>to XXXIV. Številka 17 loovitelji: občinska konferenca SZDL snice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje j* Kranj — Glavni urednik Igor Slave« 'Odgovorni urednik Andrej 2alar V sredo, 4. marca, so prispeli na Bohinjsko Belo udeleženci 5. smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, ki poteka še danes in jutri v Bohinjski Bistrici. Prvi dan je predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš priredil v blejskem hotelu Jelovica za vodje moštev in druge goste sprejem, na katerem jim je izrekel dobrodošlico in zaželel kar največ tekmovalnih uspehov. Prvenstvo so odprli včeraj popoldan s svečanostjo pred bohinjskim domom Jože Ažman in kulturno prireditvijo v njem. Danes so na sporedu prva športna tekmovanja in kulturna prireditev, po jutrišnjih tekmovanjih pa bodo ob poldrugi uri popoldan pri domu Jože Ažman prvenstvo sklenili z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Na sliki: med sprejemom na Bledu (S) — Foto: S. Saje ni dvoma k mesu drogin hren k- Kranj, petek, 6. 3. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J UDSTVA ZA GORENJSKO Ob 8. marcu Ko pravica postane dolžnost preštevamo in pregledujemo, koliko žensk je izvoljenih ^"■■■^■Pf^vne organe, delegatske skupščine in izvršilne organe, "*f ji" je na vodilnih mestih. Številke so praviloma nižje kot bi bilo Bakovati ob dejstvu, da je med zaposlenimi že polovica žensk. Dolga desetletja so se ženske borile za volilno pravico, za pravico do ■ i a enake plače. Za pravico, da bi volile in bile voljene. Redke so dežele, kjer ženske nimajo volilne pravice, niso pa redke tiste, ' w za enako delo dobijo tudi polovico manjše plače, kot njihovi moški nas imamo samoupravni socialistični sistem in sodelovati pri T~JJu, biti voljen in upravljati, ni več pravica temveč dolžnost vseh ljudi. Dolžnosti pa so vedno manj prijetne od pravic. Tudi 'gy«vne. Zato so ob evidentiranju in kandidiranju delegatk v *^J"n»e in samoupravne organe hitro pri roki izgovori o preobre-taoati sodobne ženske, da ni časa, ker so doma otroci za katere je 1 »farkati, skratka, naj bodo delegati moški kolegi. Kaj pogosti so falfOTori, če*, da smo premalo usposobljene, premalo vemo in se ne u"f *°' "J bodo zato voljeni kar sodelavci. Ce pa pogledamo šolske ■»•P* od osnovne iole navzgor pa sploh ni opaziti, da bi v njih sedelo ■"■j deklet kot fantov. Ce razmišljanje nadaljujemo in pogledamo starostno sestavo delegatk *"f°— nosilk odgovornih funkcij, vidimo, da mladih ni veliko. Kar "■koie verjeti, da se mlade premalo spoznajo na družbena dogajanja **2™*a»e, ki se pojavljajo pa naj gre za urejanje okolja in urbanizem I občinskih skup-sčinah, za gospodarjenje ali za zagotavljanje organiziraneg. otroškega varstva. Ker se odgovornost prepušča drugim, se kaj lahko zgodi, da se družbe-vprasanja in problemi označujejo kot ženska. Zlasti varstvo otrok se __F0**0 obravnava kot problem zaposlenih žensk in le redko najde svoje d***vskih »vetih. Najbrž se ne bo premaknilo naprej in bomo se •*frej lahko ugotavljali, da je delegatk manj kot delegtov, da je vodilnih nJ kot delavcev, če se same ne bomo odločile in prevzele »osti in odgovornosti. * ~ L. Bogataj Praznik inženirskih enot armade - V noči s 6. na 7. marec 1943. leta je pionirska četa vrhovnega štaba, zatem ko je podrla še zarfn/j most čez Neretvo pri Jablanici in tako razklenila sovražnikov obroč okrog partizanskih enot na tem mestu, na ukaz svojega vrhovnega poveljnika zgradila nov prehod prek reke. Prek njega je prešel vrtutvm štab z glavnino moči operativne skupine jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske . .s štiri tisoč ranjenci in tifusarji. V spomin •a to veliko zmago slavijo 7. marca svoj dan pripadniki inženirskih enot naše armade. Enote, ki imajo veliko zaslug tudi za povojno izgradnjo naše domovine, stalno potrjujejo s prizadevnim delom visoko raven svoje usposobljenosti. Ob prazniku jim želimo še mnogo uspe-hov v utrjevanju borbene pripravljenosti in nadaljnjem razvijanju so-cialiHtičnih samoupravnih odnosov. (S) VSEM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK ČPGLAS Spominski park na Pokljuki RADOVLJICA - Zamisel, da bi dokončno uredili gozdno območje Goreljeka na Pokljuki, kjer se je v dramatičnih decembrskih dneh leta 1943 bila ena najtežjih bitk med borci III. bataljona Prešernove brigade, ki so bili obkoljeni v Lovčevem hotelu in nadmočnimi nemškimi silami, je stara že desetletja. To območje ni bilo primerno obeleženo in vzdrževano. Prvo idejno zasnovo, ki jo je že lani sprejela občinska organizacija ZZB NOV Radovljica, so podprle tudi vse organizacije ZZB NOV gorenjskih občin in Domicilni odbor Prešernove brigade. Po večkratnem ogledu, ki so ga opravili predstavniki ZZB NOV Radvoljica, Zavoda za spomeniško varstvo Kranj in Zavoda za urbanizem Bled na Gorelje-ku, ho na osnovi dogovora arhitekta Milan Jerala in Rado Jemc ter akademski kipar Jaka Tor-kar z Jesenic pred kratkim izdelali idejne osnutke spominskega parka. Osnutki so izdelani v treh inačicah, za osrednji spomenik pa je predloženih pet različnih osnutkov. Odločili so se, da bi meje spominskega parka zajele celotno območje prizorišča bitke, iz tega območja pa naj bi izločili vse dosedanje poti in cesto, ki deli park na dva dela. Predsedstvo ZZB NOV v Radovljici se je odločilo, da bodo osnutke dali v javno obravnavo vsem gorenjskim borčevskim organizacijam. Domicilni odbor Prešernove brigade pa bo organiziral razpravo tudi za vse preživele borce III. bataljona. Razprave bodo sklenili do začetka aprila, ko se bo predsedstvo odločilo o izdelavi urbanistične in projektne naloge. JR 22. marca na Porezen Planinci, borci, mladina! Šesti zimski pohod na Porezen bo v nedeljo, 22. marca in ne 15. marca, kot je bilo ponekod napačno objavljeno! Kranj - V sredo zvečer so v avli skupščine občine Kranj odprli razstavo Inovacije v NOB, ki sta jo pod pokroviteljstvom MS ZKS in ZZB za Gorenjsko pripravila Raziskovalna skupnost Slovenije in Ljubljanska banka, Združena banka. Na razstavi, ki jo je odprl Jože Ulčar, predsednik MS ZZB za Gorenjsko, so na ogled ohranjeni predmeti, skice in fotografije o inovacijski dejavnosti v NOB v Sloveniji. Že prva razstava inovacij takoj po vojni leta 1945 v Črnomlju je pokazala izrazit smisel naših ljudi, da v izjemnih okoliščinah nadomestijo manjkajoče orožje, orodje in opremo ter tudi s povsem izvirnimi rešitvami potrjevali, da zanje ni nemogočih situacij. Zbirko partizan skih inovacij je po vojni dopolnjeval Dušan Marinšek-Sinji, ki je ob otvoritvi kranjske razstave posvečene revolucionarju Borisu Kidriču, tudi podrobno obrazložil razstavljene predmvte. Razstava bo odprta do 14. marca — Foto: L. M. Strah pred nezaposlenostjo Kranj — Na Gorenjskem nezaposlenost trenutno še ni tako pereča kot v mnogih drugih jugoslovanskih pokrajinah. Vendar pa pojav zaradi novih ustalitvenih mer tudi na področju zaposlovanja dobiva vedno večjo težo. Pri skupnosti za zaposlovanje je med iskalci dela vse več mladih Gorenjcev s srednjo, višjo in celo visoko šolo. Podatki skupnosti kažejo, da so se med suficitarne poklice uvrstili tudi prodajalci. Lani so jih -gorenjske trgovinske organizacije na novo zaposlile 83, medtem ko jih 23 še išče primerno delo. Bilo bi jih celo več, to velja predvsem za škofjeloško občino, če jih že sproti ne bi preusmer* jali. Prihodnost prodajalcev in s tem tudi šolskega centra za blagovni promet v Kranju je odvisna predvsem od nadaljnjega razvoja trgovinske dejavnosti. Zaradi omejevanja naložb in splošnega padca kupne moči potrošnikov bo le-ta v tem srednjeročnem obdobju bolj ali manj obstal, tako da bodo trgovine zaposlovale prodajalce v glavnem samo za nadomeščanje. V zvezi s tem so v sredo učenci šolskega centra za blagovni promet v Kranju pripravili problemsko konferenco, na katero so povabili tudi kadrovike iz trgovinskih delovnih organizacij. Ti so povedali, da za letošnjo generacijo absolventov bojazen pred nezaposlenostjo ni utemeljena, da bodo spr^i**'« v*s četudi jim učne pogodbe te obveznosti ne nalagajo. Z novo obliko štipendiranja, ko bodo učne pogodbe zame- njale kadrovske štipendije, pa strah sploh ne bo več potreben. Ob tem so se dotaknili tudi usmerjenega izobraževanja in vrste nejasnosti, ki spremljajo preobrazbo srednjega šolstva, saj na primer vzgoj-noizobraževalni programi za blagovno usmeritev še vedno niso znani, učbeniki, kar jih je že zagledalo dan, so manj življenjski kot sedanji, bistveno krajša doba za praktično usposabljanje bo učencem na začetku dela gotovo povzročala precej težav, do razkoraka pa prihaja tudi pri oblikovanju šolske mreže za to usmeritev. Za novo šolsko leto so trgovinske delovne organizacije razpisale potrebe oziroma kadrovske štipendije za 126 prodajalcev in blagovnih ma-nipulantov, kar 40 odstotkov manj kot leto poprej. Namere osmošolcev so pokazale, da bi se jih v šolski center za blagovni promet rado vpisalo 168, medtem ko bo šola razpisala kar 210 mest. Neusklajenosti, posebno med potrebami in vpisnimi mesti, problemska konferenca ni mogla razrešiti, nanjo je le opozorila. Pravo mesto za dogovarjanje je vsekakor v posebni izobraževalni skupnosti za blagovno usmeritev, ki bi morala upoštevati potrebe združenega dela. H. Jelovčan ZABAVNO GmSBENA &y s OČESOM v soboto, 7. MARCA <-1 ^ igral bo ansambel MODRINA od 19. do 24. ure RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA — PRODAJA VSTOPNIC V KOMERCIALI — SAVSKI LOG O LAS 2.STRAN PO JUGOSLAVIJI Manj turistov v Sloveniji Lani smo imeli v Sloveniji v primerjavi z ostalimi republikami in pokrajinami manj gostov kot prejšnja leta. Lani je bilo v Sloivniji za 7 odstotkov manj domačih prenočitev in le 3 odstotke več tujih prenočitev. Vse manj ljudi išče delo v turizmu, celo iz drugih republik ni več dotoka mladine. Na blejski gostinski šoli so pridobili za turizem le dva osnovnošolca. domačina, čeprav usti^arja v radovljiški občini turizem dobrih 10 od stotkov narodnega dohodka. Rekord termoelek trame Termoelektrarna Nikola Tesla v Obrenovcu je v letošnjih pridih dveh mesecih proizvedla rekordnih 1.9 milijarde kilovatnih ur. kar je za 8.5 odstotka nad planskimi cilji. Vseh šest agregatov je delalo s polno paro. kar še posebej velja za februar, ko je proizvodnja elektrike presegla 900 milijonov kilovatnih ur. Večji izvoz V inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu napovedujejo, da se bo prodaja našega blaga v tujini letos povečala realno za 9 odstotkov, medtem ko bo ostal uvoz na lasnkoletni ravni. Resolucija sicer predvideva le za 7 odstotkov večji izvoz in za 3 odstotke manjši uvoz Vendar pa strokovnjaki resno opozarjajo, da se bo treba pri izvozni politiki tesneje povezovati in skupno izvažati kajti le tako bo bolj učinkovita. Za negospodarske naložbe . Predlagana delovna projekcijanegospodarskih naložb federacije, za katere naj bJz<*Sotovdi denar iz pro. računa federacije v tem srednjeročnem obdobju predvideva.da bi za te namene po-rabilt nekaj manj kot 18 milijard dinarjev. Tako predlagajo, da bi U pro. računa federacije namenili največ do 1.5 odstotka denarja proračuna federacije v tem srednjeročnem obdobju. Manjše zanimanje za Zastavina vozila Zavodi Crvena zastava so zaključili minuto poslovno leto z izgubo 150 milijonov dinarjev, vendar sojo pokrili iz lastnih rezerv in jim tako ni treba izdelati sanacijskih programov. Izven naše države so prodali 31.000 vozil, storilnost dela pa se je povečala povprečno za 5 odstotkov. V Zastavi ugotavljajo, da se zmanjšujejo vplačila za nakup Zastavinih vozil in ugotavljajo, da bo zaradi neugodnih kreditnih po-gojev prodaja vozil kmalu zastala. • Bencina manj, olja več Petrol je od novega leta do srede februarja prodal okoli ' 20 odstotkov manj bencina I kot v prejšnjih mesecih in j ocenjujejo, da bo ta odstotek ! značilen za vso letošnjo pro-j dajo. Kurilnega olja pa so i prodali za 49 odstotkov več. i Petrol s svojimi črpalkami zadovoljuje okoli 80 odstot-i kov potreb v Sloveniji. Glavni vzrok je cena, da pa so « prodali več olja, je vzrok v tem. ker januarja tega derivata skoraj niso prodajali, februarja pa so začeli polniti . cisterne in se je prodaja tako povečala K_-,-_-— PETEK, 6 MAČ1 JESENICE V ponedeljek. 9. marca, oh 16. uri ho seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah. Na njej bodo razpravljali o statutu in samoupravnem sporazumu o samoupravnih razmerjih in organizaciji kmetijske zemljiške skupnosti v občini Jesenice, obravnavali pa bodo tudi več družbenih dogovorov: o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela v občini Jesenice, o zagotavljanju pogojev za dejavnost občinskega centra jeseniških klubov OZN in zagotavljanju pogojev za dejavnost osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v jeseniški občini letošnje leto. (S) V torek. 10. marca, oh 16. uri bo seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah. Na njej bodo osrednjo pozornost posvetili trenutni oceni razmer, organiziranosti in vloge komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Med drugim bodo obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja in sprejeli tudi finančni načrt za letošnjo redno dejavnost komiteja. (S) Svet v tem tednu RADOVLJICA ___knV. hfineR; Prijave za vpis do 4. aprila V torek, 3. marca, sta časopis« Delo in Večer objavila razpis za vpis v začetni letnik visokošolskih delovnih organizacij v Sloveniji v študijskem letu 1981/82. Vsi, ki se nameravajo jeseni vpisati v visokošolske organizacije redno, ob delu ali iz dela, se morajo prijaviti do 4. aprila. Poseben obrazec za prijavo dobijo v srednjih šolah, visokošolskih organizacijah, skupnostih za zaposlovanje in delavskih univerzah. V razpisu so razen navodil za prijavo in informacij za kandidate objavljene študijske smeri, vpisni pogoji, predvideno število študentov, ki se bodo lahko vpisali, možnosti za vpis v tretji letnik in podiplomski študij, za študij ob delu pa tudi predvidena višina prispevka in dislocirani centri. Hkrati sta bila objavljena tudi razpisa za sprejem v študentske domove v Ljubljani in mari boru ter natečaj za sprejem gojencev v vojaške akademije, medtem ko bo skupni razpis štipendij izšel do sredine marca v Delu. Za vse, ki bi želeli zvedeti kaj več o možnostih študija, bo danes in jutri dopoldan v visokošolskih organizacijah informa- Počastitev dneva žena Radovljica - V radovljiški občini so v skladu s stališči občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL v tem tednu pripravili številne proslave ob dnevu žena. ki so potekale v krajevnih 1 skupnostih in šolah. Organizirali so tudi posvete o aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo žene v združenem delu. Proslavljanje je potekalo v delovnem ozračju. V okviru proslav bodo v petek. 6. marca, ob 18. uri svečano odprli v Šivčevi hiši v Radovljici razstavo oljnih slik, večinoma tihožitij znane akademske slikarke Marjance Kraigher iz Ljubljane. Ob tej priložnosti bodo spregovorili o P°me/*u praznika in pripravili glasbeni večer, na katerem bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstavo si bodo ljubitelji umetnosti lahko ogledali do 16. marca. jr Dan žena v Bohinjski Beli Bohinjska Bela - Krajevna proslava ob dnevu žena bo na Bohinjski Beli v kulturnem domu v soboto. 7. marca, ob 18.30. V k"1^' nem programu bodo nastopili mešani pevski zbor Veriga Lesce, °*T°?VZ vzgojnovarstvene enote Bohinjska Bela. učenci podružnične šole na Bohinjski Beli in dramska skupina DPD Svoboda Bohinjska Bela. D. S. tivni dan. Dodatne informacije bodo bodočim študentom radi posredovali -tudi v svetovalnih službah pri skupnostih za zaposlovanje v vseh petih gorenjskih občinah. Skupnost še obvešča, da je za vse srednje šole že pred objavo v Delu pripravila razpis kadrovskih štipendij za gorenjske občine. Seznam si kandidati lahko ogledajo na oglasnih deskah v šolah. Kviz na Visokem Visoko — V soboto, 21. februarja, je osnovna organizacija ZSMS Visoko pripravila v dvorani zadružnega doma kviz tekmovanje. Udeležile so se ga mladinske ekipe iz Bri-' tofa, Cerkelj, Dvorij. Luž. Olševka in Visokega. Odgovarjale so na vprašanja s področja kulture, športa, narodnoosvobodilnega boja in glasbe. Zmagala je ekipa Visokega, ki je osvojila 25 točk. pred ekipama iz Luž in Olševka. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Na njej so sodelovali tudi ansambel Prepih iz Britofa. solistka na kitari in pevka Romana Ogrin iz Tržiča ter domača mladinca s snTRŠnicami. R. Kepic Predstava za darilo Tržič - V zadnjih letih se je prvotni pomen praznovanja dneva žensk spremenil v včasih že kar čudne razvade. Zato ie občinski svet zveze sindikatov Tržič tudi letos priporočil osnovnim organizacijam, kakšen naj bo 8. marec v delovnih kolektivih. Darila in zakuske, ki ne kažejo resnične pozornosti do delovnih žena, bi morala zamenjati slavnostna zasedanja samoupravnih organov, na katerih hi najbolj uspešnim delavkam in samoupravijalkam podelili priznanja. Dobrodošle so tudi krajše kulturne prireditve. Nastopali naj bi predvsem šolski otroci, tovarniške ali druge ljubiteljske kulturne skupine. Za vse občanke pa je občinski svet /veze sindikatov Tržič odkupil gledališko predstavo Pot do zločina. Amatersko gledališče jo bo uprizorilo drevi ob 19.30 v Cankarjevem domu. H. J. Jubilej Marije Rostohar Jesenice - Pred nedavnim je slavila 80. rojstni dan znana družbenopolitična delavka Marija Rostohar. Izhaja iz napredne jeseniške družine, kjer so se že pred vojno sestajali komunisti. Med okupacijo so se v njej postavili na stran Osvobodilne fronte. Ker so podpirali boj proti okupatorju, so jih preganjali. Marijo pa mučili v več ječah in jo končno poslati v zloglasno taborišče Ravensbriick. Le telesna in psihična zdržljivost sta i i pripomogli obdržati se pri življenju. Po vrnitvi v osvobojeno domovino se je takoj lotila družbenopolitičnega dela. Kar 33 let je bila tajnica Rdečega križa za organizacijo Murova na Jesenicah, osem let blaga jničarka pri krajevnem 4>dboru Osvobodilne fronte. 16 let tajnica krajevnega odbora borčevske organizacije v centru Jesenu*, več let odbornica Društva prija tel j v mladine, opravljala pa je še druge dolžnosti. Med drugim že od 1949. leta deluje v jeseniškem Turističnem društvu, kjer skrbi za blagajno in administrativna opravila. Za svoje dolgolettm prizadevno delo je doslej prejela medaljo zaslug za narod, častne znake re-nubliškega odbora Rdečega križa in Turistične zveze SRS ter srebrno odličje OF. Na Jesenicah so predlagali, da hi Marijo Rostohar ob njenem življenjskem prazniku nagradili z višjim državnim odlikovanjem. — B. B. Brežnjev spet izvoljen I Na kongresu sovjetske partije so soglasno izvoli u generalnega sekretarja sovjetske komunistične p*J Leonida Brežnjeva — Srečanje na najvišji ravaj po pogovoru vseh ameriških zaveznikov — g, upanja za sklenitev premirja med Iranom in Irakom Kongres sovjetskih komunistov, ki Se je v Moskvi m dnevi končal, je potrdil politiko kontinuitete, na kateri t £1 jetski zvezi vztrajajo že nekaj časa. Na 26. kongresa sorjtatl Komunistične partije so sprejeli smernice razvoja v ptik*£3 petletnem obdobju ter do leta 1990 in sklep, s katenajf sovjetska vlada obvezala, da bo v kratkem pripravila sns ' načrta za novo petletko, ki pa ga bo vrhovni sovjet ZS8R «m že čez nekaj dni. V razpravah na sovjetskem kongresu so vsi razprt rfei poudarjali pravilnost dosedanje usmeritve tako as " kot na mednarodnem prizorišču. V teh okvirih so ru skoraj vse delegacije sveta, čeprav je tudi bilo nekaj raaiQ stališč o ključnih vprašanjih, še posebej, ko je šlo za rafaZL kriz na posameznih območjih in samostojnosti vsakega mJ da se z lastnimi silami razvoja in politično opredeljuje. Brežnjev je v svojem referatu precej govoril o tem, noak še vedno žive Leninove ideje o samostojnosti in zanikal Zahoda, da mora v mednarodnem komunističnem in delat* gibanju obstajati neko središče. Voditelji posameznik detan še posebej držav, ki so članice Varšavskega sporazuma, darili, da središče ne obstaja, vendar pa da vse izhaja izal«g> s katero se je treba vsake toliko časa uskladiti. Sam kongres je poudaril zamisel o zbliževanju in jasa* J daril, da v tako imenovano socialistično skupnost sodijo y? članic Varšavskega sporazuma tudi Kuba, Vietnam, MoJS in Laos. Poudarjajo, da je pomembna stran kongresa v tem.dtj,, programu v sovjetski Komunistični partiji precej spremetja da so zahtevali spremembe nekaterih, že dvajset let starik preživelih formulacij. Precej pozornosti so namenili tudi dam za popuščanje napetosti iz zmanjšanju oboroževalne ter predlogu o srečanju voditeljev obeh super sil. Na sovjetskem kongresu ni bilo kadrovskih spremeni neralni sekretar ostaja Leonid Brežnjev, ostalo pa je hjdi J štirinajst članov politbiroja. Brežnjev je poudaril, d« ^ j partije izbrali Soglasno, podobno pa je označil tudi oaemdJJ zasedanje predstavnikov članstva sovjetske Komunistic^ ' tije.ter poudaril, da je prav v enotnosti ključ uspeha in, go vi tosti sovjetske partije, ki šteje 17 milijonov članov. Voditelj Leonid Brežnjev je že na kongresu predlagal k je treba nujno sestati z najvišjim vodstvom ZDA, sork predlogi pa se nanašajo na Omejevanje oboroževalne teki!! še posebej jedrskega orožja ter na reševanje problemov aay terih območjih sveta. Leonid Brežnjev je predlagal, d, ^ sešel z ameriškim predsednikom Reaganom. Vendar pa je ameriški predsednik Ronald Reag«Q dnevi postavil pogoje za ameriško-sovjetsko srečanje mJ višji ravni, ki ga je predlagal Leonid Brežnjev. Ameriški sednik je menil, da bi se za takšno srečanje lažje odločili ? Sovjetska zveza nekje, na primer v Afganistanu pokazak želi uvrstiti med »miroljubne« države svobodnega svetaJL je precej ostro odgovoril na predlog Brežnjeva in dejal* mora najprej posvetovati z evropskimi zavezniki. Trij 4j vztrajal pri zahtevi o pogajanjih o skrčenju jedrskega Premier Calvo Sotelo in socialistični voditelj Gonzales pa sta se pred dnevi v Madridu pogox možnostih za ustanovitev koalicijske vlade. Socialisti u vedno menijo, da manjšinska vlada Calva SoteJa ne m«* 'vladati, zagotoviti politično stabilnost in urediti n***j španske probleme. Zato so odločno zahtevali, da osnovati koalicijo. Vojaška ETA pa je objavila spon*; ' katerem pravi, da bo nadaljevala oboroženi boj, dokler -držaya*ne bo pozitivno odgovorila na njene predloge. Obnovljena in pospešena dejavnost mirovne misije m po izbruhu vojne vzbuja vsaj nekaj upanja za sklenitev ml] med Iranom in Irakom, čeprav obe sprti strani uradno v^L pri svojih starih stališčih in sicer Iran, da s pogajanji nekT dokler se iraške čete ne bodo umaknile z iranskega Irak pa, da se ne ozemeljskih zahtev. umakne, dokler mu ne bodo Skrb za borce Radovljica — Na februarski seji so člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica z več dopolnili sprejeli osnutek statutarnega sklepa ZZB NOV Radovljica in sklenili, da ga bodo posredovali vsem dvajsetim krajevnim organizacijam. Javna razprava bo potekala do sklica krajevnih programskovolilnih konferenc, ki se bodo začele ob koncu marca, sklenili pa naj bi jih aprila. Predvidoma 10. marca bodo sklicali posvet predsednikov krajevnih organizacij ZZB NOV. na katerem se bodo dogovorili o organizacijskih, kadrovskih in delovnih nalogah, ki jih morajo opraviti na programsko volilnih skupščinah. Predsedstvo je izreklo pohvalo, ob odnosih občinskih interesnih skupnosti za socialno varstvo, zdravstvo in stanovanjsko gospodarstvo do udeležencev NOB in vojaških ter vojnih invalidov in njihovih potreb. Lani je bilo v dispanzerjih za borce na Bledu, v Bohinju in v Radovljici opravljeno že okoli 200 preventivnih in okoli 5.000 kurativnih pregledov, v zobozdravstvenih dispanzerjih pa so sprejeli na zdravljenje 494 borcev. Nad 200 borcev je na njihovih domovih obiskala patronažna služba. Lani pa so v naravna zdravilišča poslali iz radovljike občine 105 upravičencev. Stanovanjska skupnost je dodelila 18 stanovanj, s čimer je skoraj povsem uspela rešiti njihovo stanovanjsko stisko. Na seji so se dogovorili tudi o akciji vzdrževanja spomenikov, obeležij in grobišč NOB. Krajevne organizacije naj bi poslale predloge o obnovitvenih delih in akcijah ter Predračunske stroške u u odo dali prednost obnoviti nika in ruševin v Radovi ' senjski planini ter v Mo*J,Jj kovno bo vsa dela vo^kJ spomeniško varstvo Krsnih pa bodo zbrali iz pmmjo bolezni srca in ožilja, skle-»1*r hrbtenice, sledijo pa kronič-<*9k»j» dihal, prebavil in živcev. °n "pesnem zdravljenju se je iz-1no izkazala rehabilitacija v na-lih zdraviliščih, kamor je lani lo 33 tržiških borcev. Za letos je ikjgov še več, zato bi bilo parno, da dobo zdravljenja pri ne-lažjih bolnikih skrajšajo s [oravske toplice mnštvn invalidov K rani za 5. in ppri) pripravlja izlet v Moravske Iff. Odhod l><> v nedeljo. ">. apri-<>C '» uri zjutraj izpred hotela m Cena dvodnevnega izleta je prijavi vsak lorek in četrtek od 1<> 17 ure v pisarni Društva inva-Kranj na Begunjski 10. in sicer man'a dal je |>a vse do zasede-u avtobusa. treh tednov na dva in s tem pridobijo nova prosta mesta. V preteklem obdobju so v dispanzerju posvetili posebno skrb tudi reševanju socialnih problemov borcev. Kljub temu na tem področju še niso dosegli želenih ciljev. Tesneje kot doslej se bodo morali povezati s patronažno službo in socialnim skrbstvom. Nekaj ostarelih borcev so sicer namestili v dom Petra Uzarja, vendar pa ta vseh človeških stisk ne more odpraviti. Zato bi bilo treba z upravo doma poiskati še druge oblike sodelovanja oziroma pomoči borcem. Po novem je dispanzer odprt za vse borce, ki imajo priznano dvojno štetje. Odklonili že zdaj niso nikogar, prav pa je, da se jih oglasi še več, saj bodo v njem deležni skrb-nejše nege kot v splošni ambulanti. V red pa bo treba spraviti tudi zobozdravstvene storitve za borce, ki so v zadnjem obdobju kvalitetno precej padle. Na skupščini so pretresli še vprašanje doma za borce in vojaške vojne invalide v Strunjanu. V njem je lani letovalo le dvanajst Tržiča-nov. Dom je namreč precej drag. V letošnji predsezoni znaša dnevna cena 290 dinarjev, h kateri prispeva republika le 40 dinarjev, tako da za večino borcev in invalidov, zlasti socialno šibkejših, ni preveč privlačen. . Rešitev bi verjetno bila mogoča z enotnim republiškim dogovorom. H. Jelovčan azni sedeži e prinašajo dohodka Skorja Loka - Stopetindvajset tisoč dinarjev izgube naj bi pokrila občinska komunalna oziroma krajevna skupnost Skofja Loka. ki je nastala zaradi štirimesečne vožnje lokalnega avtobusa med Podlubnikom in Lipico. Račun so povsod odklonili. Menili so. da pri Alpetouru - TOZD Potniški promet še zdaleč niso naredili vsega, da bi izgube ne bilo. Ko so uvajali lokalni oziroma mestni promet, so se v Skofji Loki dogovorili, da naj bi veljala cena vozovnice začasno 5 dinarjev in taka je ostala vse do sedaj, čeprav so v vseh drugih mestih vozovnice že za dinar ali celo dva višje. Veliko večji problem je vozni red lokalnega avtobusa, ki velikokrat vozi prazen, medtem ko so drugi avtobusi na rednih medkrajevnih progah nabito polni. ' >kalni avtobus, čeprav vozi mimo železniške postaje in ima tam tudi postanek, povsem ignorira vozni red vlakov. Ce je bilo leto ali dve S pazaj na vlaku malo potnikov, so se zadeve zaradi podražitev bencina občutno spremenile. Redno se iz ljubljanske smeri pripelje do Škofje Loke dvajset ali trideset potnikov, lokalni avtobus pa jim nekaj minut prej odpelje prazen proti mestu. Potniki zato počakajo na redni ljubljanski avtobus, ki je praviloma nabito poln. Izkupiček Alpetoura res s tem ni nič manjši in zato najbrž tudi ni zanimanja, da bi vozni red mestnega avtobusa prilagodili prihodom vlaka. Vozni red mestnega prometa tudi ne upošteva voznega reda medmestnega prometa. Največkrat odpelje izpred avtobusne postaje v Skofji Loki. le nekaj minut pred prihodom avtobusov iz Poljanske in Spiske doline. Seveda na pol prazen. Vzrok za nerentabilen lokalni promet je potrebno iskati tudi v takoirnenovanih delavskih avtobusih. Karte, ki veljajo za te avtobuse, ki prav tako vozijo iz Podlubnika na Trato, ne veljajo za lokalni avtobus. Zato so se vsi delavci primorani voziti v delavskem avtobusu. Ta na primer odpelje ob 5.30 iz Podlubnika. le pet minut za njim pa prazen lokalni avtobus. Vse kaže. da so pri Alpetouru ubrali najlažjo pot — mi vozimo, ker smo se tako dogovorili, vi pa krijte izgube. Svojega najbrž ni opravila krajevna skupnost, ki ni zahtevala sprememb voznega reda. saj ni v interesu občanov, da bi se vozili nabasani v avtobuse kot sardine, če bi lahko sedeli. Pa tudi delovne organizacije bi morale odločno zahtevati, da se povsod, kjer je to mogoče, združijo proge delavskih avtobusov in mestnega prometa. Če je Alpetouru vseeno ali računa z levo ali desno roko. vsem drugim prizadetim ne sme biti in je čas. da se vsi skupaj dogovorijo o primernih cenah in voznem redu. . , j, Bogataj svojo pobudo ali na pobudo osnovnih organizacij sindikata pripraviti predloge in rešitve za bolj varno in zdravo delo. V naslednjem obdobju bodo osnovne organizacije sindikata v temeljnih in delovnih organizacijah preverjale, kako je varstvo pri delu urejeno v samoupravnih aktih, kako delajo komisije za varstvo pri delu. kako je s komisijami za humanizacijo dela in kako je organizirano in kako poteka izobraževanje delavcev s področja varstva pri delu. Vsaj enkrat letno naj bi temeljito spregovorili o teh problemih v sleherni osnovni organizaciji sindikata, skupaj pa naj bi si prizadevali, da se določijo tista zdravju škodljiva delovna mesta, na katerih bi bil čas dela omejen, postavili pa naj bi tudi normative za količino pri delih, ki zahtevajo veliko spretnost in pri delih, pri katerih pada psihofizična sposobnost. D. Sedel Samoprispevek na Bohinjski Beli Bohinjska Bela - Na minuli razširjeni seji predsedstva krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Bohinjska Bela so spregovorili o krajevnem samoprispevku, o akciji Nič nas ne sme presenetiti, o praznovanju dneva žena ter o nekaterih drugih vprašanjih. Aprila letos bo poteklo pet let odkar je bil v krajevni skupnosti Bohinjska Bela sprejet sklep o krajevnem samoprispevku za rekonstrukcijo m asfaltiranje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti. Domala vse naloge so prizadevni krajani na Bohinjski Beli tudi uresničili vendar je še vedno precej problemov, ki bi jih v naslednjem srednjeročnem obdobju radi razrešili. Zato bodo predlagali, da se samoprispevek podaljša, za vse krajane pa bodo pripravili poročilo o zbranih sredstvih krajevnega samoprispevka in njihovi porabi. Tudi v akciji Nič nas ne sme presenetit, so se krajani že izkazali, skrbno pa se pripravljajo na novo tud n* S° W 7ačeli PriPravljati tudi na praznovanje krajevneea Praznika, ki bo 20. aprila. Te/al %*?J* J?