orem o zaslediti, niti ne skupinske značilnosti m erjenih lobanj. Orbitalni indeks. — Znanih je osem indeksov bolje ali slabše o h ran jen ih lobanj. Šest jih p rip ad a moškim, dve ženskim. N ajm anjši indeks im ata lo b an ji št. 23 in 59 (obe 75,0), največjega, 84,5, najdem o zopet m ed moškimi lobanjam i, in sicer na št. 24. N ajnižji indeksi 75,0 in 75,6 spadajo še m ed ham ekonhne orbite, vendar so pa že blizu m eje (75,9) k m ezokonhnim . Očnico z indeksom 84,5 im enu­ jem o še mezokonhno, je p a tudi že p ri m eji k hipsikonhni. Vidimo, da nim am o niti visokih niti pravih nizkih orbit. Tab. 12. Skupinska primerjava orbitalnih indeksov med staroslovanskimi grobišči D obrača T urnišče P tu j B. »1948« B. »1949« % % % % % , ham ekonh —75,9 37,5 28,6 22,9 18,6 — m ezokonh 76,0—84,9 62,5 57,1 54,2 55,7 40 hipsikonh 85,0— — 14,3 22,9 26,6 60 n 8 7 109 27 10 * O brazni del lobanje razpadel; rek o n stru k cija ni bila možna. Y ostalih serijah najdem o več ekstrem nih tipov. Izjem a je le Bled »1949«, ki im a pretežno večino visokih očnic in je celo popol­ noma brez nizkih. D rugod najdem o vse oblike in prehode iz ene oblike v drugo. Zdi se, da so orbitalni indeksi v odvisnosti z širinsko- dolžinskimi. Cim m anjši je prvi indeks, tem m anjši je tudi drugi ali: dolge lobanje im ajo nižje orbite, okroglejše pa nagibajo v glavnem bolj k hipsikonhiji. To opazovanje lahko- do neke m ere pokažemo na m aterialu iz Dobrače. Nazalni indeks. — M ere glede na koščen nos so- zelo pičle. Iz­ računana sta le dva indeksa nosu, in to na dveh moških lobanjah. L obanja št. 19 ima indeks 51,0, torej še ham erin nos, je pa to že prehod k m ezoriniji; lobanja B/7 7 im a 47,2, to je mezorini nos. Na osnovi teh dveh indeksov n e m orem o delati nikakih sklepov. Jugomalarni indeks. — Tudi ob tem indeksu ne moremo p ri­ čakovati mnogo podatkov, saj prim erjam o bizigiaino širino in dia­ m eter zm—zm. Poznamo štiri tovrstne indekse, tri na moških in enega na ženski lobanji. N ajm anjši indeks znaša 73,9 (lobanja št. 19), največji 75,8 (lobanja št. 24). Povprečna vrednost za isti indeks pri moških p tu jsk ih lobanjah znaša 72,5, p ri ženskih 71,5. T e številke, ki so m anjše od vrednosti, dobljenih na lobanjah naše serije, nam izpovedujejo-, da im ajo lobanje iz D obrače m anj izbočene zigorna- tične loke ali da je razlika m ed zy—zy in zm—zm pri dobraškili lobanjah m anjša. Indeksi cele lobanje Index cranio-facialis transversus. — P rim erjavo širine obraz­ nega dela in n ajvečje širine m ožganskega dela lobanje smo mogli izvesti na treh moških in eni ženski lobanji. N ajm anjšo vrednost smo dobili na lobanji ID gir 2, 91,7, največjo pa na št. 24, nam reč 96,5. Te vrednosti so nekako še v srednjih m ejah. Ako jih prim er­ jam o s ptujskim i, so na splošno višje od njih, k er je le najm anjši indeks m anjši od dobljene srednje vrednosti za P tuj. R azlika v širini obraznega in m ožganskega dela lobanj ni posebno velika. Index cranio-facialis verticalis. — R azm erje gornje višine