Ptuj, petek, 23. avgusta 2013 letnik LXVI • št. 66 Odgovorna urednica Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 oglasnih straneh. Štajerski V Kronika Podravje • Eles do zemljišč za daljnovod tudi z grožnjami O Stran 7 Torek: Tednikov kopalni dan Temačni Park ^gJ^F Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini ni možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Informacije: 02 749 45 30 t Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- IV OKIMO Prekmurski poet stari znanec Križank www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Štajerski T Nogomet • Zavrč in Aluminij naprej O Strani 11 Kolesarstvo • Sagadin med najboljšimi v Evropi O Strani 13 Podravje • Na deponijo v Ormož tudi odpadki iz severne Primorske Smeti iz Nove Gorice preko Ptuja v Ormož Kot strela z jasnega je v sredo udarila novica, da se na Ptuj vozijo mešani komunalni odpadki iz deponije v Stari Gori pri Novi Gorici, ki nima okoljevarstvenega dovoljenja. Mešane komunalne odpadke tam samo zbirajo, jih še isti dan naložijo in odpeljejo na Ptuj. Na deponiji centra CERO Gajke goriške smeti obdelajo. Ko so odpadki prebrani, jih ponovno naložijo in odpeljejo na odlagališče Dobrava v občini Ormož. Zakaj v Ormož? Ker tudi ptujsko odlagališče nima okoljevarstvenega dovoljenja. In zato v Ormož pretovarjajo ne samo goriške, ampak tudi vse domače smeti iz občin Spodnjega Po-dravja, vezanih na deponijo. Od 18. junija letos se mešani komunalni odpadki na odlagališču CERO Gajke več ne odlagajo. Po besedah direktorja Javnih služb Alena Hodnika zato, da ne bi do konca zapolnili kapacitet odlagališča. Če bi do tega prišlo, do okoljevarstvenega dovoljenja naj več ne bi bilo moč priti. Sicer pa center CERO Gajke veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja nima slabih šest let, od 31. oktobra 2007. Ozadja razkrivamo na strani 2. MZ Foto: Črtomir Goznik rAUrlž ltri£< Podravje • Čeprav je turizem ena izmed panog, na katero se staVi kot na (rešilno) dejavnostprihodnosti, ki bi naj nas,.. popeljala iz krize, pa jereafnapBoblSpe^ o nočitvah kažejo porazno sliko, marsikje jih pa; niti ne poznajo ali nočejo izdatiJ ¿^ ["if mStranJj- 6 Zakaj tako visoka nadomestila za stavbna zemljišča Ptuj • Med občani MO Ptuj, ki so te dni prejeli položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je dobesedno zavrelo zaradi občutno višjih zneskov, kot so jih plačevali doslej. O Stran 2 in 3 Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALE! POHORJE Bi RESORT .C H www.pohorje.org 1 1 ■«j Več na oglasnih straneh. JJAJAJ s I iiÉf jjjj mM j A^irodno ^ff^ff© ^^lAAbA Ptuj 2013 Minoritski samostan, J J. avgust J JI 3, ob 19 A J uri re: Perutnina Ptuj T *|AGER MESTNA OBČINA PTUJ i t i I i t i VI»E*T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 23. avgusta 2013 Ptuj • Še o zvišanju plačila NUSZ DURS je le servis občine Iz službe za odnose z javnostmi Davčne uprave RS so nam sporočili, da je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) DURS zgolj servis občinam. To pomeni, da DURS odmerja to nadomestilo izključno na podlagi podatkov občin. Prav tako pojasnjujejo, da so odmerili NUSZ na podlagi podatkov iz MO Ptuj Občani bodo vplačali milijon evrov Fizičnim osebam je bilo izdanih 9552 odločb za plačilo NUSZ v skupnem znesku več kot milijon evrov. Iz odloka je razvidna višina mesečnega nadomestila po posameznih conah ločeno za