* ftavbi na Bohinjski "eli odkrili spominsko ploščo kurir Nlm„r ki, ie lovila med NOB na področju krajevne skupnosti. Spominsko ploščo bo sprejel v varstvo pionirski odred Stare Stanka--Peltka, pri šolski stavbi pa bodo uredili okolico s šolskim igriščem Ob krajevnem prazniku bodo organizirali tudi gasilsko vajo. pripravili proslavo in pohod na Kupljenik ali na Slamnike. I). S. Možnosti visokošolskega študija Kranj - Podatki o številnem vpisu na visokošolski študij v Kranju zgovorno pričajo, da * je sredi Gorenjske zraslo pravo izobraževalno središče. V Kranju je namreč organiziran redni študij na Visoki šoli za organizacijo dela. ki je edini tovrstni v Sloveniji, in izredni, ki ga usmerja delavska univerza. Skoraj ves izredni študij je vzela pod okrilje univerza v Mariboru. Njena visoka tehnična šola ima v Kranju dislociran oddelek s štirimi smermi: strojno, elektro, gradbeno in kemijsko, in to le na prvi stopnji. Dogovori z Iskro obetajo, da bo v Kranju morda že kmalu odprt drugostopenjski študij za elektro smer. Kljub prvenstvu manborske univerze je na Gorenjskem vendarle čutiti tudi vplive ljubljanske. Ta je prevzela organizacijo študija ekonomske smeri za izredne študente. V Kranju so tudi pestre oblike rednega visokošolskega študija, ki se odvija na Visoki šoli za organizacijo dela. Organiziran je na treh smereh in treh stopnjah. Področje študija obsega organizacijsko proizvodno smer. organizacijsko računalniško ter organizacijsko kadrovsko izobraževalno smer. Razen teh treh pa obstoja še organizacijsko zdravstvena smer. na katero se lahko vpišejo kandidati, ki obvladujejo znanje po programu Višje šole za zdravstvene delavce. Šola je v tem letu razpisala študij na tretji stopnji. Posebno zanimiv je podiplomski študij kadrovsko izobraževalne smeri. Le na organizacijsko računalniški usmeritvi tretje stopnje še ni. Vsekakor sta obe obliki organizacije študija na Gorenjskem zgleden primer in dokaz, da izobraževalni proces lahko organizirano in v celoti zaživi tudi zunaj širših študijskih središč. L.Šaver V. Zahteven, a zanimiv program Skofja Loka - Občinska konferenca ZKS Skofja Loka že nekaj let v okviru programa izobraževanja pripravlja dopisno šolo marksizma. To je celoletni izobraževalni program, ki je dokaj zahteven in obsežen in potrebno je veliko volje, da slušatelj šolo uspešno konča. Letošnje šolsko leto so osnovne organizacije ZKS kandidirale za šolo 14 kandidatov, predavanja pa redno obiskuje 8 komunistov. »V dopisno šolo marksizma pri občinski konferenci me je predlagala osnovna organizacija ZKS v TOZD Kodranka v Gorenjski predilnici, kjer sem zaposlen kot izmenovodja.« je povedal Viktor Gortner iz Železnikov. »Razen mene obiskuje šolo tudi Andreja Dolenec iz delovne skupnosti skupnih služb.« »Kaj meniš o programu?« »Program je dokaj zahteven in obsega sedem tem od teorije marksizma, narodnoosvobodilne borbe do družbenoekonomskih odnosov v SFRJ in daje dokaj celovito izobrazbo. Je tudi zanimiv, saj so vprašanja, ki jih obravnavamo, aktualna.« »Šola je dopisna. To pomeni, da študirate doma?« »Gradivo preštudiramo doma. potem pa vsako temo obravnavamo na treh pogovorih, ki so trikrat mesečno in delamo izpit. V razpravah obdelamo predvsem vprašanja, ki jih sami pri študiju nismo razumeli. Vsak mora ob vsaki temi pripraviti tudi posebno nalogo iz prakse. Sedaj obravnavamo družbenoekonomske odnose v SFRJ in pripravil bom nalogo o delitvi dohodka v naši delovni organizaciji. Naloga je sestavni del izpita.« »Takšen študij zahteva veliko discipline?« »Meni dopisna šola veliko bolj ugaja kot seminar ali strnjena politična šola. Sam si lahko razporejam čas in študiram tedaj, ko se sam odločim. Res pa zahteva takšno delo veliko več volje in samodiscipline, sicer takoj ostaneš s snovjo zadaj. Potem še predavanje izpustiš in kaj hitro se zgodi, da enostavno ne hodiš več. Zato je osip v teh šolah dokaj velik. Od 14 v začetku, nas vztraja le še osem.« L. Bogataj Izredna številka ob akciji VODOVODNI STOLP - Komisija za informiranje krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ene največjih v kranjski občini, je skupaj z organi krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij izdala posebno številko krajevnega glasila, Obveščevalec krajevne skupnosti Vodovodni stolp imenovanega. Izredna številka je namenjena lanski in letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. Zanimive sestavke-prinaša posebna izdaja glasila. Krajane uvodoma seznanja z zdajšnjo akcijo NNP in nalogami delovnih ljudi in občanov pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter organiziranostjo na tem področju. Govora je o organiziranosti in delovanju enot civilne zaščite v krajevni skupnosti, izredno pomemben pa je načrt organiziranosti civine zaščite v hiši ali bloku. Glasilo krajane seznanja, da je do 10. marca še mogoče v pisarni krajevne skupnosti naročiti prehrambene pakete 84, prav tako pa tudi piše o evakuaciji prebivalstva, protipožarni varnosti in zaklanjanju, zatemnitvi in maskiranju. -ik Tečaji za fotoamaterje Radovljica - Foto kino klub Radovljica je pred tednom, začel s tečajem za nove fotoamaterje. Na programu so teoretična znanja o osnovah fotografiranja in praktične vaje na terenu in v temnici. Celoten tečaj, ki ga vodita izkušena člana kluba Jaka Gniljšak in Jože Rotar bo trajal 50 ur in bo sklenjen predvidoma konec aprila. Ob tej priložnosti bodo tečajniki predstavili svoje izdelke na posebni razstavi. Za zdaj se predavanj vklubskih prostorih v Radovljici na Kopališki 10. udeležuje le deset tečajnikov, vendar organizatorji pričakujejo v prihodnje,, da se bo njihovo število povečalo vsaj na 15 slušateljev. Predvsem vabijo mladino in odrasle. jr Jezikovno razsodišče (13) Jezikovna in kulturna sramota v »Zelencih«< Več občanov se je pritožilo čez slovenščino v Sklepu o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo veljavnosti mesečnih vozovnic; sklep visi za voznikovim sedežem v slehernem avtobusu mestnega prometa. Zares gre za najslabši zgled zanemarjanja slovenščine v javnosti. Ze ločila so pisana popolnoma poljubno: manjka kakšnih 20 vejic, tudi takšnih pred ki: pri naštevanjih, ki so odstavčna z uvajalnimi po-mišljaji. je 19 naštevkov opremljenih z nepotrebnimi dodatnimi vejicami ali zaključnimi pikami. 9 jih je ostalo brez njih. Maistrovi borci so postali Meistrovi; predsednik DS, DO Mestni potniški promet je Muhar Jelka 1. r., podpisana po moško in po birokratsko, kar je za predsednico osnovnega samoupravljavskega organa docela protislovno. Nerazumljivo in • nemarno so delani celi stavki in odstavki; tako beremo, da je eden od kriterijev izdaje in veljavnosti mesečnih vozovnic: — izgubljeno ali kakorkoli drugače uničeno vozovnico se v šolskem letu na podlagi uradnega preklica izda le en duplikat; drugje spet: Nočne cene, DO Mestni potniški promet v navedenem času, prične uveljavljati z odhodi avtobusov s končnih postaj . . .; podobno zmeden je ves odstavek, ki govori o odvzetih vozovnicah, itd. Za takšno jezikovno in kulturno godljo so očitno krivi: podpisana predsednica DS. vodstvo delovne organizacije Mestni potniški promet in izvršni svet skupščine slovenskega glavnega mesta — ta.svet je namreč k sklepu izdal soglasje: po katerih merilih, ni jasno, kajti takšen jezik v uradni listini ni le prestolniška kulturna sramota, je tudi pravno slabo določilen. Besedilo je sicer izšlo v Uradnem listu SRS jezikovno počedeno. Bi bil prevelik napor, če bi se bili odgovorni posvetovali z lektorji pri Uradnem listu SRS. preden so svoj sklep nalepili v »zelencih«? Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražan je pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj ho naša skupna skrb! (Pre)drag letošnji Jadran Cene penzionov, hotelskih in turističnih storitev ter takse so se ob naši obali v poprečju dvignile od 30 do 50 odstotkov Kranj — Turistično društvo Kranj je letos že drugič povabilo v Kranj predstavnike vseh večjih turističnih agencij, hotelov in drugih predstavnikov turizma celotne naše obale, da hi predstavnike kranjskih delovnih organizacij, ki skrbe za letovanje delavcev, seznanili z vsemi možnostmi letošnjega letovanja, prostimi kapacitetami in seveda — cenami. Predstavniki Turistične zveze Hrvatske in posameznih turističnih in hotelskih hiš iz Makarske. Crikvenice. Splita. Šibenika. Biograda na moru. z Raba. iz Poreča. Novalje in Zadra, ki so pred Kranjem obiskali tudi Ljubljano. Maribor in Celje, so delavcem Kokre. Planike. Tekstilin-dusa. Iskre-Klektromehanike. Gorenjskih oblačil. IBI in Alpetoura — turistične poslovalnice Kranj, ki so se v sredo. 4. marca zbrali na nekakšni »turistični borzi« v Creini. povedali, da je prostih kapacitet zaenkrat še dovolj, bo pa letošnje poletje ob morju seveda veliko dražje. V poprečju so se cene penzionom, hotelskim in vsem ostalim turističnim storitvam zvišale za k.......Mtmff Gnojil ho dovolj, so zagotovili predstavniki zadružne zveze § bojazni, da hi pridelali manj hrane. Kmet naj bo v zadrugi gospo Proizvodnja v Gorenjski kmetijski zadrug, ni zmanjšala — Dohodkovni odnosi še veli —• Gnojil bo dovolj Kranj — Nismo zadovoljni z razmerami v kmetijstvu, kmetje pa ne s_ politiko do kmetijstva, zato je potrebno, da skupno pregledamo, kaj je narobe, da se plan pridelave hrane ne uresničuje, so poudarili na sredinem posvetu v Gorenjski kmetijski zadrugi, ki so se ga razen kmetov in delavcev zadruge udeležili tudi predstavniki zadružne zveze Slovenije in sekretar medobčinskega sveta za Gorenjsko Zdravko Krvina. Namen pogovora je bil odkrit pogovor., o ovirah za uspešnejšo pridelavo mleka, mesa in drugih kmetijskih pridelkov. V okviru Gorenjske kmetijske zadruge so lani kmetje prodali 15,5 milijona litrov mleka in sicer ga je oddajalo 1747 kmetov v poprečju po 7897 litrov. Goveda so lani prodali 2296 ton in krompirja približno 10.000 ton. Izrednega pomena pri tem je, da se količine tržnih viškov lani niso zmanjšale, kar gre gotovo zasluga tudi dobri organizaciji zadruge. Kljub tako visokim količinam je bil dohodek zadruge oziroma akumulacija zelo majhna in je znašala 5,73 milijona. To pa je veliko premalo, da bi lahko z novimi vlaganji pospeševali proizvodnjo. Premalo so v zadrugi uveljavljeni dohodkovni odnosi. Res je, da kmetje odločajo v vseh samoupravnih organih in o politiki zadruge, vendar pa še vedno riziko proizvodnje nosi v veliki - večini kmet, čeprav bi morala do- hodkovna povezanost proizvajalca do prodaji^ izpeljali, nihanj v prireji i mleku, najbrž nebibilofcv K izboljšanju razmer v I bo prav gotovo prip upravni sklad za ( kmetijstva, v katerem*i ski občini zbralo kt#' milijonov dinarjev. Domenjen predvsem za po^r regresiranje proizvodni*4 pa se bo v ta namen milijona dinarjev. tatj| premalo, da bi lahko kaj 'ju' Kmetje pa so še posrt** na problem preskrbe i ^ nimi krmili in zaščitnim, A 'z redno dobavo bodo Uhfc1 svoje obveznosti. Opoun> na izreden porast cen 0 ala, ki že vnaprej ^ dohodek kmetu. Predaš družne zveze Slovenije«« da bo gnojil dovolj in,*' dobavljenih približno r letnih potreb. Tudi podr bodo več kot za 29 odstod* Spregovorili so tudi \ zadrugi. Veliko kmetov Zabnice, Voklega in P^j sicer zelo dobri in usa#j ran ti Gorenjske kmetic j se ni včlanilo. Ugotovi -s ni nasprotovanje zadnji' prisotne slabe ii" losti. ene Avguštin — ralvasorjev nagrajenec Pretekli teden je Združenje ejev Slovenije podelilo vsa-etne Valvasorjeve nagrade, iznanja za uspešno delo na Iroeju muzealstva. Dve nagradi sta bili podeljeni, pjela sta jih dr. Cene Avguštin, kustos za umetnostno zgodovino Gorenjskem muzeju v Kranju dr. Aleksander Jeločnik, ija numizmatičnega oddelka Narodnem muzeju v Ljublja- »ne Avguštin je Valvasorjevo ido prejel za sodelovanje ustanovitvi Gorenjskega mu-i, pri skoraj tridesetletni rasti tja in za delo na galerijskem Iročju. [uzej ustanovila 'odna klima Nerad govori Cene Avguštin o i To ie nagrada muzeju, ne meni. njegov sestavni delček sem. pravi. Triindvajseto leto mu teče pri Go-pkem muzeju, prehodil je vso :< seveda z novimi prido-mi. UZf) ie kasneje pridobil nove "VTie delavce in razširil svoje na druga področja muzeal-Orneniti moramo etnologinje o Atefancioza. Evo Rudolf in j Anko Novak, ki je pustila ijgloblje sledi, arheologa Andreja iča. restavratorja Borisa Sajo-. knjižničarko Bredo Klemenčič. odom novega ravnatelja Ivana onclja-Johana in s pridobitvijo _P prostorov v Mestni hiši in v W*ni stavbi v Tavčarjevi ulici ter združitvijo nekdanjega Mestnega tozeia in Muzeja revolucije v Krasu je v šestdesetih letih nastal taašnji Gorenjski muzej, ki je v na-fcdnjih letih nenehno rastel in toe* lahko rečemo, da je sposoben ^delovati vso družbeno, kulturno. politično življenje Gorenjske v Steltlosti in sedanjosti. ialerija -obuda in odmev Ct- Cene Avguštin pravi, da je bil delček nezadržne rasti Gorenjske-l muzeja, pa moramo njegovo Tomnost prevpiti. ko gre. zgolj za 'lo na galerijskem področju. Kulturni koledar KRANJ - V galeriji Prešernove hiše bodo drevi ob 18 uri odprli razstavo likovnih del Franceta Godca iz Ljubljane V galerijskih prostorih Mestne hiše pa pol ure kasneje razstavo Likovna prizadevanja na Gorenjskem — novejše ameri. JESENICE - V soboto. 7 marca, ob 18. uri bodo v Delavskem domu odprli razstavo izdelkov članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone f'ufar pod skupnim naslovom Nitka grafika v počastitev dneva žena. Otvoritev razstave M npremljal krajši kulturni spored v katerem se bodo predstavili učenci jeseniške glasbene do 45 točk - priznanje III. stopnje za 26 do :{,r> točk doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom p podeljevanju priznanj. Kandidati oz. predlagatelji morajo v svojih prijavah polen osebnih in splošnih podatkov kandidatov (priimek in ime. bivališče, izobrazba, OZD ter dela in naloge, ki jih opravljajo) ter kratkega opisa ali risbe vsake inovacije, priložiti tudi oceno pristojnih organov upravljanja v OZD za vrednoten je inovacije. Ocena se mora oblikovati po kriterijih: - prihranka vpliva inovacije na družbenoekonomski položaj OZD ali Mrse družbenopolitične skupnosti, manjše enote v OZD ali delovnega mesta). - uporabnosti (v več OZD. v eni OZD na več delovnih mestih ali na enem delovnem mestu) - izvirnosti (nova rešitev - prijavljen izum, nova rešitev / znanimi postopki in napravami, prenos znanih rešitev) - pogojih nastanka (brez pomoči strokovnih služb - v OZD in ali je razvita inventivna dejavnost, s pomočjo strokovnih služb — inventivna dejavnost je razvita) Kandidati ali predlagatelji morajo svoje prijave poslati na Raziskovalno skupnost občine Kranj, Trg revolucije 1 do 15. 4. 1981. Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni po sklepanju na skupščini Raziskovalne skupnosti v sredstvih javnega obveščanja. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v strokovni službi SIS di-užbenih dejavnosti, telefon 26-662.« se namenila za preventivno varstvo žena. Akcija,začeta pred leti je, če odštejemo spodrsljaj in zaplete z nakupom dveh aparatov, povsem uspela in že daje zadovoljive rezultate. V tem času — namreč od junija 1977 pa do konca lanskega leta je bilo v centru za bolezni dojk na Jesenicah pregledanih vsega skupaj 1500 žena. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da se pregled v centru ne šteje tudi že za rentgeniziranje dojke, saj je od 5.50 pregledanih žensk le dobrih 66 odstotkov žensk v tem centru tudi mamografiranih, ostale so bile pregledane le klinično, kaj šele, da bi bila potrebna še citološka preiskava. Nekaj manj kot polovico žena je bilo napotenih v jeseniški center za bolezni dojk po zdravnikih ginekologih, tretjino so napotili na pregled zdravniki splošne prakse, tretjina pa je prišla na lastno pobudo z različnimi že izraženimi težavami ali pa tudi brez njih. Od leta 1977 do konca lanskega leta so ugotovili v jeseniškem centru raka na dojki pri 30 pregledanih ženskah, kar pomeni od 6 do 9 primerov raka na dojkah na leto. Seveda pa ta številka ne obsega celotne obolevnosti gorenjskih žena za rakom na dojki; povsem razvidno obolenje za rakom na dojki, ki ga lahko odkrije z enostavnim pregledom že zdravnik splošne prakse ali ginekolog, namreč ne potrebuje še »odkrivanja« v centru za bolezni dojk, pač pa le zdravljenje na Onkološkem institutu v Ljubljani. Prav tako pa zdravniki iz Škofje Loke in tudi žene same pošiljajo oziroma hodijo na prve preglede v Onkološki institut, ki pa je kljub daljši čakalni dobi za pregled še vedno bližji od jeseniškega. Ta nova obolenja za rakom na dojki pri ženah gorenjske regije odkrita na Onkološkem institutu se za sedaj še ne seštevajo. Ko je o tem na zadnji seji v tem tednu razpravljal tudi Medicinski svet Gorenjskega zdravstvenega centra, je bilo poudarjeno da je informacija o tem oboleva nju pomembna kot informacija o raka na maternici, za 1 tralni ginekološki staja. Ker je bilo po ttevikl pregledov ugotovljeno, a« v jeseniški center potni pregled letno le okou tti tek žensk starejših od HI pomeni tudi, da števil« d ne ustreza dejanske«« I preventivnega pregleda f ni h žena. V Mikrocentrt* nicah ocenjujejo, da tj letno pregledati okoli l< kov žena starih nad M k* nje letno število pregledat reč še ne zajema vseh lan koimenovanih treh rini*) pin: v prvo sodijo žene 50 let, v drugo žene, ki al po 30. letu ali do 49. kaj niso rodile, v tretjo žene starejše od Si bij mlajše z različnimi spremembami dojk. rizične skupine žensk k raznim tudi rakaa njem dojk je hotela demioloika raziskan žensk starih nad 29 let1 ski regiji, ki jo j« skupščina regionalne ne skupnosti v letu II je anketo vzela resno bi lovica zdravnikov od " jih je bilo naprošenih vanje, tako da je izpolnjena le za 6909 le 10 odstotkov vseh starih nad 15 let. Klitftl nejšim rezultatom ankete,j zaključki vendarle skupine žena nagnjen« M stejši obolevnosti raka m kah. Na Gorenjskem j« obolevanje za rakom »al pri ženah vseh sUroatM visoko — po oceni okoli 1 stotka vseh žena. Za pa je vsekakor izredno ) no, da se bolezen odkr najzgodnejši fazi: ii aafc razvidno, da se velik deitf! preiskuje same. (zloieaki štva za boj proti raku $( razdeljuje ženam se naprti tako pa tudi zdravniki * prakse kot tudi ginekokf za rja jo žene in jih po p napotijo v center za bol«« Medicinski svet TOZD G*it zdravstveni center j> mm na zadnji seji potrdil.«« ventivna akcija odkrivaš* na dojkah izvaja v bodo/«'1 nah iz v anketi določa«*1 nih skupin, obenem pa * to vil, da je prosvetljeno*«* tolikšna, da razen učiate* samopreiskovanja tudi cM bitnih težavah hitro naj** do zdravnika in val* zdravljenja. 6 MARCA 1981 7. STRAN.C L, A Na pomoč« — okrat klic gasilcev zddvorski gasilci obnavljajo dom, ki ga je po-pred tremi leti močno poškodoval — Letos -letnica društva — Njihova želja in tudi po-»6a - nova avtocisterna ror — O gasilcih govorimo ii le v zvezi z nesrečami. H « postavljamo v vlogo razsod-ujrotavljamo. ali so dovolj hi-m učinkoviti pristrigli peruti mi petelinu, preprečili izliv vo-|v rtanovanje in podobno. Redkeje norimo o njihovih pogojih za o opremi, o problemih, ki jih sinko društvo Preddvor pokri-/iperativno področje 14 vasi pod Storžičem. samotne kmetije v Kokri ter obSirne gozdove in travnike. V pretekih letih so večkrat krotili hudourniške vode kot se bojevali z ognjenimi zublji. Lani so posredovali pri treh požarih — v Mačah. v Potočah in na Zgornji Beli. Skoda, ki jo je pri tem povzročil ogenj, je znašala okoli 40 starih milijonov. Brez posredovanja gasilcev bi bila še višja. Trenutno se preddvorsko društvo ubada še z obnovo doma. Julijski K, dom v Preddvoru bodo protipotresno zavarovali in deloma i notranjost — Foto: F. Bizjak SERVISNO PODJETJE Kranj Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog VODENJE GRADBENE DELOVNE ENOTE i au zasedbo del so naslednji: "tehnik gradbene stroke, j tri leta delovnih izkušenj v stroki atna funkcionalna znanja: • atrokovni izpit iz gradbeništva Batno delo traja 60 dni, delavec pa bo sprejet za nedoločen t solnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o saški pošljite kadrovski službi podjetja v roku 8 dni. Nastop i je si^ten takoj. potres pred tremi leti je dobro načel njegove temelje in sanacija je zato neizogibna. Dela je prevzel mojster Pelko z Bleda, ki bo dom ob pomoči domačih gasilcev protipotresno zavaroval že do spomladi. Obenem bodo uredili tudi notranjost doma. za potrebe gasilcev in drugih društev tudi večjo sejno sobo. in mu nadeli novo fasado, tako da bo 85,letnico društva dočakal že v praznični preobleki. Obnova bo gasilce stala 120 starih milijonov: 70 milionov znaša družbena podpora, razliko bodo zbrali gasilci sami. Del naj bi prispevalo preddvorsko združeno delo. predvsem Jelovica. Gozdno gospodarstvo in hotel Bor. na pomoč pa naj bi pri-skočii tokrat tudi krajani vseh štirinajstih vasi. Se beseda o načrtih, željah in potrebah preddvorskih gasilcev. Niso slabo opremljeni za posredovanje. Razpolagajo s tristo metri sintetičnih cevi. z motorno črpalko rosen-bauer in deset let starim orodnim avtomobilom. Njihova opremljenost se je po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari še izboljšala. Dobili so dva dihalna aparata in par negorljivih oblek. Pionirske enote imajo 300-1 i-trsko motorno črpalko, ki je svoj ognjeni krst doživela pri gašenju cerkve na Jakobu. Zelja po novi avtocisterni preddvorski gasilci ne skrivajo, čeprav te želje še zdaleč nimajo realnih (finančnih) temeljev. Toda, njihovo področje je največje v občini, obsežnosti pa se pridružuje še razgibanost terena, kjer voda ni vedno pri roki. C. Zaplotnik Uspešni dupljanski gasilci DUPLJE - Člani gasilskega društva Duplje so se zbrali na 75. jubilejni letni konferenci. Ocenili so delo v preteklem letu in ugotovili, da so veliko naredili. Še posebej velja omeniti adaptacijo notranjih prostorov v gasilskem domu. Okrog 200.000 dinarjev so potrošili za preureditvena dela, letos pa bodo potrebovali še okrog 80.000 dinarjev. S krajani se nameravajo dogovoriti za skupno akcijo ureditve zelenic pred domom, ki je sredšče kulturnega in zabavnega življenja v vasi. Dupljansko gasilsko društvo je med bolj delavnimi v kranjski občini. Marsikaj naredijo s prostovoljnim delom in ob pomoči krajanov. Zato je bila pohvala občinske gasilske zveze Kranj upravičena. J.K. Sedemdeset let življenja z gorami Uroš Zupančič, ime, ki velja v naši alpinistiki kot pravi pojem srčnega gornika, neustrašnega plezalca, požrtvovalnega gorskega reševalca in tihega iskalca naravnih lepot na samotnih poteh. Rojen 8. marca 1911 v Ratečah pod Poncami, nedaleč od Jalovca, naše najlepše in najbolj strme gore, je bil tako rekoč že v zibelki zapisan ljubezni do skalnih vrhov, do naših gorenjskih snežnikov. In potem se je razvil v enega najpogumnejših plezalcev. Prvega, ki je šel v stene tudi pozimi. Uroš je vselej zavestno tvegal, hote živel nevarno, a ne lahkomiselno. Oborožen s čvrstim alpinističnim znanjem, s trezno glavo, s telesno utrjenostjo, tak je premagoval nevarnosti prepadnih sten in vselej srečno izplezal. Kajti sreča je še vedno na strani pogumnih! Tisto, da mlad umre, kogar bogovi ljubijo, za Uroša ni obveljalo. Saj so ga dobre gorske vile rojenice očitno imele raje in pazile, da ni omahnil... Se mlad študent, planinski entuziast a tudi že prekaljen žilav gorohodec, je skupaj s tovarišema Mihom Potočnikom in Jo-UroSŽunanfič žom CoPom sodeloval pri snema- / x ii - . i s, ~. nJu prvega slovenskega igranega (portret v žgani glini, delo C. Z.) fi{ma Triglavske strmine. Povedati velja, da je Uroš Zupančič tudi peresa vešč: popisal in objavil je številne svoje alpinistične dosežke, objavljal najrazličnejše zapise iz gomiškega sveta. Tudi sodelavec Glasa je bil pred leti. Vsekakor pa je Uroševo ime slejkoprej kar najtesneje povezano z delom naše Gorske reševalne službe. Sam je bil eden od najpožrtvoval-nejših reševalcev, po osvoboditvi pa je bil načelnik Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Kot tak je uvedel v to humano organizacijo iskanje ponesrečencev z lavinskimi psi in reševanje s pomočjo helikopterja. Z bridkostjo, a tudi s ponosom pove, da je sodeloval v več kot 600 reševalnih akcijah in pomagal prinesti v dolino prek 80 smrtno ponesrečenih ... j Spominjam se Zupančičevega apela izpred dvajsetih let, ko se je zavzemal za ustanovitev Slovenskega planinskega muzeja. Saj smo vendar planinski narod, kot tak izpričan že tudi na Himalaji! Seveda zdaj že sedemdesetletni Uroš Zupančič ni noben nebogljen upokojenec. Še vedno hodi v gore, ki so mu drugi (če ne celo prvi?) dom. Prav lani je, skupaj z gorniškim tovarišem Dušanom Vodebom, označil (a ne markiral!) diskretno planinsko »transverzalo«, bolje povedano sprehajalno in razgledno smer, ki povezuje doline, krnice in okrešlje od Planice do Pokljuke preko pobočij vseh Julijcev. Uroša Zupančiča poznajo gorniki kot izrazitega samohodca. Kaže, da v alpinistiki ni to nič nenavadnega. Spomniti se je treba le na nekaj imen: Kugy, Turna, Jug, Oblak, slikar Gorjup, Deržaj, sodnik Ogrizek, sodnik Mrak idr____A zdaj, na jesen življenja, se mi vidi Uroš kot samoten, žilav gorski macesen — viharnik, ki se še nikakor noče vdati, raje kljubuje! Kako lepo je, biti v teh letih še tako mlad in čvrst! In korajžen! Črto Zoreč Kavčič Marija Modni salon Kranj, Tomšičeva 15 Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Poleg tega izdelujemo in prodajamo otroške žametne kavbojke, rokavice in vse vrste otroške jogi posteljnine. Odprto od 9. do 14.30, v petek od 14. do 18. ure, v soboto zaprto. KRILA IZDELAMO V ENEM TEDNU. L Cenjenim strankam čestitamo za praznik žena - S. marec. PA NISMO SE UKLONILI S" Zakotnik-Mici anjčani jo dobro poznajo. Kdor je hodil rat v Delikateso. Dvajset let je bila ..iarka v trgovini. Pri vratih, kjer še »toji steklena »kletka«, je bilo njeno Vedno živahna, nasmejana. Ena najhi-,i blagajničark. kar sem jih poznala, je bila mimogrede skrajšana. Bilo je to » ko i* bila za vso trgovino še ena sama jna. ko je bil oh oknu še stari sladoledar-jlr / veliko leseno kuhalnico za mešanje drugi strani še kuhinja in bife. In bar »I na dvorišču . . Takrat sem jo spoznala, akrat mi ie ob večerih, ko je zaključevala io. pn po ved o val a o svoji borbi, kod ie doma? Starši, so bili doma s m n *4i leta 1920 pribežali v Jugosla-Jf m prenesel fašizma. Otroci so se ro-. Hredmeji. v Trstu, na Dobravi pri f*h Marija je bila najmlajša, rojena na ivi Štirje fant je in eno dekle. Nekaj revolucionarnega so nosili s seboj. Ze od leta 1934 so fantje vsak večer ostajali zunaj. Majhno ključavničarsko delavnico sta imela starejša brata in tam so se sestajali. Ali pa na vasi. Kasneje je izvedela, da sta bila 1936. že oba komunista. Vedno pogosteje so k njim prihajali aktivisti, najmlajša. Marija in Bernard pa sta stražila. Bizjakova družina je bila »na seznamu«. Vedno sumljivi, stalne preiskave. 