obraza (nasion—prosthion) in celotne višine lobanje (basion— bregma) smo lahko računali n a štirih moških in dveh ženskih lo­ banjah. V ariacijska širina indeksa je sorazm erno m ajhna. N ajm anjši indeks znaša 47,4 na lobanji št. 24, n ajv ečji 52,3 n a lobanji št. B/7 7. Povprečna vrednost p tujskih moških lobanj je 51,3, ženskih pa 49,8. Y prim erjav i s P tujem im ajo te lobanje nekoliko m anjše višine (n—pr); glede na Turnišče, k je r se raztezajo indeksi moških lobanj od 40,7 do 50,7, so p a višine (ba— b) m anjše, vendar pa ni toliko razlike v m eri obraznega dela. Index cranio-facialis longitudinalis. — Odnos dolžine obraznega dela (ba—pr) in dolžine lobanje (g—o) je znan za pet m oških in eno žensko lobanjo. N ajm an jša vrednost znaša 49,4, n a j večja 54,0. Y prim erjav i s P tujem vidimo d o k a jšn jo podobnost, saj je sred n ja vrednost m oških p tu jsk ih lobanj 52,6, ženskih 51,4. P ra v isto po­ vprečno vrednost bi m ogle im eti dobraške lobanje, če bi bile glede na število prim erov bolje p rim erljiv e z znatno večjo p tu jsk o serijo. 50,6 je sre d n ja vrednost indeksa m oških lobanj iz T urnišča, iz D obrače 51,6. Y T urnišču naletim o na daljše n ev ro k ran ije, m edtem ko se D obrača ne razlik u je mnogo niti od ene niti od d ru g e obeh serij. Postkranialni skelet Možno je bilo izvesti zelo m alo m eritev na kosteh, razen lo b an je; največ jih imamo na stegnenicah: dolžine, prem ere, obode. Ena m e­ denica je m erljiv a (št. 29), m edenica št. 41, ki je sicer popolna, pa po svojih delih ni dovolj kongruentna, d a bi m ogla b iti sestavljena. Z m erjeni sta bili dve križnici in širin a tretje. Vsi ti podatki pa so prepičli, d a bi jih mogli podrobneje obravnavati. Tab. 13. Primerjava srednjih vrednosti mer femur jev iz staroslovanskih grobišč D obrača T urnišče P tu j Bled »1948« Bled »1949« m z m z m z m ž m Ž longitudo 469 419,5 458,2 417,0 458,5 427,1 443,0 — 447.0 393,0 diam, bicond. 75 — 82,5 70,6 84,3 75,9 — — — — diam, capitis diam , sagit. 50,0 40,6 49,5 42,6 — — — — — — diaphysis diam , trans. 29,0 23,2 30,2 24,3 34,5 32,0 — — — diaphysis circum ferent. 27,3 23,4 28,6 25,8 27,5 24,5 — — — — m inim a 88,6 74,6 92,4 79,0 92,6 82,3 — — — — n* 5 2 6 7 64 43 16 — — — Zaključek G robišče D obrača je iz XII.—XIII. sto letja in lahko ta okostja prim erjam o s staroslovanskim i, n e sam o n a terito riju Jugoslavije, tem več tu d i z ostalim i iz P ru sije, Šlezije, P oljske, Češke, R u sije in B olgarije. Ta kostni m aterial je močno pomemben, k e r je n ajd en v predelu, od k oder nim am o še n ik ak ih tovrstnih podatkov. R azjasni * Numerus izraža število okostij, katerim smo mogli izmeriti dolžino femurjev. Število posameznih meritev na stegnenici običajno ne ustreza vsem različnim meritvam, ker se ostale (razen celokupne dolžine) lahko vršijo tudi na fragmentih kosti. o S Tab. 14. Individualne mere v m m Spol — Sexus St. — Numerus N e tirokranii} n S planchnokranion Postkranialni sk e 1 e t Volumen prob, cranii 0 1 ta eu — eu » Q \ ca J i 1 circum ferentio horizontalis are. sagitt. n — o are. transv. po — po čelni kot y stopinjah diam, bizyg, zy — zy alt. morph, fac. n — gn alt. fac. sup. 1 n — pr i . _ a 1 O J Ji ba — p r raz — raz alt. naši n — ns lat. naši lat. orb. alt. orb. lat. interorb. lat. biorb. obrazni kot v stopinjah m andibula fem ur tibia sacrum pelvis lat. bicond. lat. bigon. lat. ramus alt. ramus alt. symph. sprednji mand. kot v stopinjah zadnji mand. kot v stopinjah longitudo latitudo bicond. diam. capit. à °- § | diam, trans, diaphys. circumfer. minima b b a o diam. sag. (for. nutr.) diam, trans, (for. nutr.) altid. ventr. latitudo altitudo ! diam. bicristal. diam. bispin. diam. sag. aditus diam, trans, aditus 19 187 136 138 98 525 385 320 62 130 116 68 101 97 96 49 25 42 33 23 95 83 118 102 34 67 33 90 128 513 55 30 31 100 140 1458 23 181 130 — 96 505 375 310 58 — 113 64 — — 90 — 24 41 29 21 91 82 __ __ 37 65 33 78 130 24 179 133 133 96 505 363 300 59 128 111 63 103 96 97 — — 39 31 27 96 88 121 96 30 61 31 73 133 28 26 85 1339 33* — — — 97 — — - 34 — 36 — 32 __ __ 462 __ 47 __ _ _ _ _ 35 41** 59 64 66 71 30 — 127 201 148 137 106 565 417 344 99 — — — — — 111 — 106 — 67 — — 93 22 40 29 21 24 490 — 51 51 31 31 28 27 90 — — — 110 120 1608 94 106 35 33 63 67 33 84 123 — 120 — 90 — 101 68 I D gir 2 182 133 132 95 518 370 300 71 122 84 64 98 91 92 51 — 44 34 24 94 93 115 104 27 62 20 68 124 430 75 45? 26 26 83 — — — — — 1374 B/7 7 191 143 140 105 540 390 — 71 — 124 73 106 94 94 53 25 42 36 23 93 — — 102 28 61 31 74 127 450 75 47 28 26 85 _____ 1543 ? 8 178 130 151 94 500 350 305 J 4 18 178 134 — 97 505 360 310 C f l G 22 178 135 132 96 510 360 300 0 27 — — 134 91 — — ____ širin e večje na bolgar­ skih. V zvezi s tem im ajo bo lg arsk e višje širinsko-dolžinske indekse in je večina b ra h ik ran ih lobanj, dobraške p a so v večini doliho- krane. M ed višinsko-dolžinskim indeksom ene in druge se rije ni očitnih razlik, k e r sta obe prizadeti m eri p ribližno sorazm erno m anjši n a b o lgarskih lobanjah. Jasna je ponovna razlik a v višinsko- širinskem indeksu. T o odstotno izraženo so razm erje je m anjše na bolgarskih lobanjah, k e r im ajo te n ižje višine in večje širine. V ši­ rini čela je m a jh n a razlik a v prilog večje vrednosti dobraških lobanj. V razm erju širin e in višine očnic ni znatnih razlik med serijam a. O stalega obrazn eg a dela lobanj n e m orem o p rim erja ti zaradi p o m an jk an ja podatkov v seriji »Dobrača«. P rim erjali smo le m oške lobanje, k e r je ženskih dobraških p rem ajh n o število. K olikor vidim o razlik m ed bolgarskim i1 in dobraškim i lobanjam i, so te v absolutnih m erah razm erom a m ajh n e (3— 4 mm). K lju b tem u smo ob teh pozorni, k e r vidimo, d a o b stajajo razlik e dosledno v takšni sm eri, ki p rib liž u je bo lg arsk e b olj vzhodni skupini, dobraške pa zahodni. C e bi im eli zadostno število okostij, bi tem u d ejstv u p ripisovali v ečji pomen. Schw idetzka govori o dinarskih elem entih v serijah Južnih