stanovanjske namene, poslovne namene in za nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko ali poslovno gradnjo. Kot primer navajajo, da se je vrednost točke za stanovanjski namen v 1. coni z povišala za 1,9 %. Sicer pa je posamezna odmera NUSZ odvisna predvsem od podatkov o stavbnem zemljišču vsakega posameznega zavezanca. Pri izračunu zneska za posameznega zavezanca se torej upošteva površina stavbnega Uvodnik zemljišča, čas lastništva in vrednost točke po posameznih conah in namenu. Iz podatkov na letni ravni so izračunali, da povprečni odmerjen znesek NUSZ na zavezanca v letu 2013 znaša 109,16 evra v primerjavi z letom 2012, ko je ta znesek znašal 85,71 evra, kar pomeni, da se je povečal za 27,4 %. Primerjava podatkov o odmerah NUSZ 2013 za ostale občine z območja Spodnjega Podravja pa kaže, da ni bistvenih odstopanj glede na odmero za leto 2012. Pritožbe kar dežujejo V dneh od 14. do 19. avgusta so na DURS evidentirali 26 pritožb zavezancev, predvsem v teh dneh pa se zelo povečuje število strank, ki želijo podati Politika nam kvari duševni mir Po tem, ko je v začetku julija v veljavo stopila višja stopnja davka na dodano vrednost in nas je država dodatno finančno obremenila, sta se vlada in parlament elegantno umaknila na počitnice. Pa saj imam občutek, da če so na počitnicah, nam naredijo manj škode kot običajno, ko so v redni delovni formi. V času, ko notranja politika ni bila top tema dnevno-informa-tivnih oddaj, smo si lahko od nesmiselnega dogajanja na državnem političnem prizorišču vsaj deloma oddahnili. Vsaj nekaj dni med poletjem je bil pravi balzam, ko nas niso posiljevali s političnimi aferami, podtikanji, nesoglasji in medsebojnimi obtoževanji. A poletna politična milina je s tem tednom končana. Gašpar Gašpar Mišič je razgrel politične strasti. Po mojem mnenju sicer upravičeno, kajti gre še za samo eno izmed potrditev, da je primarni in glavni cilj naših politikantov priti do dobro plačanih stolčkov, tu in tam pobrati lepo sejnino in se hkrati pod mizo dogovoriti še za kakšno provizijo. Politično kadrovanje in lobiranje sta sicer v svetu povsem običajni, tudi legitimni praksi, ki pa se ju pri nas lotevamo čisto »po slovensko«. Če smo se že šli divje privatizacije, se pač gremo tudi povsem divjega političnega kadrovanja. Vlado menjujemo na eno leto. Z vsako novo vlado se v številnih državnih podjetjih nastavljajo nove uprave in nadzorni sveti. Zavedati se je potrebno, da vsi tisti, ki morajo položaje zapustiti (tako v vladi kot v podjetjih) prejmejo bodisi odpravnino bodisi so še nekaj mesecev kot prejemniki nadomestila na plačilni listi države. Vsi so nastavljeni (ali na žalost izvoljeni) samo sebi v namen. Ob neučinkovitosti našega političnega sistema bi bilo za miren vsakdanjik navadnega državljana boljše, da bi bila vlada in parlament vseskozi na dopustu in se nam z njunimi aktivnostmi ne bi bilo potrebno obremenjevati. Če že denarja nimamo, bi vsaj imeli mirne živce. Tako pa nimamo ne denarja, ne mirnih živcev. In ob tem nam napovedujejo še vročo politično jesen. Živela Slovenija, njena buržoazija in proletariat! Mojca Zemljarič pritožbo na zapisnik. Zavezanci se pritožujejo, da imajo od istega stavbnega zemljišča dvakrat odmerjen davek, da je odmera izvedena poleg njihove tudi za sosednje nepremičnine, da ima odmero od istega stavbnega zemljišča več družinskih članov, vsak od celote namesto od deleža