1940 je bila vsa družina med demonstranti v protidraginj-skih akcijah pred občino na Jezici. Sledili so pozivi na sresko načelstvo. Niso se odzvali. Marijo so prišli orožniki iskat v Beethovnovo ulico v Ljubljani, kjer se je učila za šiviljo. Po celem mestu so jo gnali. Premlada, zapeljana, je rekel načelnik. Odnesla jo je le s pridigo. Tisto zimo v začetku 1941. so najstarejša brata zaprli v Ivanjico. očeta, ki je bil državni cestar in vso družino pa kazensko premestili na Trojane. Ko se je začela vojna, je bila pri hiši glavna javka za Celje in Vransko. Bernard in Mici sta bila zadolžena za pošto. Kasneje le bolj Mici. ki je bila kot dekle videti manj sumljiva. Pri dveh trgovcih v Celju. Božič ali Božičevič so se pisali, je bila njihova zveza. »Ali imate kaj prave surove kave?« je bil razpoznavni znak. Ce je bilo vse v redu. je bil odgovor, da jo imajo... S kolesom je opravljala ta pota. Nemci so imeli vse mostove zastražene. In več ko je imela pošte v nedrjih ali poročevalcev v cekarju. bolj glasno jim je »zahajlala«. Ko je postalo bolj nevarno, je na nek naslov pisala dopisnice. Geslo je bilo: »Sandali so že gotovi.« Potem se je na Vranskem na pošti dobivala z neko žensko z otrokom. Tovariši, ki so prihajali na Trojane, so poznali hišno geslo. »Ali ste kaj videli rdeč avto. ki je vozil mimo?« Ce je bilo vse v redu. je vozil, sicer pa ne. Spominja se. da je na njihovo zvezo prišel nekoč tudi Šlander. Avgusta 1941 so jim iz Črnuč sporočili, da jih iščejo Nemci. V Šlezijo naj bi jih selili. 26. avgusta so se umaknili, na četrtek so že prišli Nemci s kamioni. Le še psa so ustrelili na.dvorišču ... Mici, bratova žena. ore in brat Domine so poiskali zvezo z Moravsko četo. kjer je bil brat Janko komandir, mami pa je z vnukom uspelo kar z avtobusom priti čez mejo in se je na Jezici naselila v prazni hiši Danile Kumrove. Svoj ognjeni krst je Mici doživela z Moravsko četo 21. septembra 1941 pri Sv. Mohorju: 600 Nemcev proti 11 borcem. Po akciji udarnega voda takratnega Kočevskega polbataljona, aprila 1942 v Peklu je spoznala Staneta Zakotnika-Johana. komandirja voda. Ljubezen na prvi pogled je bila. Potem je spet med partizani najprej bolničarka Stankovega voda. kasneje v zaščitni četi. Ljubezen se je razplamtela sredi bojev, sredi najhujšega nemškega in italijanskega terorja. Za njuno ljubezen so izvedeli tudi v glavnem štabu. Poročita naj se. so odločili, ali pa premestitev... 21. julija 1942. sta se v Svetlem potoku pri Kočevju poročila po partizansko. Pred celim zborom je poročni obred vodil komandant bataljona Ante Novak. Le kratek nagovor, da ljubezen ne izbira okoliščin in se rodi tudi sredi borbe. Ne moreš je zatreti. izničiti. Glavni štab da je sprejel odločitev, da se dva. ki se imata rada. lahko poročita tudi v partizanih. In proglasil ju je za moža in ženo, brez dokumentov. Prek sto svatov sta imela, vse svoje soborce iz štirih čet. Celo harmonikar se je našel nekje. Namesto vina in drugih svatovskih dobrot so od nekod prinesli lonec medu. Za vsakega svata ga je bila žlica . . . Vrsto borb je Marija na Kočevskem doživela z Italijani: v Starem trgu ob Kolpi, na Mozlju. pri Črnem potoku, pri Knežji lipi, na Polomu, na Veliki gori. v Jelenovem žlebu, na Koprivniku. Najhuje je bilo na Polomu, kjer so štiri ali pet partizanov zaščitne čete, med katerimi je bila tudi Mici, v zasedi pričakali Italijani in jih iznenadili na nekaj metrov. Sam čudež jo je takrat rešil . . . Oktobra 1942, ko je še vedno trajala roška ofenziva — Johan in M iti sta bila tedaj že v Tomšičevi brigadi — je Stanko pod Turjakom hudo zbolel za vodenico. Dovolili so jima. da gresta nazaj na Kočevsko, da ozdravi. Njeni so se medtem spet preselili. Nekega dne so jih iznenadili Italijani. Nek pastirček je pritekel povedat, da gredo in Stanko in Kosta. ki je tedaj zdravil doma ranjeno nogo. sta ušla. Vse domače so odpeljali najprej v Stari trg ob Kolpi, potem v Kočevje, Mici pa še naprej v Ljubljano. Marijo so bremenile fotografije, ki jih je Italijanom, ko so jo zaprli, še mokre nosila fotografinja. Marija je bila na sliki s Ti-tovko na glavi. Izgovarjala se je, da tu ljudi ni poznala, da ji je na glavo nekdo porinil kapo ... 19. januarja 1943 je bila obsojena na 23 let ječe. Čez mesec dni je že šla s transportom v Italijo v strogi ženski zapor Fossembrone pri Pesaru. t Tu je bila Zagarjeva mama. Ada Klanjško-va in druge. Mici je prišla po kapitulaciji Italije domov šele januarja 1944. s hrvaškim rdečim križem. Na gestapu v Ljubljani se je prijavila na naslov sojetnice Mirni Frešar. Savije 88. Naslednji dan, k so na gestapu spoznali, da je to sestra Koste Bizjaka, na katerega je razpisana nagrada, je morala naprej. Vse do konca vojne se je potikala po Ljubljani, menjavala stanovanje. Hotela je za svojimi v partizane, pa so spet in spet ugotavljali, da je bolj potrebna na terenu. Slučaj je hotel, da je bil prav tisti čas. ko se je Marija vračala iz taborišča, v Trstu nalepljen, plakat, da je Marija Bizjak, roj. 1922 ubita. To vest je možu Johanu prinesla, tudi povsem slučajno, neka tovarišica. ki se je vračala skozi Trst. Prepričan je bil. da gre zanjo. V dokumentih politične šole v Metliki je že pisalo, da je vdovec . . . Šele tik pred koncem vojne je izvedel, da še živi. Ko je prišla svoboda, je napisala šop listkov s svojim naslovom in jih v Ljubljani v mimohodu čet dajala borcem, ki so poznali Johana. Nekdo mu bo že izročil njen naslov. Tisti trenutek pa se je pripeljal na kolesu . . . Spet so se našli vsi Bizjakovj doma. Razen najstarejšega brata Ivana-Janka, narodnega heroja, ki je padel že 29. oktobra 1941 na Šuji-ci pri Dobrovi nad Ljubljano. Medaljo za hrabrost in medaljo zasluge za narod hrani Marija iz tistih dni. Vrsta let je že. odkar je umrl njen Johan. Kaj ie bilo za ženo v tej naši borbi najtežje? Mici pravi, da je bil najbolj proklet dež. Niti dolgi pohodi, niti glad, niti utrujenost. Še mraz ne. Ampak dež. Po sedem dni skupaj je padal in premočen si bil do zadnjega vlakna, največkrat se ti je obleka posušila na telesu. Kar puhtelo je od tebe. D p()|en(. Tomo Križnar 12 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Kar se tiče zmikavtov, sem imel Se kar srečo. Ukradli so mi samo pulover, majico, ene čevlje, posodo za olje. zračnico in rezervno gumo. Vsakih nekaj dni sem iz seznama opreme črtal kak del. Lopovi v dvajsetem stoletju delujejo organizirano. Običajno me je kdo zmotil z večnim vprašanjem, od kod prihajam, medtem pa je kolega stopil v akcijo. Južnoameriški hoteli so tako improvizirani, da pravzaprav nikdar ne veš, kdaj te bo ubila elektrika, ko boš ponoči iskal stikalo ali bo padel ventilator s stropa nate. da ne govorim o obveznih smrdečih kahlah s kupom in tisočih ščurkov, ki imajo tujca zaradi svojih želja po eksotiki še posebej radi. V kino dvorane, ki jih premore vsaka povprečna perujska vas. sem se zatekel po mir. v želji, da bi se vsaj trenutno umaknil iz pošastne vročine, prahu in smradov. Pa ni bilo počitka. Stoli so škripali da bogpoma-gaj. obiskovalci so prihajali in odhajali, mi vrteli sedala po kolenih, me ogovarjali s »Hav. Gringo«. veliko je bilo pijanih . . . Bilo je mnogo pripomb na račun mečkajčih se golih zvezdic, da je vsa dvorana pokala od krohota, in rjovenja, včasih je tudi kdo na tem ali onem koncu malo bruhal. Vsaka vas ima tudi »ringlšpil«. Na prostrani pomendrani njivi je mlado in staro letalo na sedežih po zraku ob osladni muziki, ki diši po mehiško-bo-sansko-grških limonadicah, streljalo z zračno puško in malodušno hodijo v hiše strahov. Najbolj zanimiva predstava je seveda petelinji boj. Partnerjema, na katera stavijo lastniki in ostali mučitelji, nataknejo na kremplje posebne ostre nože in jih porinejo skupaj. Med frfotanjem kril in sneženjem perja na vse strani, se obdelujeta toliko časa. dokler eden ne podleže. Potem slavnostno razglase srečnega lastnika in razdele dobitke od stav. Se huje je na bikoborbah, ki sem jih na srečo zamudil. Bikoborbe prirejajo v največji vročini, da bik lahko popeni. Nasploh poskušajo bivše španske kolonije biti bolj španske od Španije same. Glede vsiljivih prostitutk so mi ljudje svetovali, naj jih čisto enostavno prepodim, če ne bo zaleglo, pa kar udarim. Res je, da nikjer nisem videl tako grobo ravnati z ženskami, čeprav po vsej južnoameriški celini stoje v parkih kipi mater z otroki. Zelo nevarne so ahko brazilske deklice, ki bojda v torbici skrivajo opeko Ce ne gre zlepa, gre zgrda .. . Menda v Manaosu delujejo celo tolpe roparskih prostitutk V Cile mi ni dišalo. Res. da je dežela zelo lepa. zaradi blagega podnebja podobna našim sredozemskim krajem, vendar . . . Odkar so ubili Allendeja. odkar je Pinoce uvedel eno najbolj krvavih diktatur, je to policijska dežela, kjer zapirajo vse, kar misli količkaj drugače kot vladajoča hunta. Pred leti sem v Parizu srečal nekaj čilskih rodoljubov, ki jim je uspelo pravočasno pobegniti iz dežele. Bili so mojih let, komunisti in slepo verujoč, da se da svet spremeniti čez noč. Pripovedovali so mi o njihovi mednarodni organizaciji za pomoč čilski gverili. Kodrast fant je odgrnil suknjič in pokazal ročaj pištole. »Nekoč bomo šli. nazaj! Samo za to živim!« Koliko tisočev svobodljubnih Cileancev ima hunta pod ključem, ne ve nihče. Baje vsake toliko časa pastirji v gorskih jamah najdejo trohneče kupe ustreljenih. Svojci pogrešanih potujejo od enega konca poboja do drugega. Urad za zaščito človekovih pravic v deželah Latinske Amerike nima nobene moči. Vrstijo se konference, govori, sprememb pa ni videti. Kaj naj torej počnem v tej deželi? Pan americana se zvija naprej proti jugu. sam pa v majhni vasici najdem zanemarjeno križišče in ozko kolovozno pot. zginjajočo med belimi polji bombaža proti zamegljenim vrhovom Andov. Dve cesti peljeta od Pacifika čez Ande v Bolivijo. Tista iz Lime in tale indijanska steza iz Pisca. Ze prvih nekaj kilometrov proč od primorske ceste izginejo sledovi moderne dobe. Pojavi se nov svet. Divji, surov, robat, neusmiljen . . . Zopet se pred mano dvignejo gore. Konec polj. vasi. cesta že ob prvem obronku zgine v posušen kanjon. Vse golo. sama skala, pokrita z rumenim prahom. Le redki skrotovičeni orjaški kaktusi stokajo pod vijoličastim soncem, ki se peni tam zgoraj kot železo, ko priteče iz peči. Vroč veter vleče. Ze vse dopoldne nisem srečal drugega, kot črede koz. Pastirji so čudno mrki. s koli neusmiljeno tolčejo po kosmatih hrbtih. V prahu in, znoju, potolčen in z ožuljeno zadnjico, čepim v zapuščeni baraki ob kamniti stezi in hrepenim po gorenjskih .gmajnah. Strah me je. Še 720 km je čez te hribe do Cusca. Nekajkrat piše na zemljevidu 4600 metrov nad morjem, enkrat tudi 4800. Sesti na motor okrog poldneva se mi zdi nemogoče. Nesmiselno, bedasto, garaško dejanje. Cesa vsega mi spomin ne vrže v zavest. Drsam se prvič po jeseniškem letu. padem, poližem hladen, tako čudovito hladen led. šolske zimske počitnice, sneženega moža delamo, preden mu porinem koren v mrzli obraz, ga pol odgriznem in svežega s kosmiči snega požrem. Kako lepo je bilo sredi januarja dirkati z motorjem skozi sneg in led v Maribor na izpit . . . Ta ista mašina leži zdaj na senci, od vročega vetra -segreta, da se je ne smem dotakniti. Ima nekaj bušk. zvite vilice, strgano vrv za merjenje hitrosti, drugače pa je lepa za oženit. Nič čudnega. V večjih mestih jo dam spat pod streho policije, jaz pa grem s spalno vrečo v park. Kadar kaj zaškriplje, sem takoj na kolenih, buljim v motor in ga prosim, naj bo človeški z mano. On je moj edini gospodar, šef in bog. DO MLaDI ROD KRANJ (v stečaju) Pot na kolodvor 2 prodaja 1 STANOVANJE v Gosposvetski ulici 17 — površina 63 kv. m po U ceni 309.185,14 din 2. STANOVANJE v ulici V. Vlahoviča 6 — povrSina 51 kv. m poj ceni 470.308,89 din 3. STANOVANJE v ulici Janeza Puharja 4 — površina 56.6 kv. nisi klicni ceni 535.441,74 din Vsa stanovanja so zasedena. Pismene ponudbe o nakupu z 10 odstotno vtritfl pošljite do 20.3. 1981 na naslov DO MLADI ROD. 3 (v stečaju), Pot na kolodvor 2, 64000 Kranj. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje potrti delavcih za opravljanje naslednjih del in nalog: 1 VODENJE DELOVNE ENOTE KLEPARJEV IN KROVCEV Pogoji: za zasedbo so naslednji: — tehnik gradbene smeri — delovodja. — 3 leta delovnih izkušenj v stroki Poskusno delo traja 75 dni, delavec pa bo sprt*! nedoločen čas s polnim delovnim časom. ■ 2. VEČ KVALIFICIRANIH KLEPARJEV IN KROVCltj za kleparja se zahteva poklicna šola — kleparske, za krovce pa ozek profil — 12 mesečno usposabl Poskusno delo traja za kleparje 60 dni. za krovce pa 45 dni Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pod točko 1. jn •>. roku 8. dni po objavi kadrovski službi podjetja. Nastop dela je možen takoj. Spet navzgor v mogočne vrhove e Kmetijsko živilski kombinat Kranj JLA 2, n. sol. o. _ _ TOZD Tovarna olja OLJARICA Bntof f i I oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna ranneh,' naslednja prosta dela in naloge: KV KLJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalno-ključavničarskih del (ponovna objava) Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj KV STRUGARJA za opravljanje strugarskih del (ponovna objava) Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj KV VARILCA za avtogeno in elektro varjenje Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o vanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kraj 2, v 15 dneh po objavi. JOŽE VIDK 10 Vojni zločinec FRANC FRAKELJ Medtem je druga skupina prignala na vrt še tri ženske iz Tomišlja. in sicer sestri Francko Škraba ter Milnico Onim in Pavlo Peršin. Mitnica je bila najmlajša od nas desetih žensk na tem vrtu. Šele aprila bi bila stara dvajset let. Njena sestra Francka je bila poročena in je doma pustila petletnega sinčka in 14-mesečno hčerko, ki bosta to noč za vedno izgubila mamo. Stala sem bolj zadaj• Peršinova iz. To* misija se mi je približala in me vprašala, kdo je moški, ki je z nami. Le napni oči. sem ji tiho šepnila, tvoj fant je. Furlanov Martin. Čutila sem. kako se je stresla. Skušala se mu je približati, a so ji domobranci ukazali, naj se ne premika. Ko smo tako nekaj minut stali na vrtu. pride Frakcij z nekim starejšim domobran skim oficirjem, ki je bil manjše, toda čokate postave, debelega vratu in že sivih las. Pravi bivol, sem si mislila, in nisem se zmotila. Brž ko je namreč ta bivol zagledal Furlanovo Pavlo. i<> je začel tako močno tepsti, da je kai omahnila Prekleta kurba partizanska, je kri "al na to tj letno kmečko dekle, zdaj ne boš eč laški in švabski tolmač in ne boš več imela ,<■/ s partizani. Čudni so bili domobranski .fieirji. kadar so bili takole sami brez Nemcev. Tedaj so partizanske aktiviste zmerjali z italijanskimi in nemškimi ovaduhi ter ^rjgepn^kj, )ni pa so se znali tako složno / ju jpn V,lV»C1 W proti partizanski vojski, paradirati z njimi po Ljubljani in od njih sprejemati pohvale in odlikovanja. Kje so vrvi? ie vprašal Frakcij, in bližnji domobranec mu je že ponudil narezano telefonsko žico od poljskega kabla. Vsaki posebej je zvezal roke na hrbtu, nato pa še če/, lakti po dve skupaj. Ko je čez lakti povezoval Martina Furlana in njegovo zaročenko Pavlo Peršin. •Jankovičevo iz Tomišlja. jima je Frakcij posmehljivo dejal: Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa sem vaju kar jaz. Za na oni svet ie prav tako dobro! Preden zapustite Barje, se bomo še malo zabavali, je napovedal Frakeli naš odhod. Na te besede so nas začeli pretepati, suvati z orofcjem v trebuh, prsi. po glavi, kamor je par padlo. Ne ubijte nas! so prosile žene in dekleta, oni pa so še bolj mlatili po naših zvezanih telesih. Izza ograje i«' to početje opazoval domobranec, ki ni bil član te morilske ekipe Martin Oblak ga je opazil in se mu približal z naperjeno brzostrelko in zakričal: Kdo je tam? S( ražarja iščem, smo slišali odgovor. Pridi sem. mrcina zvedava, da le ustrelim, le /arohnel Oblak. Domobranec se mu ie približal. Oblakov mu je naperil brzostrelko v prsi n; ga,spet nahrulil: Kar se ni dogaja. Je •■^aflJ£dWMWPiZgini. sicer te pihnem. Ta prizor je v meni ponovno potrdil sum. da razen teh domobrancev okrog nas drugi ne vedo za domobranske zločine. Drama na vrtu se je nadaljevala. Frančiška Štrumbelj jih je kleče prosila: Pustite me domov, saj vam nisem nič naredila. Doma imam osem otrok, mož pa je umrl v internaciji na Rabu. Imejte usmiljenje do uboge matere. Aha. zdaj nas prosiš in poznaš, ob kapitulaciji Italije pa si se nam posmehovala in se norčevala iz naših porazov, je zajedljivo dejal Frakcij, in že so planili po njej. Uboga Frančiška! Klicala je na pomoč vse svetnike in Marijo božjo, pa spet imena svojih otrok, vmes je večkrat presunljivo kriknila od bolečin. Oni pa so jo kar naprej udarjali in brcali Nisem se mogla več vzdržati. Kriknila sem: Vaših rok se drži kri nedolžnih slovenskih ljudi! Katera je to rekla? so. za vpil i. Vse so molčale, nobena me ni izdala. Na tem vrtu se je tragedija bližala koncu. Franc Frakelj se je oholo u Stopil pred nas in imel približno takle poslovilni govor: Vedite, preklete kurbe partizanske, da je sedaj konec vašega početja. Prosil sem vas. a me niste ubogale in poslušale. Enkrat za vselej se bodo nocoj končale vaše norčije. Zdaj greste tja. kamor ste si zaslužile. Mi smo vojaki Rupnika in Kristusa, borili se bomo do zadnje kaplje krvi. tako mi bog. pomagaj. Zmagali bomo v imenu Kristusa. Po tem govoru je poklical mojega sovašča-na .Jakoba Modica. Anželčevega. in mu rekel: Odženi mi t< • urbe kamor hočeš, samo da ne bodo zjutraj več med živimi. Vztrepetala sem in v kipeči grozi sem v daljavi uzrla privid: videla sem vislice, na katerih smo bingljale. Kako nas belogardisti mučijo, nam trgajo nohte in žgejo kot čarovnice na grmadi . . . Frakeli se je vrnil v postojanko, dvanajst , domobrancev pa nas je odgnalo naprej |v<>tv Rudniku. Dva domobranca sta šla okrog /"><> metrov pred nami. Na čelu mrtj voda sta stopala zaročenca Pavli* Martin Furlan, nato drugi pari. na^jj ni pa pet domobrancev. Ker nas h> so bili po dva in dva skupaj zvezana le jaz sem bila zvezana v troiki bili zvezani še sestri Francka Škrata ca G rum. Spotoma se je Martin Furlan vezi s svojo zaročenko. V temni branci tega niso opazili. Ko smo i hiše. je Martin skočil čez Iški nu pobegniti. Bežal je morda kakih t rov. ko je domobranec na moji ustrelil. Martin je padel, de bil n tega ne vem. Kolona se je ustavil« ' domobrancev je kričal: Ne strdjjqfl ljajte. To je vpil zato. da ljudje r*V zvedeli, kam so nas gnali in kje so i^j Tudi za pobite v Kozlarjevi (joS^J branci trdili, da so jih odpeljali \ « ali na delo v Nemčijo. Tako so vkr-zločine. Videla sem. kako je Oblakov Hajl tom brzostrelke in s škornji Furiai** tina. Boš vstal, boš šel / nami n..ptv Furlan je molčal in s«' ni ganil Oh41 spustil rafal v prsi in videla semkaj švigal iz. brzostrelkine cevi Kot dam\ bilo dosti, je vzel pištolo in »st ^ !f ustrelil v čelo. rekoč: Tu imaš. k;-*« zanska. pa beži. če moreš. Oblak in Furlan sta bila aosta. nju. Furlan je bil daleč naokrog aty najbolj' marljiv kmet. Tudi Oblak j kmečki sin. a se je odločil./a duhovi Vaščani ga niso marali, ker je hit h nikrn. Z zavistjo je gleda! na svo*«.< kako mu napreduje kmetija Innaf med Barjem in Rudnikom pni, ()blak / br/ost relko potešil svojo >cn\ Topla kri je napojila polje, ki $ v' tako neizmerno' ljubil, in topila wW Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Žens ce, vabljene! - Članice oddelka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone • m Jesenicah, ki že devet let uspešno deluw pod vodstvom Nade ojeviS, se redno sestajajo ob ponedeljkih in ž medsebojno pomočjo irjajo razne izdelke. Nazadnje so napravile nitne grafike, ki jih > razstavile ob letošnjem dnevu žena. Zanimiva razstava izvirnih c mali dvorani jeseniškega delavskega doma bo na ogled od 7. do marca. (B) - Foto: B. Blenkuš izstava ročnih del ir - V soboto. 7. marca, ob v krajevnem domu odprli „ j ročnih del. ki jo že tretje prireja Turistično društvo Sen-Odedali si boste tapiserije, ine in raznovrstna druga ročna v posebnem prostoru bodo izdelke predstavili tudi učenci tole. Posebej mikaven bo prikaz nekdanje črne kuhinje z izbo. ki bo ponazarjal, kako so včasih kuhali z burkiami. železnimi lonci... Poskrbljeno bo tudi za sladokusce. Na voljo jim bo prava sencu r-ska godla in gorenjski budel. Razstava bo odprta do 15. marca, ob sobotah in nedeljah od 9. do 20. ure. ob delavnikih pa od 15. do 20. ure. 96 BREZ8KRBNOST ZA KRALJEVO VARNOST 8E MAŠČUJE Varnosti kralja moramo po svetiti toliko skrbi, kolikor je potrebno. Prevelika skrb ni smotrna, brezskrbnost pa je Škodljiva. Že z dopustitvijo oslabitve kraljevega položaja damo nasprotniku priložnost, da pripravi napad in tako prevzame pobudo v igri. V položaju na diagramu 169 (GARCIA - GLIGORIĆ: Ljubljana - Portorož. 1975) je beli precenil svoje možnosti. Dopustil je oslabitev kmečke obrambne vrste pred kraljem, kar je črni lepo izrabil v svojo konst. m nejfle mesto. Povezal je tudi trdnjavi na osmi vrsti in uspešno opravil razvojne naloge otvoritve. 6. Tg3(?) S to potezo beli resno oslabi osnovno vrsto in prepušča črnemu linijo d. Bolje bi bilo 6. Sd2. 6. ... Le7 7. Sa3 Lh4 8. Tg4 Thffi 9. Kg2 Tf6 10. Sc4 h5 Crni začenja končni obračun. Načrt belega se ni obnesel. njegova strategija je doživela polom. Črni obvladuje središčno linijo d in začenja z neposrednim napadom na kraljevem krilu. 11. Se5: Se5: 12. Th4: Tg6 + 13. Khl Sf3: 14. Th5: Dd3! 15. Tf5 Pripravlja odgovor na 15. . De4:. in sicer 16. Tf4. 15. ... Sel!!. Beli se je vdal. Na 16. Tel: sledi De4: + 17. f3 Df5: in beli ne more ubraniti mata. Diagram 1H9 1. Db3? Lf3: 2. gf3: Se7 3. Le3 Aktivneje bi bilo 3. De6 in na Tffl 4. Lg5 itn., vendar pa črni lahko s 3. . . . Dd7 doseže ugodno igro. 3. . Dd7 4 Kh2 Sg6 5. Tgl 0-0-0 Beli je preprečeval malo rokado nasprotnika, zato ni maral vzeti kmeta b7. Z zadnjo potezo pa je črni prav tako spravil svojega kralja na var- PREPREČITEV ROKADE Izguba možnosti rokiranja ni vselej usodna. Vendar pa je poskus preprečitve rokade, za-držitve kralja v središču in njegove razgalitve pogost motiv igre Nekaj od tega lahko vidimo v partiji DURGO - MA-TULOVlC (Zagreb. 1955). diagram 170. Kranj - Krajevna konferenca SZDI. prireja drevi ob 1H. uri v osnovni šoli Simon Jenko proslavo ob dnevu žena. Nastopili bodo < ici-hani i/ vrtca, pionirski šolski pevski zbor ter recitatorji osnovne organizacije ZSMS. Vabljene! Krajevna skupnost GORENJA VAS nad Skofjo Loko Svet Krajevne skupnosti Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA za določen čas do 1. 12. 