Slo­ vanov in jih pričak u je v zapadnem delu B alkanskega polotoka. Med bolgarskim i lobanjam i jih, kot sam a pravi, ni z gotovostjo zasledila. N aj poudarim o, da tu d i v dobraški nekropoli nismo zasledili znakov dinarskega tipa. Glede na to, da je število m erljivih lobanj zelo om ejeno in d a poleg tega ne poznamo višine oseb, ne moremo trditi, da bi se ti znaki ne mogli m orda n ajti na kakem večjem ali vsaj bolje ohranjenem m aterialu. Gotovo pa je, d a v t e m času dinarski element še ni imel velike vloge v sestavu prebivalstva Dobrače. V potrditev te teze bi m orali dobiti v preiskavo še kakšno staroslovansko grobišče z juga oziroma jugo­ vzhoda F L R J in z bolje ohranjenim i okostji. D inarske znake najdem o v slovenskih grobiščih, toda v m ajhnem odstotku, k a r v elja tu d i za hrvaške najdbe. Glede n a dejansko tipološko sestavo prebivalstva, od katerega imamo dele okostij, zelo težko kaj določnega povemo. Vidimo, da m anjkajo alpski, d inarski in baltidni znaki, d a ne govorimo o mongo- lidnih. M orda lahko zagovarjam o prisotnost paleoevropskih (B /7'7), m editeranidnih in atlan to -n o rd id n ih elem entov. K akšno je razm erje enih, drugih in tre tjih , n ik ak o r ne m orem o pojasniti, ker ne poznam o dovolj pripadajočih dolgih kosti in prav nobene višine oseb o h ra­ n jen ih lobanj. Po avtorjih Lissauerju (C rania Prussica), Asmusu (Meklenburška), M atiegka 1891 (češki S tari Slovani), M iillerju 1906 (Saška), Franken- bergerju, Stojanowskem poznamo Stare Slovane zapadne skupine kot dolgoglave z nizkim širinsko-dolžinskim in visokim višinsko-širinskim indeksom . P o vseh teh značilnostih se lobanje gro­ bišča »Dobrača« vključujejo v omenjeno skupino. Isto vidimo v grobiščih Slovenije in severne Hrvatske. Schwidetzka je obdelala sedem lobanj iz Bosne, ki so krajše, širše, ožje, okroglejše k ot lobanje zahodne slovanske skupine (1 . c. stran 14). To delo ni bilo posebej objavljeno, zaradi tega si nismo prav na jasnem glede na datacijo okostij. U poštevala je pa te podatke v svoji splošni razpravi o staroslovanskih skeletih. N ujno potrebno bi bilo pregledati v tem pogledu m aterial iz Bosne. Verjetno je v teh lobanjah vzrok, da je avtorica Schwidetzka videla zastopan dovolj močan dinarski element v Južnih Slovanih že v tem zgodnjem času in tako postavila posebno južno skupino staroslovanskih grobišč v nasprotju z zapadno in vzhodno. Ni nam treba posebej poudarjati, d a imamo v vzhodni sku­ pini k rajše in višje lobanje z vplivom baltidnih, alpidnih in mongo- lidnih znakov. Posam ezna grobišča se v nekih znakih lahko raz­ lik u je jo od p rip ad ajo če skupine, n. ipr. južnoslovaški Devin, k i ga po visokih širinsko-dolžinskih indeksih Schwidetzka uvršča v južno skupino. Imamo tudi v vzhodni skupini razlike, ki kažejo različno procentualno udeležbo enih in drugih znakov. Za nas je potrebno, da izpopolnim o splošno sliko na področju naše države in da poleg tega dobim o dodatna poročila iz sosednje Bolgarije. Potem bomo ali ovrgli do