in podobno. Kot sporočajo, pritožbo lahko poda vsak, ki se s prejeto odmero ne strinja, vendar pa opozarjajo, da pritožba ne zadrži plačila. To pomeni, da je znesek treba poravnati v roku, če pa je pritožbi zavezanca ugodeno, mu bodo sredstva vrnjena skupaj z zakonitimi obrestmi. Patricija Kovačec Država in občina se norčujeta iz nas! V teh dneh, ko je veliko ljudi že prejelo plačilne naloge za nadomestilo stavbnega zemljišča, vlada velika gneča pred okenci davčnega urada na Ptuju, ki je izdajatelj teh položnic. Previsoki zneski in nepravilni podatki, na podlagi katerih je nadomestilo izračunano, so razlog, da so ljudje upravičeno na nogah. Otilija Privšek: »Položnico sem prejela pred nekaj dnevi. Znesek je nekoliko višji kot lani, ampak ko sem primerjala položnice izpred nekaj let nazaj, sem ugotovila, da se je znesek vsako leto višal za nekaj evrov. Se mi pa plačevanje tega že od vsega začetka ne zdi prav. Parcelo sem kupila, plačala, sama vlagala vanjo, vsako leto pa še plačujem nadomestilo občini. To se mi enostavno ne zdi prav!« Marija Serdinšek: »Znesek na naši letošnji položnici sicer ni višji, se pa vsako leto ubadamo z napačnimi podatki. Mi smo se že pred tremi leti preselili v drugo občino, pa še vedno dobivamo položnico iz Ptuja. Vsako leto znova jih obveščamo o tem, res ne vem, kaj delajo ti uradniki. Poleg vseh davkov, ki jih že plačujemo, je res nepošteno, da plačujemo še to, ampak mislim, da smo še premalo glasni in da na koncu, ko se prah že malo poleže, plačamo tisto položnico in gremo dalje. Na tak način zagotovo ne bomo ničesar spremenili.« Vlado Kmet: »Ravnokar sem prejel položnico. Moja težava sicer ni v znesku, se mi pa zdi skrajno nepošteno, da moram kot najemnik stanovanja v bloku plačevati nadomestilo za stavbno zemljišče. Bolj smiselno bi bilo, če bi to plačeval lastnik. Še bolj smešno pa je to, da na primer štirje stanovalci, ki imajo stanovanje drug nad drugim, plačajo nadomestilo praktično za en in isti kos zemlje ali stavbe. Se pravi, da občina za en del zemljišča dobi štirikraten znesek. Kje je tu logika?« Franc Kamenšek: »Vse, kar lahko rečem, je, da vlada anarhija. Ravnokar sem bil v prostorih zemljiškega katastra, kjer imajo napačne podatke, kljub temu da smo že dvakrat delali meritve. Kamor koli greš, nikjer nimajo poenotenih evidenc, nobeden nič ne ve, vsi se izgovarjajo drug na drugega, pravi nered je vse skupaj. Ne morem sicer reči, da je moj znesek previsok, vsekakor pa je napačen, ker so ga izračunali na podlagi napačnih podatkov. Bomo videli, kaj bom uspel rešiti.« Patricija Kovačec Podravje, Goriška • Biznis z mešanimi komunalnimi odpadki Odpadki so očitno zanimivo tržno blago! Ker Komunala Nova Gorica mešanih komunalnih odpadkov iz občin na Goriškem na odlagališču v Stari Gori ne sme več niti začasno skladiščiti, jih od ponedeljka dnevno vozijo na CERO Gajke, kjer jih obdelajo (izvede se ročna separacija), jih v nadaljevanju odpeljejo na deponijo v Ormožu in tam odložijo. Da se odpadki na deponiji v Stari Gori ne smejo več niti začasno odlagati ali skladiščiti, je odredila inšpekcija. Ptujčani so goriške odpadke očitno sprejeli odprtih rok, čeprav jim samim kapacitete za odlaganje domačih ptujskih oziroma podravskih smeti primanjkujejo. Že dva meseca jih namreč odvažajo na deponijo v Ormož. »Kljub prenehanju odlaganja odpadkov se na CERO Gajke še naprej izvaja obdelava določenih