1981 — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Nastop dela je možen takoj. Pogoji: - končana dvoletna administrativna šola Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na Krajevno skupnost Gorenja s^V2V2e4,Gk„r^]aneva88kUPn°- Industrijski kombinat PXA KRANJ objavlja za potrebe DSSS naslednje proste delovne naloge 1 UREJANJE BLAGAJNE Zahteva se 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska **h v 15 dn«h Po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh no poteku roka za vložitev prijave. OSREDNJA KNJIŽNICA Kranj, Tavčarjeva 41 Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge KNJIŽNIČARJA v študijskem oddelku Posebni pogoji: - 4-letna srednja izobrazba, - obvezno opravljanje strokovnega izpita Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na upravo knjižnice. (66. zapis) Zares nenavadno — a vsekakor dobrodošlo — nakjučje je hotelo, da s tem zapisom pripotujem v Doslovce skoro natanko na dan, ko bo poteklo že 110 let od rojstva Frana S. Finžgarja. ljudskega pisatelja v najboljšem pomenu te besede. Bil je umetnik in vzgojitelj skoro v vseh svojih črticah in povestih, v socialnem in zgodovinskem romanu ter v pisanju za mladino. Kot dramatik je napisal naše najlepše (in največkrat igrane) ljudske igre. Kot malokdo doslej je obogatil slovensko književnost. Njegovo ime slovi med pisatelji kot eno najboj priljubljenih. Kot pozna še tako preprost človek Jurčičevega Desetega brata, tako pozna tudi Finžgarjevo zgodovinsko povest Pod svobodnim soncem. Rojen je bil Finžgar 9. februarja 1871 v Doslovčah, umrl pa je 2. junija 1962, po 91 letih svojega »popotovanja«. DOSLOVCE - VIDOSLAVICE Kar brž moram pojasniti to primerjavo: pisatelja Finžgarja je že v mladosti zanimalo, od kod njegovi rojstni vasi Dosl ovcam ime. No, pozneje, ko je prihajala že življenjska jesen, je bil še vedno radoveden in povprašal je prijatelja zgodovinarja dr. Jožeta Rusa. Ta je menil, da je današnje ime za vasici pod Pečmi, med Smokučem in Brez-nico, dalo ime nekega slovenskega naseljenca, Vidoslava, ki ga je našel zapisanega v listini iz 12. stoletja. Ta Vidoslav naj bi bil prvi naseljenec, njegovi potomci pa so bili, po šegi onih dni, pač Vidoslaviči. Skozi stoletja in posredno tudi s spremembami v pogovornem jeziku in v pisavah (krajevnih oznak v cerkvenih knjigah in v urbarjih) se je to spremenilo in se naposled ustalilo. Tako so iz Vidoslavičeve vasi nastale današnje Doslovce (še pred sto leti tudi Došla viče in Dosl o viče pisano). No, ker smo že pri tolmačenju na videz nerazložljivih imen, poizkusimo še najti izvor priimku Finžgar, ki na Gorenjskem ni tako redek. Pisatelj sam je iskal in vrtal, pomagal mu je tudi sevški rojak prof. Ivan Dolenc iz Sopotnice pri Skofji Loki. O Finžgarjevem priimku je premišljeval tudi stari Kranjčan dr. Alfonz Levičnik (mož je dočakal skoro sto let). A, oprimo se besed, ki jih je o svojem priimku napisal sam pisatelj (v knjigi Leta mojega popotovanja): »Rod mojega očeta je bil brez dvoma priseljen na pobudo briksenških škofov. Kaže, da so bili predniki doma iz Fintschgaua, kar se je pri nas spremenilo v Finžgerja. Danes pišejo Nemci ime doline gornje Adiže na Tirolskem Vintschgau in ne Fintschgau; zato sem se odločil za pisavo Vintschgauer, nastalo morebiti iz VVindishgau « Tudi za priimek svoje matere se je pisatelj pozanimal. Pisala se je Ažman. To pa so bili ognjičarji, Aschmanni pri kovaških in železarskih pečeh. Ali pepelničarji za odnašanje pepela. Fran S. Finžgar (1871- 1962) KAJZA V BREGU Ze nekajkrat sem na svojih poteh po gorenjskih krajih obstal: spodaj, na ravnem svetu z dobro zemljo se šopirijo v lepih, velikih, zidanih hišah kmetje, v manj pripravnem, slaborodovit-nem in navadno tudi skalnatem bregu pa čepe skromne, majhne kajže, ki so si jih postavili odsluženi in zga-rani hlapci in dekle. Seveda je čas marsikaj prekril in zgladil (saj čas celo rane celi!), razlikovanja pa je le še ostalo: bogataškemu delu vasi se pravi »Na kmetih«, hišicam v bregu pa rečejo »Na kajžah«. Socialna diferencija je tako ostala ... No to bi utegnilo veljati tudi za vasi pod Pečmi, vsaj za Rodine, Smokuč, Doslovce, Breznico in za Zabreznico. Seveda v dosti milejši obliki kot npr. na dobravski Češnjici. Mar je to tudi pojasnilo, zakaj Smokuč in Doslovce nikoli nista imela niti podružnične cerkve, niti kake večje kapele. Kot jo ima dosti manjši Breg pod Vrbo ob Savi, Selo in Vrba. Pa tudi mala Zabreznica je imela svojo cerkvico (že 150 let v razvalinah) v Rebri na zahodnem koncu v Pečeh. Kaže namreč, da so bili v bregu nad Doslovčami naseljeni predvsem, kajžarji, dninarji, drvarji, tkalci, suknarji, tesarji, krojači, čredniki in oglarji. Majhni obrtniki, delavci, reveži ... Verjetno pa so briksenški škofje naseljevali ne le umne kmete, Eač pa tudi izvedene obrtnike, ki naj i pač dopolnjevali vaško strukturo. Vprašanje zase je seveda, kako so se vk j učili v nov red ugledni staroselci in slovenski kosezi — svobodnj-ki. Iz blejskih starih listin je namreč razvidno, da zemlje cerkvi niso podarjali le fevdalci pač pa tudi staro-slovenski kosezi za rešitev svojih duš ... Bili pa so najbrž že tedaj kot Gorenjci bolj šparovne sorte, zato so pač poklanjali krpe posesti in zemlje v bregeh. Kajžarji pa so bržčas majhne najemnine Cerkvi zlahka plačali, odslužili ali v naturalijah poračunali. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Kišo: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski ^2 .v«r\ »Le tiho bodi, poznam te,« pravi cigan. »Se veš, kaj mi kotel dati, da sem ti nečaka za janičarja prodal? idajle sem se domislil: videl sem ga, tega tvojega nmsea; lep, močan janičar je, da ga ni enakega med ■\aai Torki, kar jih je na Kranjskem.« »Kaj praviš? Je krstov sin med Turki pri nas?« se prestraši Peter, .■o tisti, ki si ga prodal, videl sem ga v taboru. In .'•i, da bi te naj peljal domov? Sicer ti ne zaupam ' po vsem tistem, a naj bo. To noč morava biti pod 149. Ko je cigan omenil, da bi Petra njegov poturčeni nečak kaj lahko obiskal, se je v grbavcu za hip prebudila dobra misel, da bi popravil krivico, ki jo je storil bratu, in pripeljal nečaka spet domov, kajti gotovo se bo fant še kaj spomnil svoje mladosti. Cigan bi morda molčal, kaj Ea če ne? Kakšna sramota bi ga potem doletela! Celo če i se podal v klošter za bratom, bi se ne izognil temu. Vse bi ga sovražilo. Ne, ne, nikdar! Kar je storil, je storjeno, kakor je začel, tako mora končati. 160. Vojna je po deželi, brat je v kloštru in le-ta je obkoljen. Turki ga gotovo za žgejo in brata se mu ne bo več bati. Petru se zasvetijo očL »Tudi menihi so v pasti, gotovo bodo uklonili glave pod turško sabljo. Tudi cigan, ki me najbolj nadleguje, ki me še toliko ne časti ko kakega svoje sorte, tudi ta bo menda našel konec v tem boju. Morda bi k temu še jaz kaj pomagal... In potem nihče na svetu ne bo vedel, da je moj nečak janičar. Naj le hodi ropat brata, mene že ne bo!« Tako je premišljal Peter, stopajoč za Samolom. Naskok na alpinistični problem za leto dva tisoč Na Lhotse prek mogočne južne stene Naša 8. alpinistična himalajska odprava se bo skušala povzpeti na 8511 metrov visokega soseda Mount Everesta — Prvenstveni vzpon z juga ceni zaradi neuspehov dosedanjih odprav nadvse spoštljivo in resno — Moštvo z veliko zalogo alpinistične spretnosti in moči Himalaja je dežela neizmernih Erostranstev in zanimivih raznoli-osti. Prek nje morajo alpinistične odprave dolge dneve spešiti korak do večnega snega in ledu. Na njenih poteh jih spremljajo še štiri tisoč metrov visoko drevesa, tod srečajo v isti vasi ljudi več različnih jezikov. Himalaja, podoba najvišjih vrhov sveta v skoraj dva tisoč kilometrov dolgi gorski verigi, ie zrcalo človeka, ki se je odločil osvojiti vse te višave. Med ljudmi, ki so postali del njene zgodoviriCjSo tudi jugoslovanski alpinisti. Prve naše stopinje v Himalaji so odtisnili 19f»0. leta na Trisulu. Pozneje so jugoslovanske odprave stopile na Kanghačen. Anapurno in Makalu. predlani pa so alpinisti zasadili našo zastavo na streho sveta. Mount Kverest. Tokratna, osma odprava se bo skušala povzpeti še na enega himalajskih osem tisočakov, na Lhotse. S tem želi nadaljevati pot uspehov dosedanjih odprav in še bolj utrditi veljavo našega alpinizma v svetu. Lhotse. po tibetsko pomeni Lho-tse Južna gora. se dviga jugo- vzhodno od Mount Kveresta: vrhova obeh gora ločijo samo trije kilometri zračne razdalje. Zaradi sosedstva z najvišjo goro sveta že desetletja uživa skoraj mačehovsko pričujočnost. čeprav je na četrtem mestu v seznamu najvišjih vrhov. Prvi so s«- poizkusili vzpeti nanj udeleženci mednarodne himalajske odprave pod vodstvom Normana G. Dvhrenfurtha 1955. leta. Takrat se je Tirolec Krnst Senn sam povzpel 8000 metrov visoko. Leto pozneje je v Khumhu-Himal startala velika odprava, ki jo je organizirala švicarska ustanova za raziskavo gora. vodil pa jo je dr. Albert Rggler. Njena člana Fritz Luchsin-ger in Krnst Reiss sta 18. maja 195f». leta uspela prvič stopiti na vrh te gore. Zatem se je zvrstilo precej uspešnih ponovitev vzponov na Lhotse s severa. Z juga in vzhoda so doslej po različnih smereh zastonj poskušali Italijani. Japonci in Francozi. Južna Naši alpinisti o odpravi na Lhotse Vzpon bo težaven Pred odhodom naše 8. alpinistične odprave v Himalajo smo njene udeležence obiskali med predzadnjim sestankom v Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani. Fantje so imeli še veliko opraviti s poslednjimi pripravami, zato je bil čas za pogovor z njimi na kratko odmerjen. V svojih izjavah so nam zaupali občutke pred odhodom in želje za dobra dva meseca dolgo pot. A le* Kuna ver, vodja, odprave, rojen 1935. leta, doma iz Ljubljane: »To bo moie peto vodstvo alpinistične odprave. Lotil sem se ga z zavestjo, da ie nas alpinizem na izredno visoki ravni, kar je pravzaprav razlog za odločitev o vzponu v tej steni. V njej bomo ubrali novo smer. Pričakujem naš uspeh. Kakšno je vzdušje pred odhodom? Nadvse delovno.« Matija Horvat zdravnik odprave, rojen 1935. doma iz Ljubljane: »V Himalajo grem letos prvič, sicer pa je to moja 4. alpinistična odprava. Želim si, da bi imel med potjo čim manj zdravniškega dela in bi se lahko posvetil preučevanju višinske fiziologije človeka. S seboj imamo blizu 200 kilogramov zdravstvenega tovora; delno tudi za zdravljenje tamkajšnjega prebivalstva.« Ivo Skumavc, kuhar odprave, rojen 1967. leta, doma iz Mojstrane: »Imam okrog 60 vzponov različne težavnosti, na odpravi pa Se nisem bil. Sem poklicni kuhar, zato upam, da se bom pri svojem delu znašel tudi v novih razmerah. Želim le, da bi moja hrana vsem teknila pa da bi se srečno vrnili. Ce bom utegnil, se bom med odpravo posvetil tudi alpinistični dejavnosti.« Marjan Manfreda, član odprave, rojen 1990. leta, doma z Bohinjske Bele: »Za menoj je 15 let plezanja, sodeloval sem na štirih himalajskih in treh drugih odpravah. Na tej odpravi nas čaka izredno težka naloga. Mislim, da sem z zanjo dobro pripravljen; prav tako celotno moštvo, saj gre za eno najmočnejših odprav. Zelini, da bi prišli na vrh gore.« Peter Markič, član odprave, rojen 1959. leta, doma iz Kranja: »Doslej sem opravil okrog 160 alpinističnih vzponov v sedmih letih. Udeležil sem se odprave kranjskega društva v Ande 1979. leta. Moja telesna pripravljenost pred odhodom je dobra. Udeležba na odpravi pomeni vrh mojega dosedanjega alpinizma, zanimiva pa bo tudi po strokovni plati, saj bom kot psiholog raziskoval vpliv višine na človeka.« Andrej Stremfeli, član odprave, rojen 1996. leta, doma iz Kranja: »V devetih letih plezanja sem nabral 425 vzponov, med drugim sem predlani stopil tudi na vrh Everesta. Fizično sem odlično pripravljen in upam, da bomo prišli na vrh; rad bi bil zraven. Druga želja je srečna vrnitev. Mislim, da smo izbrali opremo, ki nas bo varovala tudi v najtežjih razmerah.« Marko Stremfelj, član odprave, rojen 1954. leta, doma v Naklem pri Kranju: »Skoraj deset let plezam, imam 320 vzponov, udeležil sem se odprav na Kavkaz in Everest. Bil sem tudi na lanski raziskovalni odpravi pod Lhotsejem. Ogromna je njegova južna stena. Največja ovira pri vzponu bo padajoče kamenje. Pred odhodom je bilo veliko dela, zato je bilo manj možnosti za osebno pripravo. Moštvo je vsekakor odlično.« Nejc Zaplotnik, član odprave, rojen 1952. leta doma iz Kranja: »V 13 letih sem opravil 340 vzponov, med njimi veliko najtežjih. Zadnji uspeh je bil vzpon na vrh Everesta. Tokratni cilj pomeni novo kategorijo plezanja. Tako kot vsi ostali želim, da bi ga dosegli. Za naprej mislim, da je že čas lotiti se malih alpinističnih odprav v alpskem slogu.« Filip Bence, član odprave, rojen 1950. leta, doma iz Doline pri Tržiču: »Za menoj je 750 vzponov v 14 letih plezanja in tudi več odprav. Udeležba na odpravi v Himalajo mi veliko pomeni, saj bom z njo verjetno sklenil svoje delovanje v vrhunskem alpinizmu. Skušal bom dati čimveč od sebe. prav tako pa pričakujem dobro medsebojno sodelovanje, kar je pomembno za uspeh. Zato naj ob morebitnem uspehu posameznika javnost ne spregleda dela celotnega mo&tva.« Borut Bergant, član odprave, rojen 1954. leta doma iz Trtica »Alpinist sem deset let in imam 330 vzponov. Razen odprav na Kavkaz in v Karakorum sem se udeležil tudi odprave na Everest. Pred to odpravo sem veliko treniral; zaupam v svojo telesno pripravljenost in sposobnosti moštva. V njem so ob meni še štirje kolegi iz tržiškega alpinističnega odseka, zato sem vesel domače družbe.« Slavko Frantar, član odprave, rojen 1955. leta, doma z B režij pri Tržiču: »Plezam devet let, opravil pa sem 350 vzponov, med njimi več težjih pozimi. Sodeloval sem na odpravah v Kavkaz in Pamir. Za prvo himalajsko odpravo sem dobro pripravljen. Zadovoljen sem, da so me izbrali vanjo, saj bom tako spoznal resnično vzdušje velike odprave.« Željko Perko, član odprave, rojen 1950. leta, doma v Bistrici pri Tržiču: »V devetih letih plezanja sem opravil 367 vzponov in se udeležil Štirih manjših odprav. Udeležba v himalajski odpravi je bila moja dolgoletna želja, zato sem zadovoljenja bom lahko v njej sodeloval in pomagal. Pred njo se čutim močnega, zaupam v vodjo in moštvo, želim pa, da bi se vsi srečno vrnili.« Istok Tomazin, član odprave, rojen 1900. leta, doma iz Križev Cri Tržiču: »Alpinist sem sedem >t in imam 570 vzponov. Na takšni odpravi sem prvič, zato bo zame velika preizkušnja, nadaljnja stopnja v alpinističnem delovanju. Kljub zahtevnosti cilja sem pred vzponom optimist; zanj sem kar dot tro pripravljen. Moja naloga bo poleg plezanja pomoč zdravniku, zanimanje pa bom posvetil tudi novim krajem.« S. Saje Pogled na Lhotse (desno) in Mount Everest (levo zadaj) z juga stena Lhotseja. visoka prek 3300 metrov, je namreč ne le trenutno najvišja neosvojena stena na svetu, ampak je zaradi svoje težavnosti, kakor jo ocenjuje svetovno znani alpinist Reinhold Messner. alpinistični problem leta 2000. Naša odprava, poudarja njen vodja Aleš Kunaver. se zaveda težavnosti in zaradi neuspehov drugih toliko bolj ceni zahteven cilj. Sedanji rod alpinistov z veliko zalogo alpinistične tehnike in moči je po njegovem mišljenju s pomočjo dognanj z drugih himalajskih vrhov sposoben rešiti ta problem že danes. Nadvse zahtevno nalogo bodo poleg njega skušali opraviti alipinisti Filip Fience. Janez Benkovič. Borut Bergant. Stipe Božić. Slavko Frantar. Viktor Grošelj. Franc Knez. Ivč Kotnik. Rajmond Kovač. Marjan Kregar. Marjan Manfreda. Peter Markič. Vanja Matijevec. Zeljko Perko. Pavel in Peter Podgornik. Jovan Poposki. Andrej in Marko Stremfelj. Miro Suštaršič. Iztok Tomazin in Nejc Zaplotnik. V odpravi bodo sodelovali tudi zdravnik Matija Horvat, kuhar Ivo Skumavc. radioamater Janez Majdič in novinar ter snemalec TV Novi Sad Peter Antonijević in Milorad Stan-kovski. Prvi član odprave. Miri felj. ki bo v Katmanduiu pw* ureditev carinskih formah organiziral prenos fa^ prejšnje odprave i7 ifcj 4243 metrov visoko do tabora, je že odšel na pv sredo. Naslednji dan * njim tovor z opremo. Glavnina odprave K,> mM zagrebškega letališča v -M marca, ob poldeseti uri r (' Krnj — V sredo. 4. marca, sta predsednika skupščine občine Kranj Stane Božič in izvršnega sveta Milan Bajželj priredila sprejem za gra ditelje novega mostu čez Savo v Kranju. Sprejema, prirejenega velikemu delovnemu uspehu graditeljev. Metalne Maribor in Gradbinca Kranj ter projektanta Inštituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane spojitvi obeh delov mostu pred dnevi — so se udeležili številni vidni injski družbenopolitični delavci in predstavniki gospodarstva, pa obeh krajevnih skupnosti Čirč in Orehka. ki ju bo novi most /približal. Novi most, ki bo povezoval magistralno cesto Jeseni-t-Kranj. bo dolg 375 metrov in pol. širok pa 23 metrov in pol. Imel bo iri vozne pasove ter stezi za kolesarje in pešce. Izvajalci zagotavlja-a bodo dela na mostu zaključena do sredine letošnjega leta in lahko z gotovostjo upamo, da bo prometu izročen za kranjski inskipraznik. 1. avgusta. — Foto: D. Dolenc VAŠA PISMA »NI RAVNO TAKO« Pred kratkim ste v članku Kmečki voz počasi vleče pisali o zaičtti kmečke zemlje. Z njim se ne morem popolnoma strinjati. *aj ni vse tako rožnato kot naiajate. Z oblikovanjem in-duntnjske cone sem močno •likndovan. Izgubil bom dobro polovico zemlje in to v glavnem pni kakovostni razred. Urbanisti bi pri tem morali tpraiati tudi za mnenje kmetov in ga upoštevati. Lahko bi jim dali veliko koristnih predlogov. Franc Tišler. Kovor 3. Tržič ttTlCA VESTNEGA POTROŠNIKA V začetku februarja sem ob- >raj vse delikatese v Kranju, spraševal sem za RUSLE. P'itHiid sem dobil enak odgovor »Simamo*. Nazadnje sem se že j'zil na glas — »Kako. da se prozrajalcem ruslov ne izplača proizvodnja: ko kozarec 7 tU) gramov neto (70 odstotkov rib in V) odstotkov čebule z razsolom) Brodokomerca iz Rijeke, z ••krog 0,5 kilogramov rib (res brrz glav) stane HI.35 dinarjev!« V delikatesi na Maistrovem Jrgu so mi povedali, da imajo ru*le čez cesto v mesnici, šef »m tja in res — odgovor je bil »Imamo*. Za dva kozarca sem ičal 166 dinarjev, a sem po-rje ugotovil, da sta precej manjša. Izračunal sem. da zdaj i nrlja kilogram ruslov 300 dinar t/rt: kar je občutno več kot svinjina ali celo teletina. Z ženo na hudomušno ugotovila, da je ribe težje ujeti, ker so v vodi. te *Jeta in pujski pa tekajo na kop-mm. kjer smo ljudje bolj doma. j Čez nekaj dni sem spet šel na kupova t in v omenjeni deli-kstem opazim na policah 700 gmmin kozarce z rusli. Previdno sem pogledal cen i t in piše H1.35 dinarjev, a ni bila štora Zalaga. Sj)et sem še/ v mesnico in v hladilniku so imeli še precej malih kozarcev in tam je bila napisna cena 83 dinarjev. Trgovki sem rekel: »Koza rec. ki ga držim v roki. sem maloprej kupil V delikatesi, teh ta 700 gramov in stane H 1.35 le še rečem />,, ljudskem pregovoriti »motiti se je človeško« Zvesti potrošnik •Jože Vofarif DRAGI ŠOLSKI JEDILNIKI Članek Dragi šolski jedilniki, ki je bil v Glasu objavljen 17. februarja, je med bralci sprožil precej odmevov. Oglasila se nam je tudi učenka Ekonomsko- adm in istra tii nega šolskega centra iz Kranja, ki je med drugim zapisalo: »V oči me je zbodla pripomba o Ekonomsko-a dmin istra tii nem šolskem centru, češ da imajo, .trenutne težave s kuharjem'. ^Zdi se mi. da te težave niso trenutne, ampak trajajo že kar precej časa. Naj povem, da niti enkrat v prvem polletju nismo dobi/i matice. Obljubili so nam kuharja za drugo pt>l-letje. Vendar smo malicali samo dvakrat v drugem polletju, pa še za drugi dan so učenci sami pripravili malico. Kuhar je potem ttdšel. Zakaj, ne vem. Zdaj smo učenci spet brez malice. Naj dodam, da je šola tudi v prejšnjem šolskem letu imela težave z malico.« Tovarna obutve PEKO n.sol.o. TRŽIČ razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE ELEKTRONSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji *a sprejem: - diplomirani ekonomist, diplomirani pravnik, diplomirani organizator avtomatske obdelave podatkov in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. - ekonomist, pravnik, organizator avtomatske obdelave podatkov. S let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. - Aola za poslovodne kadre Posebne zahteve: - sposobnost vodenja in organiziranja. - sposobnost sodelovanja. '- samostojnost pri delu. > - prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanja zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi Tovarni obutve Peko, Trži*. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega' roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen ca« za štiriletni mandat. Skupni stroji, manjši stroški Štirje kmetje iz Strahinja so ustanovili strojno skupnost - stroji bodo bolj izkoriščeni in stroški manjši - Prireja živine se bo tako pocenila Ko se je kmetovalo po starem, ko se je sejalo vsakega po malo — njivo krompirja, njivo pšenice, njivo ovsa. njivo zelja, repe in pese. je bilo povsem običajno in nujno, da je imel kmet svojega konja ali vola. svoje vozove, orodje in vse druge pripomočke, ki jih je potreboval za delo. Ker se je v glavnem pridelovalo za dom. se tudi na stroške ni gledalo. Stroji so delo olajšali in čimbolj so izpolnjeni in čimveč jih je. tem laže je delo opraviti in manj delovnih rok potrebuje kmetija. Tudi proizvodnja se je specializirala in na Gorenjskem se največ redi živina za meso in mleko in se prideluje krompir ter ponekod tudi zelenjava. Vendar pa je le približno 30 odstotkov kmetij tako velikih, da je nakup najrazličnejših strojev kolikor toliko rentabilen, oziroma, da so dovolj izkoriščeni. Vse druge pa imajo premalo zemlje, da bi se jim prav vse stroje splačalo imeti doma. Tak položaj je povsod v Sloveniji, saj je skoraj vsa zemlja razdrobljena na manjše kmetije. Velenjski filmarji v Dupljah Duplje — V soboto. 7. marca, ob 19. uri bodo člani Kino kluba Duplje v dvorani gasilskega doma gostili člane Kino kluba Gorenje iz Velenja. Kulturna prireditev ho posvečena dnevu žena. Dupljanski filmarji z velenjskimi že dalj časa sodelujejo in decembra lani so bili v gosteh v Velenju. Kino klub Gorenjske iz Velenja spada med šest najboljših slovenskih kino klubov in je precej podoben dupljan-skemu. saj ima prav tako močan podmladek. Deluje deset let in hitro je prodrl v slovenski amaterski filmski prostor. Leta 1977 je v Slovenj Gradcu postal republiški prvak, leto kasneje pa so velenjski filmarji prehodni pokal v Kranju predali Kino klubu Duplje. Zelo aktivni so tudi pri distribuciji svojih dosežkov in njihovi filmi so na platnih širom velenjske občine razveseljevali ljudi tudi po dvakrat na teden. Nove pridobivajo po velenjskih šolah, kjer jih povsod z veseljem sprejmejo. Vsako leto pripravijo svoj pravi klubski festival, na katerem predstavijo posnete filme in jih izberejo za sodelovanje na različnih festivalih doma tujem. m na r Jutri letna konferenca AMD Cerklje zvečer bo konferenco Cerklje. Cerklje — Jutri imelo redno letno Avto-moto društvo pričetkom ob 19. uri. Na konferenci, ki bo v zadružnem domu v Cerkljah, bodo pregledali delo opravljeno v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto! Ob ustanovitvi društva. 9. januarja 1953. leta, torej pred 28 leti. je društvo imelo 49 članov na območju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, danes pa jih ima že več kot 600 in je eno izmed najbolj delavnih na Gorenjskem. Poleg raznih tečajev za voznike B kategorije, mopediste in voznike traktorjev je društvo organiziralo še razna strokovna predavanja in tekmovanja. Po konferenci ho za vse člane AMD Cerklje še družabno srečanje, za razvedrilo pa bo poskrbel ansambel Oglarji. J. Kuhar V Naklem predavanje Naklo — Smučarska hoja in tek na smučeh je klasična in najstarejša smučarska disciplina, za katero športni in medicinski strokovnjaki pravijo, da je ena najbolj zdravih športnih panog. Razvila se je med severnjaki, pred davnimi leti. ko so pozimi v borbi za hrano hodili na lov na »krpljah«. pozneje na oblikovanih deskah, nato pa na smučeh. O deželi tekačev, Švedski, njenih zanimivostih tč nevtralne kraljevine in priljubljenih športnih disciplinah, ki vse bolj ogrevajo sprostitve željne Švede v zasneženi planjavi, bo v soboto, 7. marca 1981 ob 19. uri v domu družbenopolitičnih organizacij v Naklem spregovoril s pomočjo prikazovanja barvnih diapozitivov. Svetozar Guček. Na zanimivo predavanje, katerega prireja podmladek Turističnega društva Naklo, ste vljudno Vabljeni! D. Papler pa se bo amortiziral v petih, šestih letih. Na tak način pa pridelava hrane postaja bolj rentabilna.« Franc Logonder je pred dvajsetimi leti kupil hišo v Strahinju in potem je dokupil še polje, zgradil hlev in kupil nekaj gozda in sedaj ima približno 9 ha zemlje in redi bikce za pitanje. Tudi drugi kmetje, ki so se združili v strojni skupnosti: Franc Uranič." Marija Uranič in Francka Zupančič, imajo manjše kmetije. Vsi skupaj redijo okoli 30 glav živine in vsaka kmetija tudi nekaj prašičev. »V načrtu imamo, da bomo še letos kupili nekaj najbolj potrebnih strojev. Najprej želimo kupiti tro-silec za hlevski gnoj, cistero za gnojevko, traktorski* Škropilnico proti plevelu in še nekatere druge.« je povedal Franc Uranič. Franc Uranič Prav zato zakon o združevanju kmetov, ki je bil sprejet leta 1979. predvideva več oblik združevanja kmetov z namenom, da bi z zemljo bolj racionalno gospodarili s čim-manjšimi stroški in trudom ter s ciljem, da se pridela čimveč hrane. Pravzaprav strojne skupnosti niso novost. Ze pred vojno so v posameznih krajih kmetje kupovali skupne mlatilnice in druge stroje, ki se uporabljajo le nekaj dni letno in tudi sedaj strojne skupnosti niso redkost. Redkost pa so »registrirane« srojne skupnosti. Pred kratkim so takšno strojno skupnost ustanovili kmetje iz Strahinja. »Imamo vse stroje, kmetije pa majhne in je postalo vse skupaj predrago.« je pripovedoval Franc Logonder. predsednik skupnosti. »Pa smo se s sosedi začeli dogovarjati, da bi ustanovili strojno skupnost. Pobuda je bila tudi v okviru naklanske zadruge zelo ugodno sprejeta in so nam takoj obljubili pomoč. Naša je prva registrirana strojna skupnost v okviru zadruge. Namesto, da bi vsak dal za stroj 10 ali 12 milijonov dinarjev, bo dal štirikrat manj. Vsak stroj hi moral zdržati pri enem kmetu 20 do 25 let. da hi bil amortiziran, tako Še letos bi radi kupili trosilec za gnoj. Franc Logonder »Pri Naklanski zadrugi in Gozdnem gospodarstvu v Kranju smo zaprosili kredite, vendar so mi povedali, da so v večini že razdeljeni. Kako bo pri gozdnem gospodarstvu bomo zvedeli v teh dneh,« nadaljuje Franc Logonder. »Zadruga mora prispevati 20 odstotkov kredita. 30 ga da občina in 50 republika in. če ne bo šlo drugače, bi bili kmetje tudi sami pripravljeni prispevati zadružni del, samo. da bi dobili druge kredite. Sami pa strojev, brez posojila, seveda ne moremo kupiti, saj bi bila 100.000 dinarjev ali več prehuda obremenitev za posameznika.« Sicer pa kmetje, ki so se združili v strojno skupnost, menijo, da bi se moralo dati več spodbude tudi manjšim kmetijam. Zelo dobra se jim zdi zamisel, da bi na vsaki kmetiji redili prašiča več. Ce bi to uresničili na manjših kmetijah, bi se veliko poznalo, saj je majhnih kmetij veliko več. Velike, ki so popolnoma specializirane, bi se težko odločile še za dodatno rejo. Prav tako menijo, da bi se njihov glas moral bolj slišati v zadrugi, saj prispevajo pomemben delež k proizvodnji hrane. Možnost, da bi se združili v pravkar ustanovljeni strojni skupnosti ima na tem koncu Strahinja še priblžno 10 kmetov, ki imajo tudi premajhne kmetije, da bi bila lahko primerna strojna opremljenost rentabilna. Kmetje pa. ki so se že združili, upajo, da jim bo skupnost prinesla veliko korist in so tako zamisel tako hitro uresničili. L. Bogataj Nitna grafika Jesenice — Letos je odsek za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Cufar v svoj program dela zajel novo tehniko ročnega dela. To tehniko bi lahko imenovali »napeljava* niti med točkami« ali »nitna grafika«. Ta nova tehnika nudi presenetljivo razsežnost oblikovanja in s tem neizmerne možnosti oblikovalkam, da lahko pokažejo svojo samoiniciativnost, iznajdljivost in ustvarjalnost. Pri tem gre za samostojno oblikovanje motivov in tudi barvnih kombinacij. Vendarle to ni klasjčno ročno delo. temveč je ročno delo obogateno z miselnimi in ročnimi sposobnostmi oblikovalk. Z razporejanjem številnih napeljanih niti v vodoravni, navpični in diagonalni smeri nastajajo križanja in zgostitve niti. S kombinacijo več enostavnih likov dobijo tudi različne vzorce in motive, ki se ponujajo kar sami od sebe. Za podlago »nitne grafike« uporabljajo razne materiale, kot so karton, iverka. fotopapir. plastika in podobno. Niti so lahko iz poljubnega materiala, svile, bombaža, volne, sintetike in podobno. V ravnih linijah se zabijajo žebljički na podlago, nato pa se napeljuje nit med dvema nasprotnima žebljičkoma. Tako dobijo ne le zanimive kompozicije, temveč tudi like posameznih predmetov. Tako se jeseniške žene. ki se združujejo v odseku za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Cufar Jese'nice spet ob osmem marcu predstavljajo z zanimivo razstavo, ki bo nedvomno privlačna novost za številne obiskovalce. D. S. Takšna je nitna grafika, ki jo predstavljajo jeseniške žene na letošnji razstavi na Jesenicah. O L, A S12.STRAN rt i tr\ c rviARCA' PO DEL U JO CENIMO Današnja ženska se uveljavlja na vseh področjih — daleč je ie dan, ko seje morala boriti za svoje osnovne, človeške pravice, daleč je že dan, ko ji je enakopravnost pomenila nenehen boj, utrujajoč napor. Naša ženska je, če je le sposobna, zmožna in voljna, povsem enakopravna v družbi, ekonomsko neodvisna, samoupravno in socialno upoštevana. Čeprav bi lahko rekli, da jo na vodilnih in vodstvenih položajih le ie premalokrat srečujemo — večinoma tudi zaradi tega, ker se takšnim delovnim mestom sama odreka — je vendarle čutiti njeno vlogo in pomen, slišati njeno besedo prav povsod. Počasi in mukoma, pa vendarle spreminjamo malomeščansko miselnost o »ženskih« in »moških« poklicih, počasi nam postaja že vsakdanjost, če je direktorica ženska, če je na vodilnem ali vodstvenem, skratka na zelo odgovornem delovnem mestu ženska. In če današnjo Slovenko ali Jugoslovanko cenimo, jo cenimo zaradi njenega dela in če jo spoštujemo, jo spoštujemo zaradi uspehov, ki jih dosega bodisi kot učiteljica, kmetica, delavka za strojem bodisi kot samoupravljavka ali družbenopolitična delavka. Le po poštenem delu jo vrednotimo, po strokovnosti, po učinkovitosti, ki jo uveljavlja na vseh področjih. Zato smo ob dnevu žena, ki bo našim ženam, delavkam, materam minil delavno, dali besedo nekaterim gorenjskim ženam in povedale so nam, kaj delajo in kako se počutijo v svojem poklicu. Imečko delo bi morali olj ceniti »eti pedali „.' fiSfek^\£g£ drobno diplom.rano inženirke, agronom?