nedavnega utrjeno m nenje o starih Južnih Slovanih, ki d a so raz­ lični od zahodnih, ali p a bomo spoznali, da je na našem teritoriju živela velika mešanica, od katere kažejo nekatere skupine podobnosti z zahodno, druge več z vzhodno staroslovansko skupino, ali pa so svojske kombinacije. O b dejstvu, da m oram o priključiti novejše antropološko obdelane skelete iz Slovenije, H rvatske in pričujoče iz Srbije, zahodni staro­ slovanski skupini, se lahko pridružujem o m nenju Ivanička (1 . c. str. 90), d a so naši predniki p rišli v naše kraje preko severozapada in ne direktno z vzhoda. V endar še dopuščamo to možnost za jugovzhodni del države, ker imamo od tam še premalo podatkov. N a koncu se za h v alju je m dr. M. G arašaninu (Arheol. inst. SAN), da m i je p rep u stil kostni m a terial iz D obrače v obdelavo. LITERATURA D olinar: A ntropološka obdelava nekropole T urnišče pri P tu ju , A rheološke razprave SAZU, 1953. G lasnik Srpske ak ad em ije n au k a u Beogradu 1950, k n jig a II, sv. 2. Iz rad a A rheološkog instituta. Ivaniček: Staroslavenska nekropola u P tu ju , L ju b lja n a 1951. K astelic-Škerlj: Slovanska nekropola na Bledu, SAZU, L ju b ljan a 1950. M artin: L ehrbuch d er A nthropologie. Zweite A uflage, zw eiter Band, Jena, G ustav F ischer 1928. Schw idetzky: R assenkunde der A ltslawen, F erd in an d Enke V erlag, S tu tt­ gart 1938. Š kerlj: Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana 1949. A rheološke raz p ra v e SAZU, 1953. Toldt: Die Schädelform en in den österreichischen W ohngebieten d er A lt­ slawen — einst u n d jetzt. Mitt. A nthrop. Ges. W ien XLII, 1912. ZUSAMMENFASSUNG Altslawische Skelete aus Dobrača (Bez. Kragujevac) Es handelt sich um die anthropologische B earbeitung der altslaw ischen N ekropole D obrača au s M ittel-Serbien, w elche M. G arašanin in das XII. bis XIII. Jah rh u n d ert setzt. D a aus dem Südosten Jugoslaw iens noch seh r w enig K nochenm aterial aus dem M ittelalter vorliegt, ist n atü rlich je d e r neue F und w ertvoll. Aus 75 G räbern konnten leid er n u r 7—10 Schädel b earb eitet w erden. M it R ücksicht darauf können n atü rlich noch k eine w eittragenden Schlüsse gezogen werden. Aus 34,2 % K inderbestattungen können w ir allerdings au f eine hohe K indersterblichkeit schliessen. Aus dem hohen P rozentsatz von juvenilen und ad u lten Skeleten ist w ohl au ch d er Schluss auf eine allgem eine kurze L ebensdauer berechtigt. In typologischer H insicht fehlen dinarische, baltide u n d alpide E le­ m ente; andererseits sind palaeoeuropide, m editerranide und nordide v iel­ leicht vorhanden, jedoch k ann üb er ihr gegenseitiges V erhältnis leider noch nichts ausgesagt w erden, besonders w eil auch zu w enig A n h alts­ p u n k te von dem p o stk ran ialen S kelett vorliegen. N ach den gew onnenen M assen und beschreibenden M erkm alen sowie aus V ergleichen m it a n d e ren altslaw ischen Serien ist »Dobrača« vorläufig in die w estliche altslaw ische G ruppe einzureihen. o s Risba 8. Lob. 24