frakcij komunalnih odpadkov. Kar se tiče mešanih komunalnih odpadkov, se obdelava vrši za vseh 16 občin Spodnjega Podravja, občino Duplek in občasno za občini Zreče in Vitanje, kjer je kon-cesionar za opravljanje javne gospodarske službe podjetje Čisto mesto / Saubermacher. Od začetka tega tedna se na deponiji v Gajkah izvaja tudi obdelava mešanih komunalnih odpadkov iz občin ožje Goriške,« je pojasnil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, podjetja, ki ima v upravljanju ptujski CERO Gajke. Letno se iz območja občin Spodnjega Podravja zbere okrog 12.000 ton mešanih komunalnih odpadkov. Od tega je okrog 3.900 ton iz območja mestne občine Ptuj. Iz šestih občin na Goriškem se bo na CERO Gajke dnevno dovažalo po 50 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar bi na letni ravni ob predpostavki 250 delovnih dni zneslo 12.500 ton. Gre za kapaciteto, ki presega skupno maso smeti, zbranih na območju Spodnjega Podravja. Direktor Hodnik sicer pojasnjuje, da se odpadki iz Goriške na Ptuj in v Ormož vozijo začasno. Ni pa definiral, ali začasno pomeni teden, mesec, leto ... Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj: »Odlagališče CERO Gajke po že znanih zapletih nima veljavnega okoljevarstvene-ga dovoljenja (OVD). Preteklo OVD je veljalo do 31. 10. 2007. Vloga za izdajo novega, ki je bila na ARSO vložena 14. 8. 2006, pa je bila rešena ob koncu leta 2011, ko smo prejeli negativno odločbo o izdaji IPPC-dovoljenja (razširjeno OVD). Postopek izdaje IPPC-dovoljenja je po uporabi izrednih pravnih sredstev - obnove postopka - obnovljen, tako da pravno-formalno odločanje o izdaji IPPC-dovoljenja sploh še ni končano.« Ob dejstvu, da Goričani za skupen strošek celovitega ravnanja z odpadki plačajo 123 evrov po toni, in ob podatku, da se na Ptuj dnevno pripelje 50 ton odpadkov, je dnevni prihodek iz tega naslova 6150 evrov. Ob predpostavki, da se posel izvaja 250 delovnih dni na leto, pridemo do prihodka v znesku 1,5 milijona evrov. Če pa dnevni prihodek pomnožimo s 365 dnevi, pa pridemo do zneska 2,2 milijona evrov prihodka na leto. Ta sredstva si med seboj razdelijo deležniki, ki so v posel vključeni - en izvaja prevoze, drugi smeti začasno odlaga in jih prebira, tretji jih ponovno prevaža, četrti odlaga ... Svoj pi-skrček nato pristavi še država in pobere okoljsko dajatev ... Iz Ptuja v Ormož dnevno 80 ton odpadkov »Dnevno se v Ormož prepelje povprečno 40 ton mešanih komunalnih odpadkov občin Spodnjega Podravja, odvisno od potreb in razpoložljivosti vozil, okvirno naj bi šlo za dodatnih 40 ton dnevno. Iz odlagališča Stara Gora se dnevno na Ptuj pripelje okrog 50 ton mešanih komunalnih odpadkov. Ocenjena dinamika prevozov iz Nove Gorice na Ptuj naj bi bila dvakrat dnevno, odvisna je od Komunalnega podjetja Nova Gorica,« navaja Hodnik, ki smo ga povprašali tudi, kakšna je cena storitve po toni, koliko zaračunajo Goričanom in koliko za odlaganje plačajo Ormožu. Natančnega odgovora nismo dobili. »Skupen strošek celotnega ravnanja z odpadki (priprava odpadkov, prevoz odpadkov na Ptuj, obdelava odpadkov, natovarjanje obdelanih odpadkov, prevoz obdelanih odpadkov, odlaganje odpadkov, okoljska dajatev ...) znaša 123 evrov po toni. Ker naveden skupni strošek sestavljajo različne storitve (priprava materiala, logistika ...), izvajalec vseh pa niso Javne službe Ptuj, zaradi varovanja poslovnih skrivnosti teh ne moremo komentirati, niti vseh ne poznamo. Odlaganje odpadkov se vrši po ceni, ki so jo potrdile občine, lastnice odlagališča Dobrava, kar pa se tiče obdelave odpadkov (ročne separacije), pa se ta vrši po ceni 4,9 evra po toni,« je pojasnil direktor Alen Hodnik. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 23. avgusta 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Občutno višja nadomestila za stavbno zemljišče Višji zneski, ker so nekateri doslej nekaj skrivali!? Med občani MO Ptuj, ki so te dni prejeli položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je dobesedno zavrelo zaradi občutno višjih zneskov, kot so jih za nadomestilo plačevali doslej. Kot vse kaže, so „nove" položnice za vse stanovanjske površine prejeli le občani MO Ptuj, saj iz drugih občin doslej negativnih odzivov ni bilo oz. so prejeli takšne položnice, kot so jih plačevali v prejšnjih letih, zneski na njih so višji le za odstotek rasti življenjskih stroškov. Mnogi Ptujčani zdaj preverjajo podatke v registru Geodetske uprave ter iščejo pojasnila na Davčnem uradu oziroma na Oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, kjer lahko v roku 15 dni od prejema položnice na zapisnik tudi podajo morebitno pritožbo, v nasprotnem primeru jo bo mogoče upoštevati šele ob plačilu nadomestila v letu 2014, sporočajo iz ptujske Mestne hiše, kjer so v sredo, 21. avgusta, sestavili obvestilo, v katerem navajajo, »da je velikost in popis stavbnih zemljišč izdelala Geodetska uprava RS, ki je te podatke posredovala v preverjanje vsem tistim, ki morajo na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča«. Po novem so zajete V ■ , v, čisto vse površine Vsak lastnik je imel možnost spremeniti potencialno napačne podatke, pravijo v Mestni hiši, kjer je te dni gneča največja. Na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih je bila MO Ptuj dolžna Davčnemu uradu RS posredovati podatke za plačilo tega nadomestila. MO Ptuj je tako Dursu posredovala podatke, ki po novi zakonodaji zajemajo vse stanovanjske površine. V Mestni hiši ob tem poudarjajo, da razlike v višini plačila ni mogoče pripisovati povišanim cenam. Po spremenjenem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, mestni svetniki so ga sprejeli novembra lani, se je višina mesečnega nadomestila povišala le z indeksom rasti življenjskih potrebščin, torej za 1,9 %. Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih pa je bilo povišanje občutnejše, za 10,05 %. Foto: Črtomir Goznik Med spodnje podravskimi občinami je (zaenkrat) le MO Ptuj zvišala zneska NUZS. Polnilcem proračuna, davkoplačevalcem, ki jih je zadelo enormno povišanje nadomestila, tako ne preostane drugega, kot da podatke preverijo. Za morebitne napake, ugotavljajo jih na dnevnem redu, ker vsi visoki zneski ne vzdržijo, se jim doslej sicer še ni nihče opravičil, ker „vsi davkoplačevalci niso lumpi in ne skrivajo svojega premoženja", kot skušajo nekateri sedaj opravičiti v tem trenutku že dokazane napake. V Registru nepremičnin, ki je odprta evidenca, v katerega je treba javljati vse spremembe, so zajeti podatki tako o neto tlorisni površini (to so vsi prostori v stavbi) in podatki o uporabni bivalni stanovanjski površini, prostorih, ki se uporabljajo neposredno za bivanje. Priznavajo tudi napake V Geodetski upravi predvidevajo, da so napake tudi pri njih. Še najbolj so verodostojni podatkih o stanovanjskih površinah v