^ okriljem vse od gostinstva, prometa, turizma. Špedicije do protektiranja. računalništva in interne banke. Spopasti se z vodenjem tako zahtevnega združenega dela ni majhna reč. Marsikateri moSki bi ga raje obšel,pa se ti ga loti ženska! Polna mera poguma in vsestranska usposobljenost je potrebna, to je zagotovo. In še kaj povrhu! Pa naj o tem pove sama tovarišica Mitičeva. »Predvsem, od žene na direktorskem mestu se ravno toliko zahteva, kot od ostalih. Kot žensko me sprejemajo v glavnem ravno tako kot moškega, vendar smatram, da sem pod veliko večjo kritiko kot moški kolegi. Moje napake se ostreje ocenjujejo. Morda pa smo po drugi strani v prednosti: ženske marsikaj dosežemo tudi s svojo diplomacijo. Kar priznajmo. Opažam, da kot ženska delujem uspešneje v domačem krogu sodelavcev, kjer se velikokrat srečujemo in usklajujemo v poslovnih zadevah. Doma res ni težko. Težja so srečanja z zunanjim poslovnim svetom. V tujini je .moška' tradicija vse hujša kot pri nas« »Zakaj, mislite, je tako malo žena pri nas na vodilnih položajih?« kooperantov pri hlej-za območje gozdnega gospodarstva Bled. njihovo mnenje korenito spremenilo, zdaj je Majda tako zaželena in upoštevana kot le malokdo, poznajo in cenijo jo prav vsi kmetje od Rateč do Podnarta. Majda je priljubljena, tako. da je domala vsak dan od jutra do večera v svojem poslu, ob tem pa še aktivna v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah in v turističnem društvu v Bohinjski Bistrici. »Moje delo me veseli; terensko delo je, kar me ne moti, vesela sem tedaj, če so ljudje zadovoljni. Le toliko dela je, da ga komajda zmorem, v rednem delovnem času sploh ne. Ostanejo, mi se popoldanske in večerne ure in če ne bi bila res zadovoljna v poklicu, najbrž ne bi zmogla. Vedno si želim slišati kaj novega, vedno si želim, da bi se kmečke žene bolj vključevale. Skrbimo za izobraževanje kmečkih žena, s kmeti vodim proizvodno skupnost na Gorjusah, z željo, da bi ae dvignila proizvodnja mleka in prireja. Ob tem rešujemo tudi socialne probleme in zadovoljna sem, če lahko kakorkoli pomagamo. Izdelujem tudi investicijske programe za najetje kreditov, za kooperante od Rateč do Podnarta ter seveda organiziram strokovne oglede. Veliko je dela s strankami, ki prihajajo po nasvete za nakup mehanizacije, v bistvu skrbimo za vse strojne skupnosti, ki so bile ustanovljene. Osebno si želim, da bi kmetijstvo in kmečko delo bolj cenili in upoštevali, tako celotna družba kot posamezniki. Kmetijstvo bi morali upoštevati kot družbi potrebno in nujno dejavnost, zaskrbljujoče je tudi, da imamb toliko starih kmetov, mladih pa ni.« Majda Loncnar je kmetijska pospeševalka, ki ii že lastna marljivost in lastni značaj nikakor ne dopuščata, da bi se zaprla v pisarno. Mora biti na terenu, tam, kjer jo potrebujejo in tam. kjer je najbolj koristna. Nekako v »krvi« ji je. da pomaga, kjerkoli že more. da je koristna: čeprav je delo naporno, ji je v iskreno zadovoljstvo in prav v tem je uspeh njenega dela. uspeh, ki ji ga priznavajo vsi kooperanti. D. Sedej Odgovornosti imamo toliko, olikor smo jih pripravljene re vzeti« Petnajst let je delala v plansko analitski službi Loških tovarn hladilnikov, potem je nekaj let vodila enote Ljubljanske banke v Škofi i Loki, dobro leto je opravljala zahtevno funkcijo podpredsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske zdaj pa že peti mesec vodi eno najbolj razvejanih gorenjskih delovnih organizacij, škofjeloški A.petour, Sestavljena delovna mr-eanizacija z osemnajstimi tozdi. z 2300 zaposlenimi Menda najbolj heterogena organiza-eia na Gorenjskem, saj ima pod svojim »Odgovornosti imamo toliko, kolikor smo jih pripravljene prevzeti. Prav te. vodilne, pa zahtevajo celega človeka, z žrtvovanjem vsega prostega časa. Doma doprinašaš ob sobotah in nedeljah. In brez polne mere razumevanja in pomoči domačih tudi ne gre. Zdi se mi, da so pri nas ženske veliko bolj uspele v drugih vodilnih funkcijah, v negospodarstvu, manj pa v gospodarstvu. Kajti, tu je odgovornost še večja. Znanje, praksa in pa seveda prava mera ambicije te porine na tak položaj. Rada delam tam. kjer je delo ustvarjalno, kjer se dosega dohodek in je delo dnevno dinamično, polno problemov. To imam še iz LTH. Čeprav je bilo tam vse drugače. Tovarna, proizvodni trakovi, vse lepo spravljeno za tovarniški zid. Tu pa takole vse raztreseno. Vendar, to imam rada. Pa čeprav zahteva še toliko življenjskih moči, še toliko prizadevanj, potrpljenja! živcev, če hočete. Razdajaš se pri tem delu. Dobesedno. Toda tu se ustvarja, tu je življenje.« Z vso vnemo se je vrgla na finančne probleme v njihovi interni banki, se spoprijela z izvozom, s finančnimi problemi tozdov. Predvsem pa bi rada. da bi njihove usluge postale kvalitetnejše. Ne dvomim, da bo uspela. D.Dolenc na mora vzeti Čas zanje, oni, ki sioje preo io pa si ga zase v življenju niso vzeli dovolj. L\ ji je vsake razbite družine. Le redki so rimpri kier ob razvezi občuti olajšanje. Ko je radosti. Zal. pri njenih strankah so le težave ... - Blizu štirinajst let že dela na pravdnem področju. Največ ima razveznih in očetovskih pravd. Nič koliko žalostnih usod je že Slo skozi modre mape njenih sodnih spisov. Mape. debele, nič kolikokrat že preložene, pa tanke, hitro rešljive. Vsaka zahteva od nje popolnost, kajti tu gre za ljudi, za družine. Za njihove usode. Temeljita je, potrpežljiva. Poskuša vse, primere obdela z vseh zornih kotov. Naj bo vsakomur sojeno po pravici. Ona mora vzeti čas zanje, oni, ki stoje pred ?j Za primeri, kjer razveza resnično edini izhod. Premalo imamo časa za pogovarjanje, pravi. Zapiramo se vase. v svoje življenjske probleme. Razdiralna potrošniška družna sm na sodišče vse mlajše zakonske pare. Poglejmo kaj pravi o odnosih med ljudmi Martina Černe, sodnica Temeljnega sodišča v Kranju: »Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerah določa, da sta zakonca v zakonski zvezi enakopravna. Podlago, na kateri je zgrajena naša družinska zakonodaja, pomenijo ustavni predpisi, s katerimi se na področju zakonske zveze in družbenih razmerij uveljavljajo pridobitve socialistične revolucije, posebej še enakopravnost ženske z moškim na vseh področjih življenja. Ustavna podlaga enakopravnosti ženske in moškega v zakonskih in družbenih razmerjih je določba, po kateri imajo občani enake pravice in dolžnosti in so enaki pred zakonom ne glede na spol. Da bi se lahko uresničevala enakopravna načela v vsakodnevnem življenju in v vzajemnih odnosih, pa je potrebno osvojiti določena znanja in spoznanja. Ustvariti resnično odprto, odkrito in enakopravno skupnost moškega in ženske je proces, ki traja vse življenje. Vzajemne odnose, v katerih se bo posameznik bogatil, doživljal dopolnitev svoje celovitosti, osebno in skupno rast, lahko oblikujeta le moški in ženska, katerih osnovno življenjsko vodilo je resnična humanost v medseboinih odnosih.« D. Dolenc bremen le ne da izogniti: že samo krompirja v vrečah v jeseni, ko gre \ je delo. ki ga ženska že v križu občuti*' časa potem, ko je skladišče kromne*! zdavnaj prazno. Okoli tri tone kroropn| treba kar trikrat preložiti.« Na kmetiji pa poleg krompirja pr korUzo za mlado pitano govedo, del pa prinaša tudi prodaja mleka iz katerem sicer stoji 22 repov. Večino odda KZ Naklo, s katero ima kooperantsko pogodbo. »Saj gre«, prani nova »le zdrav je treba biti: sicer a' kmetih tako. da delo mora biti četudi se kaj slabo počutiš, enostavno*1 za bolezen: včasih je bilo na kmetija1 rok, ob sedanjem intenzivnem zemlje in vodenju kmetije pa le na et*| dveh obvisi vse delo. Stroji pa sami al delati. Pred kratkim sem brala, da imajo« tudi kmetje kooperanti pravico do nad trideset dni: ta novost za kmete' pomeni, čeprav se mi zdi. da nez delo prav za kmete pomeni bolj kotu< večjo izgubo na dohodku.« Pavlinova si tako kot tudi druge 1 žene ne more privoščiti vikenda. cek>*J dopust za dva, tri dni odhajajo s srcem. »Prosti čas? Zame to pomeni Jf' povanje v trgovini ali pa obisk pri fn Kljub temu pa si Pavlinova najdenj sodelovanje v odboru aktiva kmečkih i pri večini aktivnosti, ki so za kmečke< zirane. od predavanj ♦» do ekskurzij marec? Je praznik, seveda, tudi u ženo. čeprav ga posebno vidno ne pr letos na primer se je aktiv kmečkih le*| KZ Naklo odločil le za pismene čestitk«'1 ženam.pred leti pa so starejše žene tudi 'J] rile. »Stabilizacijsko,« se smeje Stefu [ linova. »kot povsod«. Spomladanski fcf bosta verjetno ob prazniku nanj hčerki; toda priznanje — ob praznik*' govorimo tudi o tem — je za Štefko] in vse kmečke žene v spoznanju. - liAkim dvoranskim rekordom posebej izkazal mladi Ljubljančan Apostolovski, ki je zmagal v članski konkurenci z 210 cm pred Čopom (KI) 207 cm. Precejšen napredek no pokazale akakatke v vitino, kjer Stanka Prezrl j s 175 cm v odsotnosti Benedetičeve spet ni imela prave konkurence. Kranjčanka Kantova je s 169 cm in zmago pri starejših mladinkah znova potrdila dobro formo, uspešno sezono pa je napovedal tudi njen klubski tovariš Omerza z daljavo 13,75 m in zmago skoku pri starejših mladincih. V palico, kjer so doseženi rezultati, je pri članih Koleta, Kranjčan Sajovic pa je pri starejših mladincih zasedel 2. mesto. REZULTATI: visina - ml. mladinke: 1. Pečovnik (Ve) 169. 2. Pajenk (Pt) 163. V rta rio (Mb) 160; st. mladinke: 1. Rant (Tr) 169. 2. Kolar (Ol) 166, 3. Murfttč Mb) ;185. . Pavlin (Tr) 155; članice: 1. Prezelj (KI) 175, 2. Lihteneger (KAK) 169, 3. Topole (KI) 166; ml. mladinci: 1. Kač (KI) 195, 2. Florjane (Nm) 195, 3. Kosak (Mb) 190; st. mladinci: 1. Jene (Ol) 207, 2. Pungartnik (Ve) 195, 3. Brank (Lj) 190; člani: 1. Apostolovski (Ol) 210. 2. Cop (KI) 207, 3. Prezelj (KI) 204; troskok - ml. mladinci: 1. Potočar (Nm) 12,13, 2. Recko (KI) 10.74, 3. Bertalanič (KI) 10,23; st. mladinci: 1. Omerza (Tr) 13,75, 2. Pungert-nik (Ve) 13.56. 3. Kadi* (KAK) 13,47 člani: 1 Kranjčič 14.79, 2. Šimunič (Oba Nm) 14,78. 3. Kadi* (KAK) 14,05; palica - ml. mladinci: 1. Kosar 360, 2. Klampfer (oba Mb) 320. 3. - 4. Devetak (Go) in Cepon (Slb) 320; st. mladinci: 1. Rebernišek (KI) 360. 2. Sajovic (Tr) 360. S. Luzar (Ve) M*.člani: 1. Koleta (Koč) 460. 2. Rener (KI) 440. 3. Lapajne(Go)420cm. . Po skupnem številu osvojenih odličij na dvoranskem prvenstvu je Triglav z 11 (3-5-3) kolajnami skupaj z Olimpijo_ni tretjem mestu. najuspeSnejia pa celjski Kladivar in Maribor s po 24 odličji. " I K avčtč r Lokostrelstvo' no taso kot bi treba. Po prijavah sodeč bo na startu nad tisoč sedemsto udeležencev. Ta i r.iučarski tek Treh dežel fje edir.i.iven v Evropi, saj prečka tri državne meje. Tekmovalci namreč prestopijo v Ratečah jugoslovansko-italijansko mejo in na to tečejo na obronkih Trbiža in prečkajo italijansko-avstrij-sko mejo. Od tu naprej udeleženci tečejo po Avstriji vse do Selč nad Podkloštrom, kjer je tudi cilj. Vsi udeleženci lahko dvignejo startne številke od 7. do 8.45 na prostoru pred osnovno šolo v Kranjski gori. Vsi morajo imeti s seboj veljavni potni list ali maloobmejno izkaznico. Za potne liste in maloobmejne izkaznice ho organizatorji poskrbeli posebne etuie, ki jih bodo tekmovalci s shranjenimi potnimi listi imeli pri sebi. Kontrola potnih listov bo ob vstopu na startno mesto. Po tej kontroli ne bo več obmejnih formalnosti in tekmovalci bodo lahko tekli tako kot znajo in po svojih najboljših močeh. Sto najbolje uvrščenih tekmovalcev iz lanakega teka Treh dežel bodo imeli poseben prihod v startni prostor. Postavili ae bodo namreč v prvo vrsto starta. Le-ta bo ob 9. uri. Pre-oblačilnica in garderoba bo v Osnovni šoli v Kranjski gori. Vsi udeleženci bodo dobili posebne vreče za obleko. Vso garderobo, ki bo v vrečah ,bodo nato organizatorji prepeljali na cilj v Selce. Tudi za avtobusni prevoz je bolje poskrbljeno kot lani. Vsi, ki bodo priAli na cilj v Selce se bodo lahko takoj odpeljali v Trbiž, kjer bo nato popoldne slovesna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, diplom in nagrad. Tudi iz Trbiža do Kranjske gore je zagotovljen prevoz. Tisti, ki ne bodo čakali v Trbižu zaključne slovesnosti bodo lahko v Kranjsko goro odšli že ob pol enih. Avtobusi bodo odpeljali iz Trbiža takojjko bo dovolj potnikov. Ob progi bodo tudi tri okrepčevalnice in servis Elana za mazanje smuči in manjša popravila. Lani so gledalci nekaterim udeležencem teka poma- tali tudi z zamenjavo palic. Vse tiste, i boste zlomili palice in se jih nato sposodili od gledalcev organizatorji naprošajo, naj posodajalca povprašajo za ime in priimek. Le-tako bo dotični lahko dobil svojo palico nazaj. Tek Treh detel je edinstvena tovrstna prireditev v Evropi. Pričakovati je, da bo dobil še večjo publiceto kot lani. Med gosti se pričakuje najvišje osebnosti iz družbenopolitičnega in športnega življenja Koroške, Furlanije-Julijeke krajine in Slovenije, -dh Oblak le za krog manj ZAGREB - Slovenski lokostrelci so se pred dnevi udelecili odprtega loko. strelskega prvenstva Hrvatske sa dvo-raane (INDOOR 25 m). Med Šestdesetimi nastopjaočimi so na tem prvenstvu streliali tudi člani kranjskega Esoter-ma In Lokostrelskega kuba Donat iz Radovljice. V tem zanimivem dvoranskem loko-strelskem obračunu ie bil v članski konkurenci najboljši Mariborčan Ploj. ki je v bo i u za prvo mesto le za en krog obračunal z Acijem Oblakom iz Donata, medtem ko je bil Marjan Pod rta j iz Esoterma osmi. V mladinski konkurenci pa je po pričakovanju imel največ uapeha Marko P od rt a j iz Esoterma. Rezultati - člani - 1. Plaj (Maribor) 560, 2. Oblak (I)onat) 599. 3. Milinkovič (Reka) 665. S. Podrtaj (Esoterm) 538. mladinci - 1. Marko Podrtaj (Kšote rm) 551. V jugoslovanskem pokalu za leto 1981 trenutno vodi Ploj, ki ima 50 točk, drugi je Matkovič (JLA) 45 in tretji Oblak s 36 točkami, Marjan Podrtaj pa je v tem tekmovanju sedmi s 16. Na kočni vrstni red v tem pokalu bo vplivala tudi uvrstitev posameznikov Ae olimpijska disciplina FITA in uvrsti-titev v F + H. MAČEHOVSKI ODNOSZTKO RADOVUICK Lokostrelski klub Donat iz Radovljice je klub, ki mu domača ZTKO ne polaga nobenega zanimanja. V letu 1979 so na pobudo nekaterih članov KZA Donat Jz Radovljice ustanovili loko-«' r" i/ #' «* * *•' « *'' * strelsko sekcijo. V letu 1980 in 1081 so izdelali program dela ia finančni nacrt Vse to so poslali na ZTKO Radovljica. Tu se je zataknilo, LK Donat namreč v letu in pol ni dobil nobene finančne pomoči in delavcem ZTKO Radovljice se ni ljubilo niti tega, da bi lokostrelcem nasploh odgovorila. Ne glede tega njihov najboljši lokostrelcr Franci Oblak tekmuje naprej. Je v državni reprezentanci in se udeležuje svetovnih in evropskih prvenstev in domačih tekmovanj. Nastopa tudi v alpskem pokalu v Italiji. Avstriji in Jugoslaviji. Nastopa pa tudi v dvoboju Koroška-Slovenija. Franci Oblak nastopa in tekmuje kot občan Radovljice. Ime Radovljice je ponesel kot državni representant v 8Z. Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo. Madžarsko. Švico in Anglijo. Nastopil je na treh evropskih in dveh svetovnih prvenstvih, bil je udeleženec sredozemskih iger v Splitu in v srečanjih z zamejskimi Slovenci. V letu 1980 je v kategorizaciji jugoslovanskih športnikov dosegel mednarodni razred. Ti Športniki v vseh drugih občinah dobivajo Športni dodatek. Vendar Oblak od ZTKO ni dobil niti pismenega odgovora. Ne glede na te razmere bo Oblak se naprej tekmoval za klub Donat in kot član državne reprezentance. S svojimi dobrimi rezultati na vseh teh domačih in mednarodnih tekmovanjih, bo ukusa! dokazati tudi to, da ZTKO Radovljica z njim in ostalimi ravna povsem pravilno! I) Hlltner U**4»e«. »>aaaA4 Alpsko smučanje Veleslalom v Podbrezjah 1'ODRRKZJK - Tekmovanje krajanov v smučanju, ki ga zaradi težnje po množični rekreaciji na snegu že vrsto let prireja smučarska sekcija pri domačem telovadnem druAtvu Partizan, so morali prizadevni organizatorji letos razdeliti v dva dela. Pičla snežna odeja konec januarja je namreč omogočala le izvedbo tekmovanj v smučarskih skokih in tekih. Tekmovanje v veleslomu so pripravili minulo nedeljo. I. marca. Udeležilo se ga je 67 smučark in smučarjev vseh starosti. Tako je na letoA-njih tekmovanjih sodelovalo skupno kar 131 krajanov. Rezultati veleslaloma — cicibani: 1. Ivko Babic. 2. Rudi Urbane. 3. Rok Purgar: mlajši pionirji: 1. Ivo Crnilec, 2. Mirko š.lej. 3. Tomaž Finžgar; starejši pionirji: 1. Janez Drinovec. 2. Marjan Perko. 3. Franci Perko; mladinci: 1. Albin Gregorc. 2. DuAo Korenčan. 3. Mirko Mihelič; člani: 1. Franci Jeglič. 2. Peter Mihelič. 3. Jernej Jeglič; veterani: 1. Blaž GraAič, 2. Anton Purgar, 3. Jaka Jagodic; cicibanke: 1. Mojca Finžgar. 2. Simona Skrjanc, 3. Romana Šuštar pionirke: 1. Mirni Galba. 2. Mira Ažman. 3. Mojca Drinovec; članice: 1. Mari Petrovčič. 2. Nada Brajc. 3. Minka Korenčan. S. Saje Dobro zastavljeno delo PREBACEVO - Športno društvo Jakob Štucin Hrastje-Prebačevo. ki je bilo ustanovljeno pred štirimi leti in združuje štiri sekcije in sicer tekaško, kegljaško, nogometno in kolesarsko, je imelo občni zbor. Najbolj delavni sta tekaška in pred dobrim letom ustanovljena kolesarska sekcija, ki ima že več kot 100 članov, društvo pa združuje 200 članov. V preteklem letu so uspešno organizirali več prireditev. Tako so spomladi organizirali občinski spomladanski kros. ki se ga je udeležilo okrog 400 tekmovalcev, organiziran je bil prvi smučarski tek v Jugoslaviji na kronometer na 1200 metrov dolgi progi, kjer je sodelovalo 120 tekačev, zmagal pa je Maks Jelene, znani smučarski tekač. Kegljaška sekcija nastopa v gorenjski C ligi. nogometaši pa tekmujejo v gorenjski rekreacijski ligi. Najbolj delavna je kolesarska sekcija, kjer so v preteklem letu organizirali kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV in ki naj bi postal tradicionalen, proga maratona poteka po ---iv i—;, noB na levem bregu Save. znanih krajih iz NOB na _ Kljub številnim težavam so ga izredno uspešno organizirali, pri tem pa ima največ zaslug organizacijski odbor na čelu s predsednikom društva. Poleg 90 km maratona je bila hkrati organizirana tudi trim vožnja na 35 km. katere se je udeležilo več kot 200 kolesarjev vseh starosti. Na občnem zboru je bila poudarjena tudi želja po tesnejšem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na levem bregu Save, skori katere poteka daljša 90 kilometerska proga. Bogat program športnih prireditev so imeli za krajevni praznik. Sprejeli so bogat program prireditev za letošnje leto, med katerimi velja omeniti 7. junija kolesarski maraton in 23. avgusta kolesarsko tekmovanje za akcijo Brazde vzdržljivosti »Ka-veljc-Korenine«. Ob dnevu borca 4. juliju dopoldne bodo organizirali še vožnjo na kronometer v Hraatju. na katerega bodo povabili, vse prijatelje kolesarstva, po končani prireditvi pa si bodo vsi udeleženci ogledali Se cilj letošnje kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« in pa »Nočni kriterij po ulicah Kranja.« -I Kuhar Plavanje Špeli Rebolj šest naslovov LJUBLJANA - Zimski bazen na Sternu je dva dni gostil najboljše plavalke in plavalce Slovenije, ki so se v kategoriji starejših pionirjev potegovali za letošnje zimske plavalne naslove. Tako kot v m oš tv eni ras. vrstitvi so bili tudi med posamezniki, nastopale je nad sto tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih plavalnih kolektivov. V moštveni razvrstitvi je republiški naslov po pričakovanju osvojil kranjski Triglav, ki je zbral 33.569 točk. Ljubljana na dragem mesta jih ima 28.178, tretji Rudar is Trbovelj pa jih je zbral 22.400. Tudi med posamezniki so bili pionirji in pionirke Triglava med tistimi, ki so osvojili skoraj vse republiške naslove v obeh kategorijah. Tako je Špeli Rebolj uspelo, da je bila kar šestkrat prva. Rezultati - pionirji 100 m kravi — 1. Marenčič 59.38, 2. Bešter (oba Triglav) 1:00.48, 200 m kravi - 1. Mmrencit (Triglav) 2:07.34. 400 m kravi - 1. Marenčič (oba Triglav) 4:29.00. •:>"<> "i kravi - l. Marentit 17:12.98. 2. Šolir (ob. Triglav) 17:36 81 160 « prsno - 1- Bešter. 1:15.96. 8?U.r L6..98. 3. MlS 100 m delfin - 1. ^7"*** ^f!" atav) 1 06,69. 200 delfin - 1. Šolar 2:22.44. ? PrilsS (oba Triglav) 2:38.19. 20C.m me-šano - L Bešter 2:23.50. 2. Sojar 2:25^38. J. KOMENTIRAMO Zmagalo je železarsko srce JESENICE - Brez velikih pretresljajev se je končalo letni** državno hokejsko prvenstvo. Državni naslov je v pravih rokah, m\ -letošnji prvaki brez poraza osvojili ta jugoslovanski najvišji hoktat naslov. S tem naslovom so jeseniški hokejisti osvojili že devetnajst* zvezdico. Ce pogledamo pod drobnogledom letošnji razplet v prit ziv& ligi. potem ne moremo brez ugotovitve, da nam ni prineslo nič notfjz Čeprav so vsa moštva v tej »elitni« skupini igrala dvakrat tedensko* v bistvu kvaliteta jugoslovanskega hokeja ni dvignila. f«fc nazadovala je. Imamo le tri klube, ki sodijo v prvo ligo. To je letaj* državni prvak Jesenice, ljubljanska Olimpija in Celje. Preusmk moštva so igrala s spremenljivo igro. Zagrebčani so preveč padah formi. Nekoliko napredka sta pokazala le beograjska kluba Cnym ' zvezda in Partizan. Ljubljanski Tivoli je mlado moštvo. kijevlufk nabiralo izkušnje. <) Vojvodini se ne splača izgubljati besed. Tak' * stanje v jugoslovanskem hokeju. Dokler bomo imeli le div r enakovredna moštva potem ne moremo govoriti o kvaliteti nakfi hokeja. Jeseničani so zasluženo prvaki. Zmagalo je njihovo borbeno & renjska trma. Čeprav so bili pred se zrnje že pred prvenstvom delno rešila, s > iw vztrajali, igrali tako kot znajo in uspeh ni izostal. Dobiti vse. 0 UM S(/ .I/.VH.I7I" fji izum. «*»■«*»•*. zarsko srce in njihova gorenjska trma. Čeprav so bili pred sezam* težki finančni krizi, ta se je že pred prvenstvom delno rešila, s i t«* i vztrajali, igrali tako kot znajo in uspeh ni izostal. Dobiti esc jgi srečanja z ljubljansko Olimpijo je plod njihove kvalitete. In še adi ima v sebi to moštvo. Je mlado. Pred njimi je še lepa bokeiskc b-dočnost. In če bodo nadaljevali s tako igro kot sojo pokazali to sen* in če ne bo peripetij se za jeseniški hokej ni treba bati. Se pose'bsnf ker so njihovi igralci, skupaj z Olimpijinimi. steber jugosloixmskt t prezentance, ki bo še ta mesec v Val Gardeni nastopa/a na svetom* prvenstvu skupine B. Prepričani smo, da bo ta reprezentanca zaifrtit tako dobro, da se bo v tej skupini tudi obdržala. Obenem s prvo ligo se je končalo tudi prvenstvo v slovenskohnt ški hokejski ligi. Prvak te lige je lanskoletni povratnik iz prtr ajf Kranjska gora. Tudi oni so zasluženo prvi in novi prvoligaši. v3i kolih so tudi oni brez večjih težav opravili s preostalimi teknite-; sam vrh. Še najbolj resen kandidat jim je bil pri osvajanju pnef mesta kranjski Triglav, ki je drugi. Tudi za Triglav je to lep uspeh H- Humer Naši smučarji v domači in tuji smudinil KOPE - To slovenjgraško smučišče je bilo prizorišče članskih obračunov v slalomu in veleslalomu za republiške naslove. Udeležba je bila skromna, saj je bil termin neprimerno izbran za to slovensko prvenstvo v obeh tehničnih disciplinah. Čeprav so med člani in članicami nastopali tudi starejši mladinci in mladinke, ki so imeli svoje republiško prvenstvo jih je bilo v teh štirih konkurencah le štirideset. V slalomu je med člani naslov osvojil Stefanovič iz Raven, v veleslalomu pa je bil najhitrejši Horvat iz Alpetourja. Bojana Dornig je zmagovalka veleslaloma med članicami. Rezultati - slalom - st. mladinke - 1. Ravnikar (Alpetour) 1:44.16, 2. Pehare (Tržič) 1:44,55, 3. Koren (Fužinar); st. mladinci - 1. Ribnikar (Tržič) 1:37,00, 2. Gra-šič (Alpetour) 1:37.61. 3. Karničar (Jezersko) 1:38.11; člani - 1. Stefanovič (Ravne) 1:38.90, 2. M. Franko (Nova Gorica) 1:40,35. 3. Gorišek (Radovljica) 1:40,51; članice - 1. Dornig (Branik) 1:42,98, 2. Ahačič (Radovljica) 2:16,55; veleslalom — st. mladinke — 1. Pehare (Tržič) 2:27,83, 2. Klajnšček (Branik) 2:30,82. 3. Šifrer (Smučar) 2:40,02; st. mladinci - 1. Ribnikar (Tržič) 2:15,01, 2. Kreačič (Alpetour) 2:16,24, 3. Karničar (Jezersko) 2:16,70, članice - 1. Dornig (Branik) 2:27,23, 2. Ahačič (Radovljica) 2:49,51; člani - 1. Horvat (Alpetour) 2:16,33, 2. Stefanovič (Ravne) 2:17.52. 3. Forte (Olimpija) 2:20,27. STARI VRH -' Svoje republiško prvenstvo v slalomu in velesalomu so imeli na Starem vrhu tudi mlajši mladinci in mladinke. Tu je bila udeležba boljša. Pri mladincih je oba naslova osvojil Rok Petrovič is Novinarja, Nataša Blažič iz Triglava je republiška prvakinja v slalomu, Andreja Leskovšek pa v veleslalomu. Rezultati — slalom — mladinke — 1. Blažič (Triglav) 1:36,45, 2. Leskovšek (Novinar) 1:37,55, 3. Mavec (Olimpija) 1:40,04; mladinci - L Petrovič (Novinar) 1:35,05, 2. Kniflc (Alpetour) 1:36.86, 3. L.vtiž.r (Jesenice) 1:38,86; veleslalom — mladinke — 1. Leskovšek (Novinar) 1:50,26, 2. Porenta (Alpetour) 1:50.86. 3. Blažič (Triglav) 1:51,93; mladinci - 1. Petrovič (Novinar) 1:46.41, 2. Pe-ternel (Alpetour) 1:46,45. 3. Cižroan (Olimpija) 1:47,16. JACA — V tem pirenejskem smučar-akem španskem središču je bila letošnja univerzidada v alpskih disciplinah Odlični uspeh v slalomu in veleslalomu je dosegel Tomaž Cerkovnik, saj je bil obakrat dragi. Cerkovnik je z dvema osvojenim, srebrnim, kolajnama tudi najuspešnejši udeleženec univerziade v alpskih disciplinah. V slalomu je zmagal Bolgar Popange-lov, drugi je bil Toma* Cerkovnik, Janez Zibler ie bil šesti. Greg. Benedik pa deveti. V veleslalomu je novi Studentiski svetov-ni prvak Bohoinir Zem.n.Tomaž Cerkov- Trigli Triglav I 4:39.35; pionirke - 100 m kr.vl - 1. Rebolj (Triglav) 1:02.36. 200 m kravi - I. Rebolj (Triglav) 2:14.40. 400 m kravi - I. Rebolj (Triglav) 4:36.30. 800 m kr.vl - I. Rebolj 9:26,09. 3. Cvek (obe Triglav) 9:44,79. 100 m prsno - 1. Cvek (Triglav) 1:19.25. 200 m prsno - 1. 2:49.33, 100 m delfin - 1. Ška-fer (Celulozsr) 1:10.23. 3. Jugovic (Triglav) 1:12,25. 200 m mešano - 1. Rebolj 2:31.40. 2. Cvek (obe Triglav) 2:32.98. 200 m delfin - I. Rebolj 2:32.87. 3. Jugovic (obe Triglav) 2:37.00. 400 m mešano - 1. Rebolj 5:26.00, 2. Cvek (obe Triglav) 5:29.39. 4 x 100 m krav) - 1. Triglav 4:27.29. t x 100 m mešano - 1. Triglav 4:54.1«. Šola smučanja na Krvavcu KRANJ - Že v lanski zimski sezoni ie RTC Krvavec uspešno pripravil več tečajev šole smučanja za odrasle in otroke. S tako akcijo je nadaljeval tudi v letošnjem letu in vse dosedanje šole smučanja so se dobro uveljavile. Učitelji in vaditelji smučanja so to zimsko sezono naučili smučati lepo število začetnikov in tudi tistih, ki so s tečaji nadaljevali. RTC Krvavec bo tudi v tem mesecu organiziral še en tečaj za odrasle in otroke. Le-ta bo od 22. do 27. marca na Krvavcu. Tečajniki bodo v Času tečaja stanovali v Brunarici. Prijave za ta tečaj sprejemajo v Turistični poslovalnici Alpetourja v Hotelu Creina. Prijave bodo sprejemali do ponedeljka 9. marca. -dh nik pa je bil spet drugi. V prve« «*4 lomskem nastopu je bil na odljč^s*] gem mestu Greg. Benedik. med pr*« terico pa tudi J.nez Zibler. Vendar v drugi vožnji vozila slabše. BUBENBACH - N. tradicionah*«^ movanju z. pokal Kurikkala * J0% uspeh med mladinkami n. 5 k« »**■ Kranjskogork. Jana Mlakar. V tej k** T renči je zasedi, odlično tretje meat*. V teku mlajših mladincev j* fcg skogorec Štefan Kustee petitajeo. JJf KrAinar pa v konkurenci »Urejaj ,sry cev dvanajsti. Smučarski teki Udeležba nad pričakovanjem DUPLJE - Na pustni torek jeTVP*! tizan Duplje organiziral pustni tria »ti 3 km dolgi progi. Udeležba je bik d pričakovanjem, saj je teklo 62 tet^l teh skoraj polovic, v pustnih aja#i Kljub temu, da je bil. močna odjan ■ ga dobro vzdržal, vse tekmovale* K vah udeležencev n.j bi bilo udu«;, i ditev na Gorenjskem še več. Rezultati: kategorij, do 14 ^ Lovrenc; do 15 let: Rozman Mati«* a' let: 1. Dovžan Renato: do 36 let u Jože; do 40 let: 1. Grašič Filrp. 1. o„ Edo, 3. Dežman Branko; do j# ik Ambrož Janez, do 60 let: 1. " Ivan. 2enske — do 15 let starosti: i šl Nataša; do 30 let: 1. Se ruga lrena.*»šr| 1. Rendulič Mira: do 60 let: RibstkuC*! JK^f Prvenstvo v Tržiču TR2IC - Konec januarja ae je v V Loki sestal zbor Zveze društev « letenje Slovenije in sklenil, da a* a***' ganizacij. letošnjega odprtega Ortt<*t prvenstva društvu PREPIH ii Trka naj bi to prvenstvo pripravilo » vanju z društvom LET ii Škaf« ij* Razlog za dodelitev organizacij« W*sjt? tržiškim zmajarjem je v te«, da *•** nerada sprejemajo tovrstne saJta* F nimajo niti zadovoljivih naaaran S* ste v za lasten obstoj, za tovrstne fnriif pa še toliko manj. Seveda vetja t» wf' tržiško društvo PREPIH, ki j« *aN*,| eno leto. ki pa ima to prednost, da r*f*| laga z najboljšimi naravaini »s*| (Križka gora), kar bistven« al«*I izvedbo prvenstva. O tem sklepu Zveze društev letenje Slovenije je že raspravljaj odbor tržiškeg. društva is ae aaV* strinj.1 s programom in oanutkoo «f* zacijskeg. odbor, prireditve. Keraajt'* ganizacij. tovrstne prireditve odiia*' številnih faktorjev, ki v celoti ireof* realne možnosti tržiškeg. draan«. ' izvršni odbor društva sklenil da > «# enega mesec, pridobi soglasje vsak mr udeležencev, ki bodo nujno a*nkr* vključeni v organizacijo tega cmve** prvenstva, v kolikor bo seveda š* v** prišlo. Na podlagi vseh teh prisadma' rezultatov pogovorov in dogovarjat,))^ potem zavzeli dokončen sklesatea*, bodo prvenstvo Jugoslavije prisnu*' ne. Seveda bo eden bistvenik deta***' tudi pridobivanje denarnih »red»*» * org.niz.cij. celotnega prvenstva. M* temu, da vlad. med člani drvim iste* zagnanost in volj. do prostovoljsefi š* ne bo prav poceni. Prav zato Trsa* računajo na finančno pomoč disnus* litičnih organizacijan številnih, združenega dela. KM. t. MMICA 1981 15.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED /t jubjansto bainka Temeljna banka Gorenjske, Kranj SOBOTA, 7. marec I LM Dobro jutro! - 8.08 Pio-mki tednik - 9.05 Z radiom m poti - 10.05 Pojo amater «] rbori - 10.30 Sobotna aitineja - 11.06 Za pojmo mm ob dnevu žena - 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godil« v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tadej Slugi: Izbira sorte za poaa-mtmt namene pridelovanja kronpirja - 12.40 Veseli »»ari napevi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena panorama -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radu danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 1700 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z fotJbo • 1830 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna tksba 1935 Mladi mostovi 2000 Sobotni zabavni večer 2100 Za prijetno razvedrilo 21 -30 Oddaja za nafte i z se Ijeace ■ 23.05 Lirični utrinki -2310 Portreti jugoslovanskih »tvinalcev in poustvarjal-m zabavne glasbe - 00.05 .Norni program — glasba JI fubjanska banka na Bledu Drsaj program »jOO Sobota na valu 202 -11/10 Dober dan na drugem Sni - 13.05 Radi ste jih Ii - 13.35 Glasba iz e Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrala 1530 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon zs Ditko H a beri -KDO Nai podlistek — Anna km: Tetina hiša - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbe-Measmo - 17.35 Lahka glasiš aovenskih avtorjev - 18.00 f4 m zs chanson - 18.35 Kak kraji in ljudje - 18.50 Glaabena med igra - 18.55 fcgiedj po kulturi - 19.25 kaeorama - 20.00 Dnevi JmlovanBke zabavne muzi-U 21.45 Glasba ne pozna i sap - 22.45 Zrcalo dneva -\ tt* Glasba za konec pro-tntni \m jutjanska banka v Bohinjski Bistrici ffiDfUA, 0. marec Prvi program m Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Se nsMute. tovariši! 10.05 Koacert iz naftih krajev -11.00 Pogovor s poslušalci -11.10 Nati poslušalci čestitu* n pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -I3J) Za kmetijske proizvajalce - 1350 Pihalne godbe -14/R Humoreska tega tedna 1425 8 popevkami po Jugo- , litvin - 15.10 Pri nas doma - , 15J0 Nedeljska reportaža -lili Listi iz notesa - 16.20 frtm v kino - 17.05 Po-adaroe operne melodije -I7J50 Zabavna radijska igra -»J) Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - i (JJ5 Lahko noč. otroci! ' iM5 Glasbene razglednice -2»/» V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih Skopai program JRT — Httfho Zagreb - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij is plesnih ritmov - 00.05 Norni program — glasba : Dragi program j ft.00 Nedelja na valu 202 -i 13j» V nedeljo se dobimo, iport. glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa afH ljubljanska banka v Gorenji vasi PONEDELJEK, 9. marec Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 /. glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz nafte diskoteke 21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza JU liubHanskabanto na Jesenicah Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13..35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 lz pa rt it ur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 1840 Mah koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Artie Shaw - 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa afH sežanska banka v Kranju TOREK, 10. marec Prvi program 4 30 Dobro jutro! - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11 05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi - 1r *0 Zabavna glasba - 15.5 < Radio danes, radio jutri! - 1«4W Vrtiljak - 17.00 Studio ob ,17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 [Glasbena medigra - 19.25 1 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19 45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S s sti in ansambli JRT - 21.08 Od RADIO TRIGLAV JESENIC »sssdeljek: tlJOO Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov ioortai pregled - Morda vas ho zanimalo - 17.20 Nasi odami - Čestitke ali Izbor do-sac*dssbe Terek: 1400 Domače aktualnosti -obvestila • 16.30 Oddaja za gdasV • Morda vas bo zani-aalo - 17.20 Delegati sprašujejo - Oddaja o NNNP - Če gutke iialo vas 147« Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Stop zelena hV ■ Morda vas bo zanimalo Cstrtek: HjOO Domače aktualnosti -drvestaa - 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zi 17.20 Po domače Čestitke Petek: 16 00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Kulturna snovanja - Morda va- bo zanimalo - 17.20 Nafti ti linevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nafti odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonih - Koledar pomembn ;h dogodkov iz pretekos. Nedeljska kronika - ob tila -12.00 Čestitke - Naft, odmevi - Morda vas bo zanimalo premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nem ftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.00 Poročila -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Kranjski gori Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga — Bennv Goodman -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z nami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Bela Sanders - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Spekter - 17.35 Iz par-titur orkestra Madžarskega radia - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka v Lescah SREDA, 11. marec Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8..'K) pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Nafti posju-Salci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska -Andrej Grafenauer — kitara - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute z ansamblom Veseli planftarji -20.00 Koncert ža besedo — Trave - 20.25 Johannes Brahms: Kvintet v h-molu za klarinet in godala, op. 115 - Alojz Zupan — klarinet in Slovenski godalni kvartet -21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Falstaff« -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo — Phil Woods-Stanko (Vesala) - 00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Radovljici Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 . YU - POP - scena - 14.30 Iz naftih sporedov - 14..35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vpra-ftanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur velikega zabavnega orkestra Mantovani 18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po posti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa JU ljubljanska banka v Škofji Loki ČETRTEK, 12. marec Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje — MMZ Marktoberdorf in MMZ finskega Radia - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... • 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naftih krajev — Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 Enajsta ftola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18(X) Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Safta Santel: Coucertino za violino in klavir, op. 44 -19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.15 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Tržiču Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16,00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Tone Janša - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Aj ljubljanska banka v Žireh PETEK, 13. marec Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Iz baleta »Coppelia« Lea Delibesa - 14.25 Naši posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio da nes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz snovanj Kamila Maftka - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci -20.00 Uganite, pa vam zaigramo. . . - 21 .a5 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program — glasba /O ljubljanska banka v Železnikih Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - I3.AB Jazz v komornem studiu - Chris Hinze -1335 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 r.lashena medigra 15.45' Vroče - hladim 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? -17.35 Odmevi z gora - M 7.55 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa V SPOMIN 7. marca mineva dve leti odkar nas je zapustila nafta najdražja in zlata VERA STARE roj. Fatur — upokojenka Čas beži svojo pot, a bolečina v naših srcih ostaja. NAJ TI BO LAHKA ZEMLJA SLOVENSKA! Kdor se je se spominja, iskrena vam hvala! NJENI! Kranj, Postojna, Senično, Rim Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustila naša draga mama PAVLA JAKUN Pogreb drage pokojnice bo v petek, 6. marca 1981, ob 15.30 izpred mrliške vežice na Kokrici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI: otroci in drugo sorodstvo! Kokrica, 4. marca 1981 ZAHVALA Ob smrti nafte mame. stare mame, sestre in tete CECILIJE ZUPIN se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, osebju Bolnišnice Jesenice, Iskri - duroplasti in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI! Šmartno, 16. februarja 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža. očka. sina, brata, strica in svaka VLADIMIRJA POLJANSKA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam pomagali, izrekli soža-lje in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za ves trud in nesebično pomoč. Hvala delovnemu kolektivu tovarne Iskra - TOZD Nabava, prevzemni oddelek, vhodna kontrola in TOZD Merilne naprave za tople tolažilne besede in pomoč. Lepa hvala sindikalni podružnici Iskra ter Vinku Peternelu za ganljive besede ob odprtem grobu. ala velja tudi pevskemu zboru za žalostinke in duhovščini za lepo opravljen obred. Hvala tudi lizaciji Zveze vojaških vojnih invalidov, učencem 8. a razreda Osnovne šole Planina Kranj ter vsem, ki ste ga spremili v njegov mnogo prerani grob. Žalujoči: žena Marija, sin Lado in hčerka Lili ter drugo sorodstvo! R ■H L, A S16. STRAN TELEVIZIJSKI SPORED /0 ljubljanska banka /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj SOBOTA, 7. 3. 8.15 Poročila - 8.20 Vrtec na obisku: Sviga-švaga - 8.35 Lolek in Bolek. poljska risana serija - 8.45 Z besedo in sliko - Storžkovo popoldne: Vrnitev - 9.00 Tovarišija. mladinska nadaljevanka TV Skopje - 9.30 Pisani svet: Improvizacija v glasbi - 10.00 Od refleksa do logike: Čas iskanja in čas zorenja - 10.30 Zavattini-Bagnasco: Liga-bue, zadnji del italijanske nad. - 11..35 Ljudje in zemlja, ponovitev - 12.55 Nogomet Sarajevo : Sloboda, prenos v odmoru Glasbena med igra • 14.45 Barčica. ameriški mladinski Film - 16.10 Poročila -16.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - posnetek nastopa žensk v Hart-fordu - 17.15 Košarka Partizan : Cibona. prenos - v odmoru Propagandna oddaja -18.55 Nas kraj - 19.10 Zlata ptica - J. Ribičič: Miškolin -19.15 Risanka - 19.24 T V nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Prva sobota, glasbena oddaja (za JRT) -21.00 Cirkus - 21.25 Nasilno dekle, ameriški film - 23.05 TV kažipot - 23.25 Poročila A» ljubljanska banka v Bohinjski Bistrici NEDELJA, 8. 3. 9.15 Poročila - 9.20 Otroška matineja - 10.10 Na vrat na nos, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot -11..30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13,35 Poročila (do 13.40) - 15.10 Atletika: Ulični tek ob Dnevu žena. prenos iz Velenja -16.00 Poročila - 16.ft5 Bijelo polje, dokumentarna oddaja TV Beograd - Mestna ura. dokumentarna oddaja TV Skopje - 16.50 Športna poročila 17.00 Maverling. francosko-angleški film 19.15 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, nadaljevanka TV Beograd - 21.00 Očetje samohranilci, dokumentarna oddaja • 21.30 Na svoj način glasbena oddaja -21.45 V znamenju - 22.05 Športni pregled JU ljubljanska banka na Bledu Film Nasilno dekle je dramatično zastavljena komedija, katere glavna junakinja je klepetava, a ne preveč samozavestna študentka, ki hrepeni po izkušnjah z moškimi. Predvsem je treba pohvaliti odlično igro Lize Menelli v naslovni vlogi, za katero je dobila nagrado ameriške filmske akademije. Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Narodna glasba - če* tri gore: Logaški oktet - 18.05 Iz sporeda TV - 18 35 Na vrat na nos. ponovitev TV nadaljevanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 2ivljenje na zemlji, dokumentarna serija 20.55 Poročila - 21.06 Feljton 21.35 Športna sobota - 21.55 Glasbeni atelje (do 22.55) v Gorenji vasi Leta 1888je prestolonaslednik Rudolf Habsburški zašel v spor s svojim očetom Francem Jožefom. Ni bil namreč zadovoljen s poroko s princeso Stephanie, všeč pa mu niso bile niti politične razmere. V času, ko Maria Vetsera postane njegova ljubica, pride do upora na Ogrskem. Rudolf se pogaja z očetom, naj ustreže željam voditeljev različnih narodov, ki zahtevajo zvezo. Franc Jožef pa o tem noče slišati... Zgodovinski dogodki sole ozadje ljubezenski zgodbi, eni najbolj znanih in najbolj nenavadnih v evropski zgodovini. Navdihnila je pisatelja Clauda Aneta, čigar roman je Terence roung vzel za predlogo filmu. Njegov Mayerlingye skupek melodrame in spektakla. Igrajo: OmarSharif, Carherine Deneuve. James Mason, A va Gardner in drugi. Svetozar Markovič, eden od najpomem bnejših ljudi 19. stoletja v Srbiji, velja za ustanovitelja socialističnega gibanja v Srbiji in prvega teoretika relaizma v srbski književnosti. Njegoia dela so bila osnova delavskemu gibanju vse do prodora marksistične misli. Nadaljevanka, ki v sedmih delih prikazuje njegovo življenje, temelji na arhivskih dokumentih, monografijah, delih Svetozarja Markoviia in njegovih sodobnikov ter na rekonstrukciji družbenih in zgodovinskih dogodkov v drugi polovici 19. stoletja. Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Nedeljsko popoldne -18.00 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Hartforda - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Štiri korake v oblake, italijanski fdm (do 23.05) A» ljubljanska banka na Jesenicah PONEDELJEK, 9. 3. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Kolesa. kolesa. Kultura govora in branja. Sodobna afriška književnost - 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka, Zemljepis, Zgodba. Risanka, iz arhiva šolske TV. Zadnje minute (do 12.05) -14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 15.45 SP v umetnostnem drsanju, posnetek zaključne revije - 17.45 Poročila - 17.50 Minizodci v glasbeni deželi - 18.00 Narava in človek: Divji sadeži - hrana in zdravilo - 18.35 Obzornik -18.45 Mladinska oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Peakič Družinski album, drama TV Zagreb - 21.05 Kulturne diagonale - 21.45 V znamenju IrUbftanskabatika r V nadaljevanju cikla, posvečenega ustvarjanju mladih, se bo zagrebška televizija predstavila še z enim dramskim delom. Scenaristka Marija Peakič in režiser Miroslav Mikuljan sta ga naslovila Družinski album.V njem nas seznanjata z družino, kije sklenila urediti svoje fotografije. Izkazalo se je. da je posel izredno težak: enostavno delo se razvije v družinsko dramo, ki jo ustvarja zapoznelo urejanje starih računov in življenja. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Pravljica - 18.15 Znana, neznana Jugoslavija - 18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka - 22.10 7 + 7. ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 23.10) /O ljubljanska banka Narodna glasba - 19.:M) TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Zagrebška panorama - 21.20 Portreti: Pedja Milosavljevič (do 22.05) /O ljubljanska banka v Kranjski gori v Kranju TOREK, 10. 3. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Živim v majhnem mestu. Nevarna vojska. Dnevnik 10 -10.00 TV v šoli: Prirodopis. Risanka, Književnost in jezik. Zgodba. Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) - 16.05 Šolska TV: Slikar in njegovo vesoljstvo. Prostor v filmu. - 17.10 Poročila - 17.15 Lolek in bolek, poljska risana serija -17.25 Slovenski ljudski plesi: Koroška - 17.55 Mali svet. otroška serija TV Zagreb -18.25 Obzornik - 18.35 S Titom in vrhovnim štabom. oddaja iz cikla čas, ki živi - pripravlja TV Beograd -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Skupno -Oddaja jugoslovanskih TV studiev, pripravlja TV Novi Sad - 21.05 A. Prevoat: Zgodba o vitezu des Grieuzu in o Manon Lescaut, francoska nadaljevanka - 22.00 V znamenju - 21.15 Violončelist Andree Navarra Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -J 17.45 Palčki nimajo pojma -I 18.15 Odprta knjiga - 18.45 v Lescah SREDA, 11. 3. 9.20 TV v Soli: TV koledar. Ali ste vedeli. Od Subotice do Novega sada - 10.00 T V v šoli: Biologija. Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -17.40 Poročila - 17.45 Zbis -Peli so jih mati moja: Mlada Breda - 18.00 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija - 18.30 Obzornik - 18.45 Galerija opernih značajev: Mešetarji in ženitni posredniki - 19.15 Risanka - 19.24 T V nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film Tedna: Bela vročica, ameriški film - 21.50 V znamenju - 22.05 Veleslalom za evropski pokal, reportaža z Ja-horine James Cagney je zaslovel v gangsterskih filmih v zgodnjih tridesetih letih. Mojster zvrsti, Raoul Walsh,je obudil spomin na stare čase skoraj dve desetletji kasneje. Starim, že preverjenim elementom, je dodal nove. Bela vročica vsekakor presega nasilje starejših filmov, hkrati pa vsebuje tudi psihološke prvine, ki napetost še stopnjujejo. Rojstni kraj. Zvezde. Moja sestra, brat - 10.00 TV v šoli: Umetnost. Risanka. Združeni narodi. Risanka. Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 12.00) - 16.30 Šolska TV: Slikar in njegovo vesoljstvo. Prostor v filmu - 17.35 Poročila - 17.40 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.10 Mozaik kratkega filma: Istambul. turški film - 18.35 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.35 625 -22.15 V znamenju - 22.30 Slalom za evropski pokal, reportaža z Jahorine /O ljubljanska banka razred gre v raj. italmi<4 film /€» ljubljanska barM MU Ikjbljanska banka v Radovljici v Žireh Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžar *čini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Jelenko. otroška serija 18.15 Znanost - 18.45 2ivlje nje na bulvarju - 19.30 TV dnevnik - 20*90 3-2-1 . ?remo - 23.00 Poročila (do 23.05) /O ljubljanska banka v Škof j» Loki Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Mak ob progi, otroška nadaljevanka TV Skopje • 18.15 Reportaža - 18.45 Ansambel moskovskih solistov »Beljajev« - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Emina vrnitev, foljska TV drama - 21.10 agrebška panorama - 21.30 Izviri (do 22.00) /O ljubljanska banka v Tržiču ČETRTEK, 12. 3. 9.00 TV v šoli: TV koledar. PETEK, 13. 3. 3.45 TV v šoli: TV. koledar. TV vrtec. Ruščina, Botanik Ivo Horvat - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.15 Poročila - 17.20 Družina smola, madžarska risana serija - 17.45 Jugo ročk: Tomaž Domicelj 18.20 Obzornik - 18.30 Ali je človek po naravi agresiven; - 19.00 Ne prezrite • 19.15 Risanka • 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 A. Christie: Zakaj ne Evns. angleška nadaljevanka 20.55 Muppet show: Rov Rogers in Dale Evans - 21.20 V znamenju - 21.35 Delavski v Železnikih Kratka nadaljevanka Zakaj ne Evans/r nastala po znanem istoimenskem romanu »kraljice grozljivk* Agathe Cristie. Zgodba se odvija v tridesetih letih tega stoletja, glavne osebe so predstavniki višjih slo* tedanje britanske družbe, več o vsebini pa ne bomo povedat Po razcvetu neorealizma v petdeseti letih se je v Italiji razni »politični« film, kije dosegel vrh prav t . ko je nastal Delavski razred gre v raj (197: Pripoveduje o tovarniškem delavcu,k zaradi prevelike pridnosti pri kolegih m priljubljen. Delodajalci oblikujejo normo po njegovih nadpoiptrfnijt uspehih. Sele nesreča pf. delu ga osvesti, da za}* razmišljati o sebi. Eho Petri je svojega junaka označil kot malomeščana, kije in ostane tak tudi v času svoje družbenopolitični krize zavesti. Odlično p je upodobil Gian Maria Volonte. Oddajniki II. TV mre**: 17.10 TV dnevnik v asi žarščini - 17.30 TV dnev«* 17.45 Naši pesniki -Beseda mladih • 18.45 Zp* Rado j a Domanoviča \0 TV dnevnik - 20.00 Tev«<* - 20.45 Zagrebška panoru* 21.10 Narodna glasba • ■::» Svet. v katerem hvV Avstrija (do 23.40) /II jjubjanskahaito v Radovljici VSEM ŽENAM, še posebej materam, rejnicam in skrbnicam čestitamo k prazniku dneva žena Trfc . __ IO društvo za pomoč duševno prizadetih Kranj NOVO V KINU KINO Pred leti je v Sloveniji, tako med bralci kot med kritiko, močno odjeknil svojevrstni roman Vitomila Zupana Menuet za kitaro na petindvajset strelov. Nenavadno pisanje o hudih vojnih časih, sinteza pričevanja in refleksije, čutnosti in uma, je temeljito poseglo v našo zavest. Roman še naprej vznemirja bralce in hodi svoja pota tudi v drugih jezikih, pred nami pa je filmsko videnje te literature in zlasti njenega problemskega tkiva, film scenarista in režiserja Zivojina Pavloviča Na svidenje v naslednja vojni, ki pa je doslej med gledalci in kritiki zbudil zelo mešane, najpogosteje slabe, občutke. Ameriški film Svet je poln oženjenih moških je sneman v dragih restavracijah, disco klubih in mondenih sestaiališčih visoke »jet-set« družbe. Prikazuje oženjenega moškega (Antnony Franciosa), ki ima dva otroka, pa vendar ne zanemarja užitkov, ki se mu ponujajo. V filmu je veliko »svobodnih* prizorov, ki pa menda vsebujejo potrebne mere okusa. Čeprav je dogajanje filma Ljubezen in smrt postavljeno v 1812. leto, v čas Napoleonove osvajalne vojne proti. Rusiji, ima Boris Grušenko, glavni junak, moderna očala in vse velemestne nevroze današnjega človeka. To pa so dobre osnove za komične zaplete »vudialenske« inačice Vojne in miru. Smrt na meji je ameriška kriminalka s Tellyjem Savalasom v glavni vlogi. Pripoveduje o ilegalnih prehodih revnih Mehikancev v ZDA, obljubljeno deželo, o podkupljivem komandirju graničarjev, o bogatem veleposestniku, organizatorju prehodov, ter o poštenem gra-ničarju, ki se trudi, da bi trgovce z ljudmi spravil za rešetke. KRANJ CENTER 6. marec amer. ban: pust. grozlj. KO SE BLIŽA KONEC ob 16. in IS. uri. amer. ban. akcij, film (M m i fes/ SI) POBEG IZ A LCA T RAZ A ob 20. uri 7. marca amer. ban: pust. grozlj. KO SE BLIŽA KONEC ob 16. in IS. uri. amer. ban. srhi,. /Minifes/ SI) MEGLA ob 20. uri. premiera amer. ban: krim. filma SMRT NA MEJI ob 22. uri 8. marca sloi: han: mlad. KEKCEVE V KANE ob 10. un: amer ban: pust. grozlj. KO SE BLIŽA KONEC ob 15. in 17. uri. amer. ban: komedija (Minifest 81) JE PILOT V LETALU ob 19. uri. premiera angl. ban. ljub. filma SVET JE POLN OŽENJE NI H MOŠKIH ob 21. uri 9.. 10. in 11. marca angl. ban: ljub. film SVET JE POLN OŽENJ ENIH MOŠKIH ob 16.. 18. in 20. uri 12. marca amer. ban: krim. film SMRT NA MEtll ob Ifi. uri. slov. ban: vojni film /Filmsko gledališče) NASVIDENJE V NASLEDNJI Vaj NI oh 18. in 20. uri KRANJ 8TOR2IC 6. mgrca amer. ban: komedija HERBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 16. in 18. uri. »lav. ban: film VDOVSTVO KARO LINE ZAŠLE R ob 20. uri 7. marca amer. ban: akcij, film MAŠČE VANJE SONNY LEEJA ob 16. in 18. uri. amer. ban: voh. film SKRIVNOST PRO KEJNOV1H DOKUMENTOV ob 20. uri 8. marca amer. ban: pust. film KING KONG ob 14. uri. nem. ban: erot. film VA ■ NESA ob 16. in 18. uri. premiera amer. barv. komedije UU BEŽEN IN SMRT ob 20. uri 9. 