blokih, podatki iz popisa so lahko že nekoliko pomanjkljivi, če so jih ljudje sporočali sami, če na delu niso bili popisovalci, med katerimi pa tudi niso bili vsi najbolj usposobljeni. Najpogosteje ugotovljena napaka, ki zvišuje zneske na položnicah, pa so podvojeni podatki, torej da so lastniki ene nepremičnine dobili dvojni znesek nadomestila. „Večinoma pa naj bi šlo za napako v nekem programu." Kaj to natančno pomeni, še nismo uspeli izvedeti. Zagotovo pa bo davkoplačevalcem treba pojasniti, katere podatke iz registra nepremičnin so v resnici uporabili pri letošnjih položnicah za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da so se zneski tako povišali, če drži podatek, da bi lahko bili višji le za 1,9 %. Za dodatna pojasnila pri najnovejših izračunih nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v MO Ptuj, ki bo v mestno blagajno za leto 2013 prinesel okrog milijon evrov več, smo vprašali tudi ptujskega župana Štefana Čelana. Predvsem nas je zanimalo, kaj pomenijo občutno višji zneski na položnicah pri tistih, ki se jim stanovanjska površina ni spremenila in bi torej moral biti njihov znesek na položnici višji zgolj za 1,9 odstotka. „Na podlagi primerov, ki smo jih prejeli v MO, lahko povemo, da nihče, ki je imel enako stanovanjsko površino, kot je v evidencah Geodetske uprave RS, ni plačal višjega zneska kot zgolj za 1,9 odstotka. Res pa je, da so mnogi imeli stare nepravilne odločbe z napačnimi podatki o stanovanjskih površinah. V podatkih so imeli zajeto zgolj stanovanje brez kleti, garaž in drugih stanovanjskih površin. Nove podatke jim je v lanskem letu posredovala Geodetska uprava. Vsak lastnik je imel možnost videti vrednost in velikost njegove stanovanjske površine. Vse morebitne napake je bilo treba sporočiti ter uskladiti z dejanskim stanjem na Geodetski upravi. MO je torej dolžna v skladu z zakonom zgolj te podatke posredovati Davčnemu uradu, ki nato izda položnice," je povedal. Zbran denar gre za infrastrukturo Ptujski župan tudi nima podatkov o tem, kako je s temi položnicami v drugih občinah, od koder negativnih odzivov doslej ni bilo. Tako vsaj kaže, da so „nove" položnice za vse stanovanjske površine prejeli le občani MO Ptuj. „Žal ne razpolagam z informacijami o tem, kdo vse je prejel položnice po novih zakonskih predpisih in kdo ne. Prav tako se ne bom nič čudil, če bom izvedel, da se ta zakonodaja v naši državi krši. Vedno bolj mi namreč postaja jasno, zakaj Slovenke in Slovenci nismo skoraj 2000 let imeli države. V tej mladi državi je namreč moralno kršiti ustavo in zakone, vsak, ki pa se jih drži, pa je proglašen za neumneža," pojasnjuje Čelan. Zbrana sredstva iz tega vira so sicer sestavni del integralnega proračuna. „O rabi in namenu teh sredstev odločajo mestne svetnice in svetniki ob sprejemanju vsakoletnega proračuna. Večina tega denarja pa je namenjenega izboljšanju javne infrastrukture. Ker ne vemo natančno, koliko odločb bo doživelo spremembe, vam o natančni številki ne morem govoriti. Projekcije pa kažejo, da naj bi dobili slab milijon evrov več kot predhodno leto," še pove ptujski župan. Zakon »povozil« pogodbo - v ČS Jezero odslej plačujejo NUSZ Glede morebitnih neplač-nikov tega nadomestila v MO Ptuj doslej, če so bili, in po katerih kriterijih so bili doslej izvzeti oz. oproščeni tega plačila, Čelan pravi: „Ob umeščanju našega centra za ravnaje z odpadki je takratna ČS Jezero