10. marca amer. ban: komedija MU BEŽEN IN SMRT ob 16.. 18. in 20. uri 11. marca amer. ban: komed. TIŠINA . SMEJEMO SE ob 16.. 18. in 20. uri 12. marca amer. ban: pust. film KING KONG ob 16. 18. in 20. uri KINO TR2IĆ ~l-„.m.aTca hongk. ban CS pust. film PEKINŠKI VELIKAN oh 16. uri. premiera nem. ban emt. filma ŽGEČKLJIVE ZGODBE ob 18. in 20. uri. premiera amer. ban: komedije UUBEZEN IN SMRT ob 22. uri „"iZ0,™ *wn\ CS pust. film PE KINSKI VELIKAN ob 15. ,,„. nem. ban. erot. film ŽGECKUIVE ZGODBE oh 17. in 19. un. premiera amer barv. akcij, filma MAŠČEVANJE SONNY IEE.JA ob21. ur, t V' 7iiODfiE "n n'uri. premiera Z'Tčf&'L,'!?? f'ln,a NASVIDENJE V NASLEDNJI VO.INI ob 19. uri V NjSuOtSut ^rrJ;'^ NASVIDENJE \Sl.hDNJI VO.JNI ob 17. in 19. uri 11. marca amer. ban: voh. film SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV ob 17. in 19. uri 12. marca amer: ban: akcij, film MAŠČEVANJE SONNY LEEJA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 7. marca amer. ban: pust. film KING KONG ob 16. uri. amer. ban: komedija NO RIŠNICA V KAMPU ob 18. in 20. uri. premiera angl. ban: ljub. filma SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH ob 22. uri 8. marca slov. ban: mlad. film KEKČEVE UKANE ob 15. uri. amer. ban: voh. film SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKU MENTOV ob 17. in 19. uri. amer. han: krim. film SMRT NA MEJI oh 21. uri 9. marca amer. ban: voh. film SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV oh 18. in 20. uri 10. in 11. marca amer. barv. pust grozljivka KO SE BLIŽA KONEC oh 18. in 20. uri 12. marca nem. barv. ero/. film ŽGECKUIVE ZGODBE oh 18. in 20. uri KINO DUPLICA 8. marca amer. ban: komedija HERBIE-POTUJE V MONTE CARLO ob 15. uri. amer. ban: krim. film SMRT NA ME.JI oh 17. in 19. uri 11. marca nem. ban: erot. film ŽGEC KUIVE ZGODBE ob 20. uri 12. marca nem. barv. en>t. film VANESA ob 20. uri KINO KOMENDA 6. marca amer. ban: krim. film SMRT NA ME,Jlab 19. uri 7. marca amer. ban~ POTUJE V MONTE nem. han: en»t. film KINO ČE8NJICA 6. marca ital. ban. krim. film POLICIJA PROTI GA NGSTERJEM ob 20. uri 8. marca nem. han: pust. film KRVAVI JASTREBI Al JAŠKE oh 17. uri amer. han: akcij, film TIHOTA PCI ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 6. marca amer. film ČAROVNIK ob 20 uri 71?™ J"*™1 film ČLOVEK. KI GA JE TREBA UBITI ob 20. uri 8. marca amer. komedija DVA FILMA za gn>* oh 18. in 20. uri ~JL?!?/?a an*1 ^MJivka SKRIVNOSTNA ZA PUŠČINA oh 20. uri Skofja loka sora 6. marca amer. komedija DVA FILMA ZA GROŠ ob 18. in 20. uri 7. in 8. marca amer. film ČAROVNIK ob 18. in 20. uri 10. in II. marca amer. vojni film PIAMEN NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri (10. :t. samo ob 20. uri) 12. marca angl. drama ZAKONSKE SKRIVNOSTI ob 20. uri JESENICE RADIO 6. marca domači film RADIO VIKOR KLIČE A NDŽELIKO oh 17. in 19. uri komedija HERBIE CARLO ob 18. uri. VANESA ob 20.uri SE/lb,8?. 7nT9auri°nflk fi,m I 11. marca nem. film OLD SCHlRESiV b 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 6. marca domaći film POJEU *v>vnv POJEM PODNEVI ob 18. in 20. un 7. in 8. marca domači film DEln l* DOLOČEN ČAS ob 18. in 20. un *' 9. in 10. marca hongk. t)lm iđ STRELJA SE ob 18. in 20. uri 12. marca nem. film OLD SCHIREH^' ob 18. in 20. uri KINO DOVJE MOJSTRANA 7. marca amer. film VAN DA \F\ a 19. uri 8. marca španski film ROBl\ w(*V NIKOLI NE l rMRE ob 19. un KINO KRANJSKA GORA 7. marca španski film RORIS u,\ NIKOLI NE UMRE ob 20 ur, II. marca domači film DELO DOLOČEN ČAS ob 20 un KINO RADOVLJICA 6. marca ital. ban: film \E\tOR\-\-NUNE ob 20. uri 7. marca amer. ban: film A\'A\TVHgfi oh 18. uri. amer. ban: krim. fibm Aujf POPOLDNE ob 20. uri 8. marca ital. ban: film SE.UORM^ NUNE ob 18. uri. amer. ban r,lm 4W» TURISTI ob 20. uri 9. marca amer. ban: krim. film ms^^ POPOLDNE ob 20. uri 10. marca jugosl. film PARTllAW ESKA DRILA ob 20. uri 11. marca ital. ban: film NEM0R*1\-NUNE ob 20. uri 12. marca hongk. ban. film .»«Y» PEKINŠKI ČLO VEK ob 20. uri KINO BLED 6. marca amer. ban: film SFDHhk SEJE SMRT ob 20. uri 7. marca amer. ban: film LET SiR r KA VIČJIM GNEZDOM ob 18. un MLi> film NE VA RNA IGRA ČKA ob20.*n 8. marca amer. ban: knm. film "tfAtf RICA SEJE SMRT ob 18. uri aumZ> film BORCI PODZEMLJA obZO.un 9. marca amer. film AVANTCRl^ 20. uri 10. marca amer. krim. film PASJE r POLDNE ob 20. uri 11. marca jugosl. ban: film PARTtl^ SKA ESKA DRILA ob 20. uri 12. marca ital. ban: film NEMOkAl^ NUNE ob 20. uri KINO BOHINJ-BOH. BISTRICA 7. marca amer. ban: film BORCI Nt ZEMLJA ob 18. uri 8. marca amer. ban: film LET SADU K A VIČJIM GNEZDOM ob IS uri. M k* film NEVARNA IGRAČKA obmun 12. marca jugosl. bare. film rMJtTOt* SKA ESKA DRILA ob 20. uri Prešeren samo za kulturni praznik Slovenski kulturni praznik je za nami. Povsod smo * mrzlično pripravljali nanj. Proslave. Recitacije. rW)i. In kakšen je bil nas kulturni dan? Podelili so nagrade posameznim, privržencem »ulture pa tudi številnim skupinam za izjemne dosežke. k življenjska dela. Nas, osmošolce. pa so peljali v Kranj. Od vsega divjanja, prerivanja, ki je bilo Voopbno. se mi je v spomin najbolj zasidral obisk tanikovega groba. Kot bi se bližal nečemu svetemu, se ti zazdi, ko sto-W skozi oboka, postavljena ob vhodu v gaj. Snežne vpe*)prekrivale pokrajino ;n spomin ob pogledu na to •kladno lepoto nehote uide. Kam? Ne vem. Misli be-bjo... Prešeren, njegova neizbrisna, nepozabna dediščina. Jkromen nagrobnik, preprosto besedilo na njem, krog in vo* polno ljudi. Učenci. Skoraj nihče od odraslih si ne Jkrade uro. dve. da bi prišel v Kranj, v Prešernov gaj. Morda kdaj pa kdaj zaljubljenca iščejo mir v parku, toda ^rujBĆe kot na praznik se malokdo spomni na ta kul-l*imi kotiček. Vsakdan nam tega ne dopušča. Na kulturni na Prešerna pozabljamo, preveč nas je prevzel gra-\i ta višjim standardom, za materialnim napredkom. 6« ttpnv se zavedamo neizogibnosti posledic že zamu- Klic me je prebudil iz misli v resničnost. Obiskali Vj»*e knjižnici in Prešernov muzej. Marsikdo je katero ^medkulturnih ustanov videl prvič. Doživetje se mi je zdelo zanimivo, vtisi in spoznanja ^ v)zapolnili samotno petkovo popoldne. Barbara Zupan, 8. c r. osn. šole Josip Plemelj Bled gola v naravi Pretekli teden smo imeli šolo v naravi. Vsak dan smo prišli v šolo ob 7. uri. Dve uri smo imeli pouk. Potem je prišel avtobus in nas odpeljal na Zatrnik. Prvi dan so učitelji preverili naše znanje v smučanju in nas razvrstili po skupinah. Vsak dan smo veliko »mučali. Tako je šlo do petka. V petek pa smo imeli tekmovanje. Dobila sem številko 1. Imela sem malo treme Na cilju sem si oddahnila. Imela sem rezultat 25,8. Ob 14.30 smo nehali smučati. Pri avtobusu smo imeli razglasitev rezultatov. Dosegla sem drugo mesto. Sošolka Irena je bila prva, Janja pa tretja. Potem moteodpeljali domov, da bi čimprej povedali, kako je buo. Barbara Javornik, 2. a r. osn. šole Lucijan Seljak Kranj Ce bi bil kralj Ce bi bila kraljica, bi mamici dala veliko krono iz čistega zlata, veliko denarja in zlata ter veliko diamantov, da bi bila srečna. - Barbi C« bi bila kraljica, bi dala mamici pol kraljestva in zlata. Dala bi ji tudi srebro. - Tatjana Ce bi bila kraljica, bi dala mamici denar in zlato. Prišla bi jo obiskat in ji rekla, naj pride k meni v grad. — Spela Ce bi bil kralj, bi svoji mami dal zlato in srebro. Čez nekaj let bi jo poyabil v grad. Tam bi se lepo imela. — Janez C* bi bil kralj, bi pomagal svoji mami tako, da bi ji dal veliko denarja. Povabil bi jo v grad. - Tadej tt bi bil kralj, bi dal mami bogastva in dragocenosti. • - Gregi (>bibil kralj, bi mamici dal denar, da bi si mariskaj kupila in udobno živela. Dal bi ji še veliko denarja, da bi bila za vse dni srečna in vesela. - Matevž te bi bila kraljica, bi mami dala zlato, denar in pol padu Za osmi marec bi ji podarila obleko iz zlata in cvetje. Pospravila bi ji stanovanje. - Sabina, v« učenci 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju Kako se učimo (2) Ni dobro dela t i. t istega, kar nam pride slučajno pod roke. niti čakati na neko posebno »inspiracijo« za učenje (ponedeljek, prvi v mesecu in podobno), belo m čas je treba planirati za vsak naslednji dan; ti 'Vrt nam rabi kot »pritisk« na lastno zavest, če ga m izpolnimo, in kot odlična spodbuda za še boljše delo.če ga uresničimo, saj je tekmovanje s samim seboj najboljša motivacija. Kraju in času dela se moramo najprej privaditi. Pravijo, da je imel nek poslovni človek v sobi dve ;;!-alrii mizi: /.a eno je sedel samo tedaj, kadar je nekaj planiral, kombiniral in izmišljal, za drugo pa je imel -arno uradne in zasebne pogovore. Ta primer nam [/»riazarja potrebo, da se privadimo na kraj, k jer se (rano. ker ustvarja položaj tudi določeno psihološko uglašenost. Kadar vstopimo v kinematografsko -i.orano, srno psihološko drugače uglašeni kot takrat, kadar vstopimo v razred. Zato je pomembno imeti prostor, kjer se samo učimo, da bi še v nas, takoj ko nfopimo, ustvarilo čim boljše razpoloženje za učenje. Podobno velja tudi /a privajanje na čas učenja. Kot imamo navado, da se ob določenem času zbudimo. rsjki -pimo in podobno, tako je treba imeti tudi čas. ko «*• učimo, ker to znatno olajšuje koncentracijo pozornosti, ki je nujna za učenje.. Treba se ie učiti aktivno. To pomeni: učenje z razumeva njem in ne preprosto »guljenje« snovi. Primer aktivnega učenja je predvsem ponavljanje . jedrnati obliki, pretvarjanje gradiva v vrsto vprašanj, ki smo jih naredili sami z neposredno ibo komaj pridobljenega znanja. Raziskovanja kažejo da je trebji od skupnega časa. uporabljenega za je (»osvetiti dve t retjini aktivnemu ponavljanju m vsega tret jitio preprostemu prebiranju snovi. / ./'van je podobnih nalog znatno olajšuje en je. ker se pozornost lahko preusmerja na sorodna opravila Če moramo izračunati vrsto pomešanih nalog množenja, s«-št «• va n ja in deljenja, je dobro, če Ji prej u i ed i 111 < > i >' > vrst/ih in šele potem rešujemo. Predstavljamo Brstje in Črke Sredi februarja smo na uredniško mizo dobili dve šolski glasili. Prvo. Brstje, izdajajo učenci iz osnovne šole Anton Tomaž Linhart v Radovljici. Ponaša se z dolgoletno tradicijo. Ze pred 24 leti je začelo izhajati in že tedaj so ga učenci urejali sami. Z mentorjevo pomočjo, seveda. Številka je prva v tem šolskem letu. Kot obljublja urednica Ksenija Stipanovič, bosta do konca izšli še dve. Je pa nekaj prav posebnega: ne toliko po vsebini, ki je sicer zelo kvalitetna in pestra in jo vsekakor moramo pohvaliti, kot po zunanjem MIŠJI KARNEVAL V mestu, kjer živijo misi. (pst. da mačka to ne sliši l. miške male so sklenile, karneval bi priredile. Karneval bo prav na pusta, to bo torek, dan norčije. Tam se bo plesalo, pilo in drugače veselilo. Bil je karneval zares, muzika in dober ples. So se miši veselile, jedle zrnje, mleko pile. A v sredo miške male glavice so povešale. Revice so zdaj jokale, saj so pusta pokopale. Nataša Kern, 7. r. osn. šole heroja Bračiča Tržič izgledu. Glasilo je nastalo v pravi tiskarni in je zato za oko zelo prijetno. Ob njem Črke. glasilo učencev iz podružnične osnovne šole v Pod-brezjah. kar nekam zbledijo. Vendar res samo po zunanji podobi (za malo denarja je malo »muzike«), sicer pa se vidi, da so ga učenci oblikovali z veliko truda in navdušenja. Tudi njihovi sestavki in risbice so zelo prikupni. V uvodu je mentor še posebej pohvalil člane uredniškega odbora. Kdo so? ANDREJA glavna je in rada ukazuje, METI hitro razmnožuje, druga METI rada prepisuje. MOJCA hitro se obrača, MAJDI hitro liste šteje in se ne ušteje. LOJZE tokrat prvič je med nami. Prav vsi pa radi delamo in naš časopis urejamo. Bravo! Moja mamica Moja mamica ima veliko dela doma in v službi. Njen delovni dan se začne že zgodaj zjutraj. Z bratcem naju pokliče in odpravi v šolo. Skrbi, da imava v torbicah vse šolske potrebščine. Ko prideva domov, je njeno prvo vprašanje, kaj je bilo novega v šoli. Za njen praznik, osmi marec, ji bom čestitala in ta dan bom posebno pridna. Maja Pešič, 2. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? Polono Pehare, alpsko smučarko iz Tržiča, je na fotografiji prepoznal tudi Franci Gre- gore iz Preddvora. Tu pa liče 23. Po pošti mu bomo pošali komplet Glasovih značk. Številne druge reševalce pa prosimo, naj nikar ne obupajo. Morda bodo imeli več sreče — eden prav gotovo - z današnjo nagradno uganko. Je eden naših najuspešnejših smučarskih skakalcev vseh časov, čeprav mu je v zadnjem obdobju sreča pogosto obračala hrbet. Pravi, da se bo letos najbrž poslovil od skakalnega športa, gotovo pa je. da se ga bomo še dolgo spominjali kot junaka planiške velikanke in številnih drugih skakalnic po vsem svetu. Kdo je to? Odgovore pošljite do lfi. marca na naslov: CP Glas Kranj.. 64000 Kranj. Moša Pi-jadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čakajo Glasove značke. Norčavi Pust je osvojil tudi mladi rod. Najrazličnejši klovni, kavboji in indijanci, ciganke, dojenčki, pikapolonice, kuharji in zdravniki - kdo bi se spomnil vseh mask - so v minulih dneh ponosno korakali po mestnih in vaških ulicah. — Foto: D. Dolenc Rad je imel pravljice V torek. 17. februarja, smo v Preddvoru počastili spomin na pesnika, pisatelja in jezikoslovca Matijo Valjavca. po katerem nosi ime tudi nafta ftola. Ob 150 obletnici njegovega rojstva smo učenci .s krajšim recitalom predstavili njegovo življenjsko pot in delo. Recital je popestril z igranjem ljudskih in ponaro-delih pesmi na citre Franc Tičar, proslavo pa je zaključil šolski pevski zbor, ki je zapel dve pesmi. Matija Valjavec-Kračmanov, kot se je podpisoval na vsa svoja dela, se je rodil 17. februarja 1831 v Kračmanovi hifti na Srednji Beli. Domači so mislili, da se bo šolal za duhovna, toda Matiji to ni diftalo. Ker pa niso odnehali, je odftel od hiše. Zanj se potem ni nihče več brigal. Se takrat, ko je prišel domov na obisk s Hrvaftke, so ga vsi gledali izpod čela. Morda je zato spisal pesem Podonavska riba, kdo ve? Rad je imel pravljice. Hodil je k sosedu, po domače k Bofttetu, kjer je živel star mož, ki mu je za »frakelj« povedal eno od mnogih, ki jih je vedel. Pripovedovala pa mu jih je tudi babica. Kakor hitro je zvedel novo Storijo, jo je zapisal. Imel je več bratov, eden je podedoval domačijo. Ker pa je imel bolehno ženo, je hifto z zemljo prodal in izginil. Domačijo je kupila Marija Rozman, gostilničarka z Zgornje Bele. Bila je dvakrat poročena. Sinu iz prvega zakona je prepustila gostilno, sama pa se je preselila v Kračmanovo hifto, ki jo je 1873. leta tudi prezidala. Da je Kračmanovo sorodstvo razkropljeno, lahko verjamete. Pravo Kračmanovo sorodstvo je bilo na Beli le Se »pri Nacetu«. kjer so imeli mlin, pa še to je razpadlo. Pred leti, ko so na vrtu Se rasla drevesa, ki bi jih Matija Valjavec prav dobro poznal, saj je pod eno izmed tepk staknil pljučnico, je priSel nek sorodnik iz Amerike. VpraSal je takratne stanovalce Kračmanove hiše, če jo prodajo. Niso mu je. Mož je nato šel na vrt in od vsakega drevesa odrezal vejico ter se ob njih razjokal. Vrnil se je v Ameriko, nekaj let zatem je znova prišel in povedal, da je v Ameriki zgradil prav tako hišo kot je Kračmanova, ima pa celo nekaj bolj pristnega, namreč tramove sredi stropa, ki so jih pri Kračmanovih že odstranili. Nekoč pa je stopil v izbo mož, na moč podoben Matiji Valjavcu. Predstavil se je, da je njegov pra-pranečak in da živi v Nemčiji. Vsi sorodniki se radi vračajo v Kračmanovo hišo, saj se zavedajo, da je bil Matija Valjavec veliki mož, pa čeprav je znan le bolj na Hrvaškem. M. Sekne, 7. a, in T. Naglic, 7. b osn. šola Matija Valjavec Preddvor (po pripovedi Kračmanove tete Francke) Fotoamaterji trboveljskim pionirjem JavorniSke in jeseniške kulturne skupine so se že pred vojno srečevale s trboveljskimi. To in o povezavi delavstva so nam povedali nafti učitelji, ko smo se pogovarjali o navezavi stokov z osnovno Solo revirskih borcev. Jeseni smo izmenjali nekaj pisem in člankov za šolska glasila, ob kulturnem prazniku pa smo se dogovorili, da bomo pri njih postavili fotografsko razstavo. Izbrali smo najlepfte slike zadnjih treh let in skupino motivov iz PreSernove rojstne hiSe in okolice ter se z vlakom odpeljali proti Trbovljam. V dimu in prahu trboveljske cementarne so nas na postaji pričakali trije učenci, ki so nas vodili do šole. Vozili smo se mimo starih delavskih hift, ki spominjajo na nafto Cesto železarjev. Ko smo se pripeljali do ftole, smo občudovali veliko moderno zgradbo, ki je center osnovne ftole z okrog 1700 učenci. Sprejela nas je ravnateljica, ki nas je seznanila z uspehi in težavami njihove ftole. Pozdravil nas je predsednik ftolske skupnosti in nam razkazal ftolo. Po kratkem pogovoru smo se razdelili v dve skupini; prva naj bi poslikala zanimivosti Trbovelj in ftla k rudniku. Priključil sem se drugi, ki je postavljala fotografsko razstavo. Pomagala sta nam učitelja za tehniko in likovni pouk. Čudili so se naftim fotografijam. Na njihovi šoli že nekaj let niso imeli ne foto krožka ne razstave fotografij. Ko smo razporedili vse slike, se je vrnila skupina iz mesta, tako da smo razstavo tudi uradno odprli. Trboveljski pionirji so nam pripravili kratek kulturni program z recitacijami in petjem. Predsednik našega foto krožka pa je v pozdravnem govoru povabil trboveljske pionirje in mladince na naS pohod po poteh karavanških kurirjev. Tudi Trboveljčani vsako leto organizirajo podoben pohod, in sicer na Čebine. Ker pa je precej naporen, hodijo predvsem planinci. Povabili so naše planince, da se jim pridružijo. Izročili smo jim nekaj brošuric Po poteh kulturne dediščine ter nekaj kompletov značk, oni pa so nam podarili značile o zlomu Orjune in rudarske «načke. Naša učitelja Justinova in Malenšek sta se pogovarjala tudi o drugih organizacijah v njihovi in naši Soli. Ugotovili so, da imamo mi kljub temu, da Se marsikaj manjka, bolj razvite tehnične organizacije, oni pa se več ukvarjajo z glasbo in imajo celo mladinske')' opero. Tako si imamo Se marsikaj zanimivega povedati. Branko Čušin, osn. šola karavanških kurirjev NOB Koroška Bela Ml-JAC T£MU V BI SE REKLO, j sir IN KOZA CElA / O L,AS18.STRAN PETEK 6 MARCA O KOMPASOVIH IZLETNIŠKIH PROGRAMIH ZA LETOŠNJO POMLAD: OTOK VI8 - novost! OHRID in BUDVA I KOM PAS b°m°P«a^ J .. I JUGOSLAVIJA I"L*fJ[Z ftf lzdaj1' v torek, 10. marca 1981 SAMO: 560 din JU0O5LFMJA ZA: vikend paket - od petka zvečer do nedelje popoldne s: • polnim penzionom • kopanjem v pokritem bazenu • ogledom Škocijanskih jam • ogledom kobilarne • igranjem namiznega tenisa KJE: V LIPICI KDAJ: v mesecu marcu CENE GORIVA V EVROPSKIH DRŽAVAH iPdrr23U2a?9°81V) dinarJC dnC 24' 2' 1981 P« teaajni liati DRŽAVA Avstrija Belgija Danska Finska Francija Italija Jugoslavija Nizozemska Norveška Švedska Švica Španija ZR Nemčija SUPER BENCIN 22,15 24,92 24,35-24,90 25,66 24,36 27,12 26,00 21,75 23,79 22,92-23,09 19,62-21,29 23,71 18,75-10,41 NAVADNI BENCIN 20,73 24,07 24,20-24,60 23,90 22,99 25,60 24,00 21,33 23,09 22,68 19,45-21,12 20,68 17,69-19,66 ZOPET KULINARIČNI TEDNI V PETROLOVIH GOSTINSKIH OBRATIH l'goden odziv gostov ob jesenskih tednih kulinarike v Petrolovih obratih je vzpodbudil Petrol. TOZD Gostinstvo k organizaciji kulinaričnih tednov tudi v spomladanskem obdobju. V motelih Čatež. Podlehnik. Lom in restavracijah Tepanje in Tržič je v teh dneh teden rib. do sredine aprila pa se bodo zvrstili Se tedni žabjih krakov, konjskih specialitet. sirov. Petrolovih sladic in Strukljev. ŽIVINSKI SEJMI V METLIKI IN VINICI V Metliki in na Vinici so se kot redki v Sloveniji Se ohranili tradicionalni živinski sejmi. V Metliki jih prirejajo vsak prvi torek po prvem in po petnajstem v mesecu, na Vinici pa vsak prvi ponedeljek po prvem in petnajstem v mesecu. Ce navedeni dnevi padejo na prvega ali petnajstega v mesecu in če niso prazniki, so sejmi tudi te dni. V semanjih dneh je zelo živahno, sa i kmet je iz cele Bele krajine, pa tudi iz Zumberka in bližnjih hrvatskih krajev priženejo govedo, da bi ga kar najbolje prodali. Ne manjka tudi meSetarjev in opazovalcev. Številni prodajalci drobnih stvari postavijo stojnice in z glasnim vzklikanjem vabijo mimoidoče, da kupijo ribniSko suho robo. konfekcijske izdelke, ki jih Šivajo zasebniki iz Hrvatske, fino keramiko in lončarske izdelke in drugo. ENODNEVNI SKOK V MUNCHEN TUDI OGLED OBRTNIŠKEGA SEJMA Kompas organizira enodnevni obisk Miinchna s posebnim letalom v četrtek. 19. marca. Letalo bo poletelo z Brnika ob 7. uri in ob 8.20 pristalo na munchenskem letališču Riem. Po informativnem ogledu mesta si bodo udeleženci ogledali obrtniški sejem, ali pa se napotili na individualni potep po mestu, ki poleg Številnih blagovnic, trgovin, trgovinic (vse bodo seveda odprte) premore tudi vrsto kulturno zgodovinskih, turističnih in drugih znamenitosti. Povratek na Brnik bo okrog 22. ure. V ceno potovanja po osebi: 2.800 din so vračunani vsi prevozi z avtobusom in letalom, vstopnica za obisk sejma, organizacija ter vodstvo potovanja. Cena brez obiska sejma pa je 2.650 din. Mesta v letalu naglo kopnijo, zato ne odla-Sajte s prijavo v najbližji Kompasovi poslovalnici. Ce pa si želite obrtniški sejem podrobneje ogledati, vam Kompas nudi trodnevno potovanje z avtobusom, z odhodi 15.. 17. in 19. marca, oziroma petdnevno potovanje z avtobusom, z odhodoma 15. in 17. marca. Podrobnejše informacije dobite na tei. (061) 327-761. KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA PLANICA — mednarodni smučarski poleti, 20., 23. 3.. 1 dan ROGAŠKA SLATINA, 11 dni. 16. 3. od 4.430.- din OHRID - 3 dni. 20. in 27. 3. 81. 6 dni. 22. in 29. 3. 81 VI8 - 2 dni. 11.4.81 BUDVA - 2 dni. 11.4.81 OPATIJA - 3 dni. 27. 3. in K). 4. 81 PARIZ - 3 dni, 7. 3.. 6 dni. 8. 3. 81 VIKEND V LONDONU - 3 dni. 27. 3. 81 RDI SKOZI STOLETJA - 5 dni. 29 4 81 MUNCHEN - 1 dan - letalo. 19. 3. 81 AMSTERDAM - 1 dan. 21. 4. 81 BRUXELLES — samo prevoz, 10 dni, 10. 4. izredna cena 2 500 - dh BUDIMPEŠTA-VIŠEGRAD-ESZTERGON - 4 dni. 30 4 81 KLASIČNA GRČIJA - 9 dni. 24. 4. 81 VZHODNA EVROPA - 12 dni. 22. 4. 81 ZAMBIJA IN MAURITIUS - 17 dni, 20. 3. 81 EGIPT - 9 dni, 26. 4. z ABU SIMBLOM. 29. 4. brez ABU SIMBLA GRČIJA IN KRETA - 6 dni, 28. 4. 81 MADRID - 4 dni. 1.5.81 SMUČANJE ZIMA 81 PODKLOŠTER - 1 dan. sobota. 7. 3. in 14. 3. 81 cena z žičnico 4fl0u dinarjev STROKOVNA POTOVANJA MUNCHEN - Obrtniški sejem. 3 dni, 15. 3.. 17. 3., 19. 3. 81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 1 dan - letalo, 19. 3. 81 BASEL-DIDACTA - Razstava učil, letalo 2 dni, 26. 3 letalo 41 23. 3., avtobus 4 in 5 dni, 22. 3. in 26. 3. 81 VERONA - Kmetijski sejem. 2 dni. 13. 3. 81 FRANKFURT - ISH Sejem sanitarne tehnike, ogrevanja in hlai klima, 4 dni, 17.3.81 HANNOVER - Tehnični sejem, 3 dni. 1. 4. 81. 2 dni. 3. 4. 81 DUS8ELDORF - Intershop 81, 4 dni, 4. 4. 81 LONDON — »IFE'81« — Mednarodna strokovna razstava pr in pijač, 4 dni, 3. 3. 81 BIRMINGHAM - »FOUNDRV81« - Mednarodni strokovni ski sejem, 4 dni, 24. 3. 81 LONDON — 58. mednarodna razstava »Idealni dom«. 4 dni, 24 K0BENHAVEN - Mednarodna razstava živil, strojev za prej beno industrijo, embalaže in plastike, 4 dni, 8. 4. 81 k6lN - Strokovni sejem »BARVE 81«, 4 dni, 25. 3. 81 OBVEŠČAMO VAS, DA JE V VSEH POSLOVALNICAH ■ TOVANjA VOLJO PROGRAM VELIKIH KOMPASOVIH turistično hotelsko podjetje PORTOROŽ SONČNI PORTOROŽ VABI HOTELI PALAČE telefon: (066) 73-346 Grand hotel Metropol telefon: (066) 75-141 Hotel Piran telefon: (066) 73-651 Hotel Belvedere telefon: (066) 82-631 OrM V Portorožu /e redno živahno metropol o.«** PREŽIVETI NEKAJ DNI V PORTOROŽU JE PRAVO DOŽIVETJE ¥—^ 1891: i^<0tok đm% šfBfc ti I ::1S^MP*L TURISTIČNO HOTELSKO FOOJITJE rožo Morfi./ PORTOROŽ, n. aol o. Stari in Po potepu v okolici Portoroža, kjer je vrsta privlačnosti (Bernardin, firan. tieli križ . .) bo prijalo kopanje v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo. Hotelski kompleks Metropol Hoteli Palače so pripravili za svoje goste poseben program. Goatje, ki ae bodo odločili ca vaaj 7-dnevno bivanje v njihovih objektih (penzion, pol pen -zion ali prenočišče z zajtrkom v hotelu Palače in Neptun), bodo deležni ie dodatnih brezplačnih storitev, in sicer: — enkratni zdravniški posvet v Termah, — enkrat na teden aperitiv dobrodošlice. — enkrat na teden večer mednarodnih jedi. — vsak dan, razen v nedeljo in ob praznikih 20 minut rekreacije pod zdravniškim nadzorstvom, — enkrat na teden, razen ob sobotah in praznikih, žeton za kegljanje v avtomatskem kegljišču Crand hotela Palače, — enkrat na teden, razen ob sobotah in praznikih prost vstop v noćni bar •Jadran. — enkrat na teden prikazovanje filma O slovenski rivieri, — vsak dan. razen ob torkih, uporaba plavalnega bazena /. ogrevano morsko vodo od 7.00 do 21.00 ure v Palači- hotelu. Med sprehodom po specifično m arhitektonsko edinstvenem mest* Piran se lahko ustavite v katerem od majhnih gostinskih lokalo*, za katere je značilno prijetno aW mače vzdušje. Vsekakor pa ne pozabite obiskati Pomorski mg zej, ki vas bo navdušil z bogato zbirko. novi PALAC K - de vetdesetletna tradicija v hotelirstvu Terasa hotela Re/vedere T++* alpina, Iskrene čestitke vsem ženam za njihov praznik 8. marec KRZNARSTVO modne pletenine iskreno čestitamo vsem ženam za njihov praznik Almira alpska modna industrija Radovljica LEOPOLDINA GA VRANO VIĆ 64000 KRANJ JENKOVA 4 Izvršujem vse krznarske storitve po ugodnih cenah. Čestitam ženam za praznik 8. marec. Popestrili smo izbor tkanin. Primerno darilo za 8. marec. Informativno prodajni center v hotelu CREINA — tel. — 25-168 TEKSTILINDUS KRANJ KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo praznik 8. marec in se priporočamo. 7 G L A S 20. STRAN PETEK. 6 MARU' emona globtour SEJEMSKI PROGRAM POMLAD 1981 VERONA: mednarodni kmetijski sejem avtobus, 1, 2 in 3 dni, odhodi med 7. in 13. marcem 1961 MUENCHEN: IHM, 33. mednarodni obrtniški sejem letalo, 3 dni, odhod 17. marca 1981 avtobus, 4 dni, odhod 19. marca 1981 BASEL: DIDACTA avtobus, 4 dni, odhod 25. marca 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem EUROSHOP letalo, 4 dni, odhod 6. aprila 1981 ZIMA 1981 IN MINI POČITNICE ob morju, v zdraviliščih in gorah PO DOGOVORU IN NAROČILU ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ČLANE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN RAZLIČNIH DRU STEV. POTREBUJETE RENT A CAR? Avtomobil si boste zagotovili, če ga boste pravočasno rezervirali. INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR A 70/6-81 DO KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ / n.sol.o. TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ z n.sol.o. OBVESTILO Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ obvešča vse krajane Krajevne skupnosti H rastje, da bomo odprli novo SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V HRAST JU v petek, 6. marca 1981, ob 9. uri SE PRIPOROČAMO! DO DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja naslednja dela in naloge: objavlja OPRAVLJANJE ODGOVORNIH VZDRŽEVALNIH DEL Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati Še naslednje pogoje: — da imajo končano poklicno triletno šolo vodovodne, toplovodne ali elektro stroke (šibki ali jaki tok), — dve leti delovnih izkušenj na vzdrževanju ali montaži vodovodnih, toplovodnih ali elektro naprav. — izpit iz varstva pri delu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delo je določeno poskusno delo dva meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave oglasa. O uspehu objave bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po izbiri. Informacije o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku delovne organizacije Dom plan. STROKOVNA SLUŽBA OBČANSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo dela in naloge PSIHOLOGA Zahteve: — strokovna izkazila visoke stopnje psihološke smeri, — 2 leti delovnih izkušeni Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Delo se opravlja na izpostavi Kranj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Kranj. Cesta JLA 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1. EKONOMA - ŠOFERJA - nedoločen čs« 2. RECEPTORJA - določen čas Pogoji: 3. KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE - nedolo*«* pod 1: — 3-letna poklicna gostinska ali trgovska Sola — tečaj za skladiV«** — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca pod 2: — končana srednja šola splošne ali hotelske smeri — znanje dveh tujih jezikov — pasivno, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca pod 3: — 3-letna gostinska šola KV gostinski delavec, — 2 leti delovnih izkušenj na delih blagajničarke, — poskusno delo 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v I 15 dni po objavi Komisiji za delovna razmerja, Komna. !!mI Bled. w OBUTEV ZA MLADE mehak podplat v črni, rjavi in modri barvi Km. 6MABCA 1981 21.STRAN.G LAS - 1 bombažna predilnica in tkalnica i tržič ISKRENE ČESTITKE ZA DAN ŽENA NOVA KOLEKCIJA ŽIVANA 81 ŽIVANA 81 SOVODENJ Po sklepu Delavskega sveta se bosta na javni licitaciji dne, 11. marca 1981 prodajali naslednji osnovni sredstvi: MLIN ZA MLETJE PLASTIČNIH ODPADKOV, izklicna cena 40.000 din 2. NEKOMPLETNI KOMPRESOR, izklicna cena 5.000 din Pričetek licitacije bo ob 8. uri na sedežu organizacije. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred licitacijo. Prometni davek v ceno ni vračunan. Pravne in fizične osebe so na licitaciji enakopravne. Informacije po telefonu 69-001. elita kranj Čestita vsem delovnim ženam i za 8. marec - dan žena V vseh nadih trgovinah vam je na voljo veliko raz-i novrstnega blaga. iUaLA - MODA - MAJA - DROGERIJA -ROKA VIČ AR - GALANTERIJA. Naše prodajalke vam pri nakupih svetujejo in na vašo željo darila tudi aranžirajo. ELITA KRANJ KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Kranj« Mirka Vadnova 1 Delavski avet delovne organizacije objavlja na podlagi 90. člena samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo KOGP Kranj naslednji razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za mandatno dobo štirih let Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: '- da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, - da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali gradbene »meri in štiri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravruj. ali gradbene ■meri in pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. - da ima organizacijske sposobnosti, posebna znanja za vodenje DO ter moralno politične kvalifikacije Kandidati za direktorja DO naj vložijo pismene prijave z živ- Spisom in dokazili o strokovni' izobrazbi in izpolnjevanju h zahtevanih pogojev v roku 15 dni od objave razpisa na v KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »Razpisni komisiji za imenovanje direktorja DO«. Delavski svet TOZD Komunala b. o. Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj t n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 1, objavlja na podlagi 130. člena Statuta TOZD Komunale naslednji razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD KOMUNALE za mandatno dobo štirih let Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da ima kandidat poleg v zakonu določenih pogojev še naslednje pogoje: - da ima visoko šolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah oziroma, da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah, - da ima organizacijske sposobnosti in je moralno politično neoporečen. Kandidati za vodjo TOZD Komunale naj vložijo pismeno prijavo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »Razpisni komisiji za imenovanje vodje TOZD Komunale«. V%* prijavljene kandidate za imenovanje direktorja DO in vodje TOZD Komunale bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb. murka želi za 8ČjWU?EC vsem ženam lepo i praznovanje t m u i-h a VELIKO IZBIRO PRAKTIČNIH DARIL ZA 8. MAREC — PRAZNIK ŽENA VAM NUDI MERKUR NA PRENOVLJENIH ODDELKIH VELEBLAGOVNICE GLOBUS (I. nadstropje) Hi#{ OB NAKUPU VAM BODO PRODAJALCI RADI -■.Cflf.i'™ SVETOVALI IN VAM PO ŽELJI DARILO TUDI ARANŽIRALI OBIŠČITE TUDI PRODAJALNE MERKUR V • LJUBLJANI • ŠKOFJI LOKI • GORENJI VASI • NAKLEM RADOVLJICI LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH MERKUR KRANJ G L# A S22.STRAN PETEK. 6 MAHTJ zahvala Ob boleli in prerani izgubi ljubega sina in bratca PETRA ĆEBULA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki so se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih; učiteljskemu zboru osnovne Sole Komenda -Moste, ki je zelo lepo pripravil sošolce za poslovilne pesmi in govor: cerkvenim pevcem, zvonarjem, grobarju in g. župniku za lep pogrebni obred in toplo izrečen govor ter sestri katehistkinji za resnično iskrene zadnje besede o njenem učencu Petru. Iskrena hvala tudi kolektivu KOGP Kranj - TOZD Gradnje in obrtniku Alfonzu Kernu. Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z namiyše enkrat najlepša hvala! Žalujoči vsi njegovu Nasovce, 27. februarja 1981 Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta JOŽETA DRINOVCA Jurčovega a ta iz Trboj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč,^^ST^j^feno ^se izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bavdku za p Draporščakom. zahvaljujemo Pangršcu, sodelavcem Mlekarne Kranj, vsem gasilcem, ZB> 1 moje, p f« pevcem za žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat, iskrena hvala! * ŽALUJOČI: sin Jože in hčerka Jelka z družinama! Trboje, Voglje ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame. tete in stare mame ZLATE SEDEJ g. k%1^°S0lS^f*SW' Ma™ Zalokar in Milki Dolinar za nesebično pomoč Zahvala JuRobankš £ P°?rebS'' "bred ,n P^lovilni govor, pevcem DU za ganljive žalostinke, kolektivom Jugobanka Jesenice. SDK Jesenice. SDK Kranj, V. V. O. Jesenice Viator - Kobalj Jesenice in r-lanmskemu društvu Javornik-Koroška Bela za spremstvo s praporom. Se enkrat prisrčna hvala! NJENI ŽALUJOČI! Jesenice, 4. marca 1981 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega moža. očeta, tasta in starega očeta STANKA ŠMITKA uslužbenca Zavoda socialnega zavarovanja v pokoju se zahvaljujemo tov. Dragu Šilingu in zdravnici za prvo pomoč. dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so ga pospremili na zadnji poti. mu darovali vence in cvetje z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Cirilu Mercunu za zelo lep poslovilni govor, pevskemu zboru iz K rope za ganljive pesmi in obem duhovnikoma, posebej še č. g. župniku Zabkarju za govor in pogrebni obred. Vsem še enkrt iskrena hvala! žalujoči: žena Polonca, sinova Hinko z družino in Stane, sestre, bratje in drugo sorodstvo! Kranj, Kropa, Ljubljana, Kamnik, Pula, Brezje, Koper Kropa, 1. marca 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubi jne žene. sestre, tete in svakinje VIKTORIJE ZAMAN roj. Pavsič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pom ■ Voglje 50, Šenčur Prodam drobni KROMpi draga 18. Duplje Prodam več PRAŠIČKA" od 15 do 50 kg. po ugodni n,, lin. Senturška gora 23. Cerklje Prodam 60-basno HARMC Telefon 24-761 - in t. 72 Prodam obžagan LES si vanjsko hišo in 100 k v m UJ »pobjon«. Naslov v oglasnem ku. Prodam TRAKTOR urw*f menjam za 3 t kiper PRIKOl prodam PRIKOLICO n avto. Žiganja vas 31. Tržič" Ugodno prodam REGA1 dit. Radič. Podlubnik lft} Loka. tel. 064-61-325 Prodam PSA volčjaka. sts mesecev in tiko SUSILEC i, Sp. Besnica 81 Prodam DNEVNO S0BG. SOBO in avto-camp PRH Informacije po telefonu 61 Prodam 9 gramov zobe. Ogled po 19. uri oglasnem oddelku. Prodam KRAVO ciko. s ali brez. Kolman Pavel Begunje Prodam barvni TELKA. kra — panorama (ekran ti?) 064-50-603 Prodam enoosno PRIKOl večji traktor, brez kiperia 3. Kropa. tel. 79-690 Prodam PLINSKO PKč super-ser. Sp. Besnica |3R Poceni prodam rabljeno SI. NO GARNITURO. Telefon»JH Izdaja Čl* Glas, Kranj. StavHTt* renjaki tisk Kranj, tisk: ZP {jit* pravica, Ljubljana. NaaJov tukf* in uprave liata: Kranj, Mo*>P\jafc* - Tekoči račun pri SDK v Krt«* * vilka 51500-603-3lttt - TrWW » 23-341. glavni urednik, odgovor«i* nik in uprava 21-835. redsirtu • :>* komerciala - p ropa k« uda. ut^i* mali oglasi in racunovoaar«* 0* Individualna polletna hn^ 250,— din, za inozemutvo prnt!^ v valuto vključno s poataiao. Oproščeno prometnega davi« »»»* stojnem mnenju 421 -1 '72. Pndam VARILNI APARAT, »rva :'. Kokri« a. tel. 21-047-1894 Prodam TELIČKO simentalko. U»dni Valjavec Anton. Zvirče TraV iH9.r) KUPIM Kupim nihalno KROŽNO ŽAOO \mvri letev pod kotom. Telefon 1782 GUMI VOZ ali menjam nosilnosti | tone /h večje-nar Rudolf. Voglje JOT. Sen-1783 !Kupim cm. Jezerska c 8. .tel 1)64-26-466 1784 .Kastni inon-litrski lesen SOI) /a ko Jan l)rag«i. Zg. Besnica 24 17Hf> Mm dobro ohranjena, nerjave-ania VRATA za |>e<\ Telefon 178<> [Kupim rabljeno NAKLAD ALKO i«en Smitek. pljuneva _1>. Tržič 1 788 .Kipim polovico KRAVK. Naslov a«nem oddelku 1896 (spim TELICO za v skrinjo in ELEKTROMOTOR. 2 do J ,TVIefnn (»64-60-547 1897 um 16-colski GUMI VOZ (gu-el> in SEJALNICO za žito. - rano na naslov: Miklav-kn.Puštal 18. Skofja Loka 1898 Uom kmečko KRUŠNO PEČ. M.Grad 15. Cerklje 1899 »m nekaj AŽ-PANJRV Tele-1900 i VOZILA am ohranjen R-4. letnik 1974. »nran Ho 14. 2. 1982. Kopnet iHntemaže 47. Preddv*r 1614 ID 17 M. prodam ali zame-imFORI) 15 M. p<» možnosti s ivrati. Pavlovič Kdo. So rl i jeva ani 1606 am .nebni avto FORI) TAU-M 12. 1967. 1303 ecm. Boris Kranj. Partizanska 4/a. -II" 1789 AUDI 60. letnik 1970. 9. Kranj VW. letnik 1969. Košir. 1790 .. dobro ohranjen MOTOR ^ »korai novo DINAMO in i* bencin. Jan Drago. Zg. a24 1791 fošvi prodam VVV 1200 letnik v voznem stanju. Koželj Fran«, je 15 1792 R-4. letnik 197« — no-Oltevek 9/a. Preddvor 179.1 m SK0DO 100 po delih in kumulacijsko PFČ. 4 kW. Miro. Velesovo .14 1794 m tri leta staro KATRCO km) Jamnik Ivan. Podre-1795 mebni avto ZASTAVA 1 letnik 1979. Voklo 88. Šenčur 1796 'plinu prodam R-4. starejši let -•luvanćić. Pod peča 82. Mavčiče. m\ 1797 APN-4 Gašperin. Begu-1798 VW 120f»~|. letnik december 1976. hran do 15/2-82. dobro ohra-. prodam Popovič Božo. Stare-M.Kranj - Cirče 1799 m ohranjen avto PRINZ Kordež Albin mL. Kropa % *H 79-52*» 1800 Mam FORD EXCOHD. starejši tyit.po generalni. Urh Fran«-. Rib-\fodam i*ebni avto DAF 33. let -I I«r73. dobro ohranjen (za poloma vzamem čeki. Informacije 'M-75-126 «k! 1.1. d<» 1«. ure 180.1 BffU» OPTIKA MANJ Tttttrjeva 1 fnanproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrat -'poldan po tel. 22-221 - int. 32-92. popoldan - Bled. Alpska 3 (Gart-ner) 1H64 Kupim MOTOR za VW 1300 ali 1600 ccm. 12 V. v dobrem stanju. Tavčar Brane. Bistrica 193. Tržič 1865 Prodam VVARTBURGA turist, letnik november 1979. prevoženih 21.000 km. Informacije po telefonu 064-21-820. ali Britof 284 -Kranj . 1Wif> Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978 Pantelič. Mlakarjeva 18. Kranj 1867 Prodam ZASTAVO 101 SC. staro 20 mesecev. Pintar. Praprotno 13. vŠelca nad Skofjo Loko. telefon 064 67-231 - int. 68 1868 Sprednja BLATNIKA za R-4. takoj kupim. Franc Frehh. Skofja Loka. Partizanska 40 1869 Prodam ZASTAVO 101. letnik oktober 1977. cena 98.000 dm. Kej-žar. Sorska 39. Skofja Loka. telefon 064-62-466 po 15. uri 1870 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Jevšek. Godešič 70. Skofja Loka 1H71 Prodam KOMBI 430 zastava 850. letnik 1975. Podlubnik 277. Skofja Loka. tel. 064-62-321 1872 Poceni prodam FORD TAUNUS (za dele) v voznem stanju. Dvorje 23. Cerklje 1873 Kupim STREHO za ZASTAVO 101. komplet z nosilci. Stane Pjevče-vič. Bistrica 166. Tržič .1874 Prodam generalno obnovljeno ZASTAVO 750. za 35.000 din. Burja Iztok. Sp. Gorje 92/b 1875 Pr«)dam osebni avto ZAPORO-ZEC. celega ali po delih. Perne Ciril. Prezrenje 7. Podnart 1876 Dobro ohranjenega GOLFA, letnik 1977. prevoženih 30.000 km. prodam najboljšemu ponudniku. Pra-protnik Metod. Ljubno 129. Podnart 1877 ZASTAVO 101. letnik 1976. z vgrajenim radiom, reghistrirano do februarja 1982. ugodno prodam. Kučina. Gradnikova 113. Radovljica Prodam ZASTAVO 750 LC. staro 9 mesecev. Informacije po telefonu 74-355. Vukelj Jože. Gradnikova 89. Radovljica 1880 ZASTAVO 101. letnik 1977. ugodno prodam. Telefon 27-319 popoldan . 1881 Po ugodni ceni prodam R-4. letnik 1977. Telefon 50-439 - Tržič 1882 Prodam OPEL KADETT. letnik 1969. cena po dogovoru. Ogled po 14. uri. C. Viktorja Kejžarja 1. Jesenice 1883 Prodam FIAT 903 spider. cena 9 SM. ali zamenjam za ZASTAVO 101. Berce. C. revolucije 2. Jesenice. tel.82-710 1884 126-P. letnik 1977. prevoženih 40.000 km. zelo ugodno prodam. Telefon 82-830 ali 81 -993 1885 Prodam ZASTAVO 750 in PRIKOLICO za osebni avto. po ugodni ceni. Lahko tudi na gradbeni kredit. Bilban Vinko. Sp. Pirniče 42. Medvode 1886 Prodam KOMBI Z-430. starejši letnik, motor - FIAT R50. Tušek Cvetka. I,enart 11. Selca 1887 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976 in ZASTAVO 750. letnik 1972. obnovljeno. Tel. 064-83-006 1888 Prodam ZASTAVO 750 speeial. letnik 1977. Pavec Sonja. Olševek 20. Preddvor 1889 Prodam ZAPOROZCA. letnik 1974. Kordeš. Kropa 112. tel. 79-506 popoldan 1890 AUDI 60 ter kabino za trakt«>r (domača izdelava), obje ugodno pr«»-dam. Habjan. Vošče 9. Radovljica 1891 Prodam LADO 1200. prevoženih 5500 km: in kupim smrekove DESKE. Jezerska p. 120. Kranj 1913 Prodam RENAULT 12 (da«ia>. letnik 1973. registriran do oktobra. Oprešnikova 20. Kranj. tel. 25-875 1914 Prodam osebni avt<» VVART-BURG. letnik 1971. registriran d«» decembra, lahko tudi na kredit. Telefon 25-687 samo popoldan 1915 STANOVANJA Zamenjam družbeno GARSONJERO (veliko, soba in kuhinja — posebej) za dvosobno STANOVANJE v Kranju. Pavlovič Edo. Sor-I i jeva 23. Kranj 1625 V najem vzamem tri ali štirisohno STANOVANJE, z veliko svetlobe (lahko tudi hiša) v okolici Kranja. Radovljice ali Škofje Loke. Informacije vsak dan od 18. do 20. ure po tel.28-946 1706 Iščem neopremljeno SOBO. za upokojenko, v Bohinjski Bistrici. Šifra: Zdrava 1806 STANOVANJE zgrajeno leta 1974. delno opremljeno, s telefonom, prodam za 95 SM ali oddam za daljše obdobje. Šifra: Dogovor 1807 Skromn«) SOBO. oddam v centru Kranja, proti predplačilu. Telefon 77-472 1808 Zamenjam enosobno komfortno STANOVANJE (42 kv. m) s telefonom za večje kjerkoli v Kranju Pečnik. tel. 27-137 1809 SOBO. večjo, po možnosti s posebnim vhodom, iščem na Bledu ali bližnji okolici, za dobo 5 let. Ponudbe na naslov: Ulčar Stojan. Kidričeva 10. Bled J810 Mlada tričlanska družina nujno išče STANOVANJE ali SOBO s kuhinjo v Kranju, za dobo od 1 do 2 leti. Naslov v oglasnem oddelku. ti i, ]HU o^Kran,u a,i bližnji okolici iščem SOBO ali GARSONJERO. Ponudbe po tel. 064-25-234 1819 Prodam GARSONJERO Pantelič. Mlakarjeva 18. Kranj 1813 Mlajši inžinir išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod šifro: Iskra 81 1901 Prodam enosobno STANOVANJE (44 kv. m) na Planini v Kranju. Ponudbe pod: Najbn 24-060 1820 Opravljam vsa SOBOSLIKAR SKA dela. Šifra: Slikopleskar 1821 ZIDARSKI MOJSTER - obrt nik s skupino, prevzame gradnjo stanovanjske hiše do III. gradbene faze. v letu 1981. Ponudbe pod šifro: Izkušena skupina 1822 POPRAVLJAM vse vrste tranzi-storskih sprejemnikov, gramofone in kasetofone. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 1823 ZAPOSLITVE 1 K V MIZARJA in mlajšega delavca za priučitev. takoj zaposlim. Po potrebi nudimo oskrbo. OD po dogovoru. Mizarstvo SlVIC. Dobro-polje 3. Brezje 1747 Iščem HONORARNO ZAPOSLI TEV. Telefon 24-159 - Kranj 1815 Zaposlimo mlajšega delavca — delavko, za delo in montažo v kovinski in plastični galanteriji. OD 7.000 din. ostalo po učinku. Bergant Metka. Kranj. Moša Pijade 42 1816 DELAVCA za delo v kovinski stroki, redno zaposlim. Zahteva se ročna spretnost in odslužen vojaški rok. Ponudbe pod: Kranj 1817 Iščem izmensko HONORARNO DELO. Šifra: Pomoč 1905 IZGUBLJENO 27. 2. 1981 dopoldan sem izgubila ROČNO URO na lokalnem avtobusu od Planine do Zdravstvenega doma. Poštenega najditelja prosim, da j«) proti nagradi vrne. Ravnik Marija. Planina 33. Kranj 1966 ČESTITKA Dragi MKŽNARJEVI MAMI. Jazbine, za njen visoki jubilej in dvojni praznik, še mnogo srečnih in zdravih let! Enako hčerki Francki. TO SO ŽELJ K SVOJCEV! 1907 OSTALO OBVESTILA POPRAVLJAM in MONTIRAM »entralne kurjave. Telefon 24-728 1633 ROLETE: lesene in plastične, naročite SPILERJU. Gradnikova 9. Radovljica, tel. 75-610 1711 Izdelujem in MONTIRAM VI-TRAŽE vseh veličin za pritrjevanje ANGLEŠČINO INSTRUIRAM za osnovne in srednje šole. Telefon 25-4.14 1908 V VARSTVO vzamem dva otroka, p«) možnosti takoj. Tavčarjeva 39. tel.22-239 1909 Dobri družini bi bila pripravljena, dvakrat tedensko, pomagati v GOSPODINJSTVU. Nasl«)v v oglasnem «>ddelku. 1910 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage FRANČIŠKE MAJDIC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, osebju Doma ostarelih v Tržiču, ki so ji lajšali trpljenje, predstavnici Krajevne skupnosti za lep poslovilni govor, pevcem iz BPT in g. župniku za obred in lep tolažil ni govor. VSI ŽALUJOČI! Kranj, 4. marca 1981 OBLETNICA 10. marca mineva deseto leto, odkar te je kruta usoda odtrgala od nas dragi FRANC KAVČIČ Rojčev a ta iz Prele«j a Vsem prijateljem, ki ga niste pozabili, iskrena hvala DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE KRATKA! Hčerke, sinova, vnukinje in vnuki! Kranj, 10. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA BENEDIKA p. d. Štefanovega a ta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno tov. Gorencu, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Janezu Bajžlju in osebju Kliničnega centra za dolgoletno nego. Iskrena hvala delovnim kolektivom in sodelavcem Živil, Iskre in Save Kranj, nogometašem Pod-brezij, kegljačem Save, Športnemu društvu Gumar in sošolcem delovodske gumarske šole. Hvala g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred ter pevcem za lepe žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Stražiiče, Zg. Bitnje, Velenje, 27. februarja 1981 RASTLINA. KI DAJE »Al) ZAJED IN SLADKO ALI PEKO ČO ZAČIMBO IZDELO VALEČ ROLET ZNAČILNOST ENA KEGA SVOBODNI TRŽAŠKI TERITORIJ KRAJ SEVEROVZHODNO OD DELNIC V GORSKEM KOTORJU PADANJE TEKOČE VODE OBJEKTIV. LEČJE BREZ ASTIGMA-TIZMA KRAJ V TEXASU. ZAH. OD AUSTINA ZANKASTA BOMBAŽNA TKANINA. ZA KOPALNE PLAŠČE IN BRISAČE DREVO ALI GRM. RUJU PODOBNA LEPOTNA RASTLINA ŠPORTNI VADITELJ GRŠKA MUZA PETJA PRESTREL NA RANA NAJRAZ SIR. RASTLINA SEVERNO ITALIJANSKI KRAJ MED VARESE IN COMO I L lil N DARNI KELTSKI BOJEVNIK IN BARD ZAHOONI KONTINENT ZGORNJI DEL SOBE JEZIK BAN ĐUJSKIH ČRNCEV NENAVADNA, l/H t D NA LEPOTA KRAJ NA JUGU ETIOPIJE. JUGOVZHODNO OD JEZERA ABAXA OSREDNJI DEL PODJETJA KDOR JE PRI - KORITU- TRNIKA. GRM IN SAD VELIKI KULTURNI NASADI ITAL DIRIGENT. AL BERTO GVERILSKO VOJSKOVANJE SKLADA TE U VIKTOR. ŠAHET BRUNO VEČJA TEKOČA VODA JAPONSKI DRŽAVNIK. HIROBUNI KRAJ NA KOPER-SKEM GRŠKA MATI BOGOV GORA NAO KOBARIDOM RDEČI KRIZ AMER. PLE SALKA OUNCAN UMETNIK. CIRKUSKI IGRALEC PRISLOV KOMAJ. KOMAJDA POTEM. NAPOSLED MNOŽIČEN STRAH. ZMEOA Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din, 3. nagrada 120 din, in 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 11. marca 1981 do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Mofte Pijadeja 1, W00° Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 8. marec. sadra. 32. trava 34 uklon %l *K 'V,- **YI.24 str„,ep,s. 26. eg. 27. astra. 29 not. 30. s.nod. 49 ero,\*J£St ^5^^ °' ' 44 ^ ? PTT 46. slo,. 48. nagrado. 150 d,n, prt,jm, Kazimir Zupan. Ukova DEŽURNE TRGOVINE | TRŽNI PREGLED LOTERIJA 0 058260 225500 22 42 82 102 0722 00532 022932 151802 211752 348902 472622 din 40 20.040 20.040 60 60 60 200 860 8.000 20.000 50.000 20.000 500.000 20.060 V soboto, 7. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg Na vasi. Šenčur in Naklo v 11 6. Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje. Krvavec Cerklje. Hrib Preddvor. Kočna Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84 Kranj. Živila: trgovine bodo odprte od 7. do 13. ure: prodajalna PC Vodovodni stolp. Kranj. lil. Moša Pijade. SP Pri Petrčku. Kranj. Titov trg * Mercator Kranj. Cesta JLA samopostrežna prodajalna Planina. Zupančičeva 17. Od 7. do 19. ure pa je odprt PC Britof pri Kranju. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne: Central Kranj od 7. do 11. ure: De likatesa. Maistrov trg 11. Krvave« Cerklje. Naklo V Naklem. Na vas Šenčur. JESENICE Emona Market. Prešernova 1/a Rožca. samopostrežna trgovina Javor . O. Novaka 8. SKOFJA LOKA Market Novi svet m na KRANJ Solata 140 din. šp.nača 150 din. cvetača 60 din. korenček 40 din. česen od 60 do 80 din. čebula od 30 do 38 din. fižol od 50 do 60 din. pesa 20 din. slive 60 din. jabolka od 15 do 20 din. hruške 45 din. grozdje 35 din. čehulčt*k 100 din. pomaranče 40 din. limone 45 din. ajdova moka 48 din. koruzna moka 20 din. kaša 38 din. surovo maslo 200 din. svetana 58 din. skuta 42 din. sladko zelje 50 din. kislo zelje 30 din. kisla repa 28 din. orehi 280 din. jajčka 5.50 din. krompir od 12 do 14 din. med 140 din. JESENICE Solata od 90 do 120 din. cvetača 60 din. korenček 33 din. česen 70 din. čebula 70 din. čebula 30 din. fižol od 54 do 60.50 din. pesa 18.60 din. kumare 85 din. paradižnik 73 din. slive 63.60 din. jabolka 21.50 din. hruške 48 din. grozdje 35 din. potna ranče 28.90 din. limone, 54.50 din. ajdova moka 41 din. koruzna moka 16.70 din. kaša 33.90 din. surovo maslo 185.60 din. smetana 82.30 din. skuta 66.40 din. sladko zelje 26 din. kislo zelje 17.80 din. kisla repa 20 din. orehi'317.40 din. jajčka od 5.40 do 6.20 din. krompir 16.05din. 4 40 9334 440 34204 6.040 48094 2.040 69064 6.040 83714 2.040, 119634 20.040 16 80 66 100 76 60 86 80 506 160 1376 1.060 19416 6.080 33846 4.000 111576 20.060 256646 20.000 394926 20.000 78 60 Srečka din št. 3588 400 103508 20.000 493868 20.000 1501 600 6491 400 9901 400 20161 8.000 35641 2.000 45781 4.000 54451 4.000 95511 2.000 455641 " 20.000 5243 600 07133 8.000 99683 8.000 377893 20.000 450413 1.000.000 25 120 455 160 13655 6.000 119545 100.000 145715 20.000 275075 20.000 17 60 67 80 59787 2.000 86697 4.000 09 80 69 100 759 200 36989 2.000 025119 20.000 078419 20.000 Vroče hrenovke - Za topel prigrizek, ki se ga da pojesti kar na k je poskrbel kranjski KŽK. tozd Klavnica. Prejšnji teden so noju začeli v mesnici pri kranjski avtobusni postaji in v mesnici na V* strovem trgu pripravljati vroče hrenovke in klobase s kruhom. Toft\ malica, ki je sicer znana z imenom »hot dog«. a so se raje odh^h*' lepše slovensko poimenovanje, velja 18 dni. — Foto: P. M. Razstava ročnih del v Šenčurju NESREČE IZVEN PREHODA ČEZ CESTO Jesenice — V sredo. 4. marca, nekaj po 14. uri se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. Janko Aljančič (roj. 1906) z Jesenic je izven prehoda za pešce hitel čez cesto. Voznik osebnega avtomobila Janez Aupič (roj. 1950) z Jesenic je sicer zaviral, ko je opazil Aljančiča na cesti in odvijal v levo. vendar pa kljub temu ni mogel preprečiti nesreče. Janka Aljančiča so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Ogenj na podstrešju Žiri — V torek. 3. marca, ob 21.30 je zagorelo v stanovanjski hiši Franca Pertovta na Dobračevi. Ogenj je nastal zaradi nepravilno grajenega dimnika, iz katerega so iskre padale na leseni tram podstrešja. V požaru je bil uničen del ostrešja, škoda pa je ocenjena na približno 20.000 din. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci. Šenčur — V počastitev dneva žena Turistično društvo Šenčur letos že tretjič prireja razstavo ročnih del. ki so jih izdelale žene Šenčurja in okolice. Ogledate si jo lahko V domu Kokrške čete v Šenčurju. Otvoritev bo v soboto. 7. marca 1981 ob 19. uri. na ogled pa bo do nedelje. 15. marca. Oh delavnikih bo odprta od 15. do 20. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Lisica tekla skozi vas Kranj - V zadnjem čas«)«' več primerov, da lisice ob I dnevu zatavajo do našel, -mirijo pse in mačke ter sev*y j Konec februarja se je \ V«sT Cerkljah zatekla lisica \ ... jeno hišo. žival — verjetno o* za steklino — pa sta us* miličnika oddelka milice \ C«| V torek. 3. marca, dopoldi**] lisica iz bližnjega gozda m* navzdol ob Savi v Struževwr.' bližala se je nekaterim nišani' stepla s psi. Občani so pot lovca, da j* pse. ki so priSliv! lisico, ustrelil, prav tako tudi< domačih mačkov. Po od), preprečevanju in zatiranju je namreč treba živali, ki stik z domnevno obolelimi «>* no. takoj odstraniti. Da je Sj | stekla je sicer samo domnev*.s po tem sprehodu skozi vas 4 vendar pa previdnost nikakor i več. Ob tem pa seveda ne biti. da kontumac. to je zar. in psov. še vedno velja. GLASOVA ANKETA Dve uri manj za naku 1. februarja so začeli v škofjeloški občini odpirati trgovir* kasneje in jih uro prej zapirati. Pri Veletrgovini Loka so se u ukrep odloČili zato, da bi zmanjšali stroške ogrevanja, elek energije in povečali produktivnost dela. Predlog so obravnavali niški sveti v občini in so povsod, razen v dveh krajevnih skir kjer se svet sploh ni sestal, dali soglasje za skrajšanje obratov časa. Namesto dosedanjih dvanajst ur, so prodajalne odprte 10 kateri uri se odpirajo in kdaj zapirajo, so odločili potrošniški sv Škof j i Loki so se dogovorili, da se odpirajo ob 8. in zapirajo ob ■ vendar je vsak dan dežurnih šest prodajaln, ki so odprte: ena od C 15. ure in druge od 8. do 19. ure. Čeprav so se dogovarjali i f trgovskimi organizacijami, da bi bil čas v vseh prodajalnah enoten z Namo. Emono in drugimi niso mogli dogovoriti in bodo zadevi skušali rešiti v spomladanskem času. Kaj o novem obratovalnem času menijo potrošniki? Ivanka Kogovšek, $ pri Zireh: »Menda n spremenili obratovalni h Meni je vseeno, če se odpira? uro* kasneje, saj nikdar V grem v trgovino tako zgod,,* niti po 18. uri ne. Prav u\t me nič ne moti. če so trgovi* zaprte ob sobotah popoln saj vedno nakupim pn?j (V Zirov sem oddaljena \f kilometre in se je za nakiuv vanje treba pripraviti in nikdar ne kupujem v zadrt.* hipu«. Peter Gravas, Skofja Loka: »Nič me ne moti, če je trgovina odprta kakšno uro manj. Tudi v tem času lahko vse kupim, kar potrebujem. Sicer pa če bo takšna draginja in se bodo cene tako dvigale, bodo postale plače premajhne, da bi lahko še kaj dosti hodili po trgovinah.« Cvetka Boinar, Loka: »Da se trgovine <4p rajo kasneje, me ne moti, $»> zjutraj le zelo redko nakup* jem. Zelo hitro pa min* tv poldne, ko je po službi trttV po otroka v vrtec in skukir kosilo in je za pohiteti. d.i « lahko pravočasno nakupiš u potrebno. Bolj me mo^jt redke dežurne trgovine ob a botah. Iz mesta je v Podluba* ali na Trato kar daleč« L. Bogaui