zahtevala, da se v pogodbo za CERO Gajke za krajane te ČS zapiše tudi oprostitev plačevanja tega nadomestila. To določilo smo spoštovali vse do sprejetja novega Zakona o stavbnih zemljiščih, ki je izrecno prepovedal takšno oprostitev. Morda zanimivost, da je to določilo veljalo skoraj deset let, a se v ČS kljub skoraj 140 gradbenim parcelam ljudje niso odločali za novogradnje stanovanjskih hiš," pa je ptujski župan povedal o morebitnih izjemah pri plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v MO Ptuj, ki naj bi jih bilo po neuradnih podatkih kar nekaj. MG Odmera NUSZ za leto 201 l . . ot¡¿io* Rok plačila: 15.10.2013 '■R jMji'ímn "^0 054 £5 " V, S ¿i o Foto: Črtomir Goznik Večina občanov Ptuja je prejela enkrat višje zneske NUSZ na položnicah kot lani, nekateri celo več kot 100 % višje. 0 NUSZ so povedali: Zupan občine Zetale Anton Butolen: »Višina obveznosti iz naslova plačila za NUSZ je v naši občini ostala na lanskoletni ravni. Podlaga za obračun nadomestila so podatki, ki smo jih pridobili od občanov, lastnikov nepremičnin, saj država takrat ni poskrbela za to, da bi o nepremičninah imeli na razpolago verodostojne podatke, na katere bi se lahko opirali. Ko se je uvajalo plačilo nadomestila, smo lastnikom poslali vprašalnike, v katere so vpisali podatke o velikosti svojih nepremičnin. Zdaj država podatke o velikosti in namembnosti nepremičnin ima in čakamo, da jih začne uporabljati.« Župan občine Gorišnica Jože Kokot: »NUSZ zaračunavamo na podlagi podatkov, ki so nam jih ob uvedbi dajatve posredovali lastniki nepremičnin. Teh podatkov s podatki Geodetske uprave nismo primerjali ali jih usklajevali, ker je bilo rečeno, da bo uveden novi davek na nepremičnine. Zneski višine plačila NUSZ so tako enaki kot lansko leto.« MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. avgusta 2013 Podravje • Je v turizmu res izhod iz krize? Podatki o nočitvah porazni ali prikriti Čeprav je turizem ena izmed panog, o katerih se pri nas veliko govori in še več stavi kot na (rešilno) dejavnost prihodnosti, ki bo ali bi nas lahko popeljala iz krize, pa je realna podoba precej klavrna. Sicer je res, da se je v zadnjih 15 letih v obeh mestih in predvsem na podeželju zgradilo in opremilo kar nekaj objektov za turiste, vendar statistika kaže, da se število turistov načeloma povsod zmanjšuje, nikakor pa se prav nikjer ne morejo pohvaliti s povečevanjem števila nočitev, kar je dejansko še najboljši pokazatelj razvoja turizma. Obseg nastanitvenih kapacitet v MO Ptuj l-VI 2008-2013 1600 1400 1200 1000 800 1344 400 200 0 1122 L173 1184 : 1164 1180 1 1 ACT A C C 489 446 4bZ 4bb 459 460 2008 2009 2010 Število sob 2011 2012 Število vseh ležišč 2013 Vir: SURS (podatki za junij 2013 so informativni) Zasedenost ležišč vMO Ptuj v obdobju l-VI 2008-2013 35,0% 30,0% 29,4% ,1% 29<4% 25,0% 20,0% ■16,2% 13,29a 23,9% 16,1% 15,8% 13,7» 12,7% 11,2% Hw I I I I I I I III 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Zasedenost ležišč skupaj Prispevek zasedenosti tuji Prispevek zasedenosti domači Vir: SURS [podatki za junij 2013 so infoimativni) Ptujsko: stanje najslabše v petih letih Zgoraj povedano velja v prvi vrsti za stanje v ptujskem turizmu. Slednje je zaskrbljujoče, kar dokazujejo analize statističnih podatkov za prvo polletje letos. V prvih šestih mesecih letos je bilo v MO Ptuj sicer na voljo več turističnih kapacitet kot lani v tem času, skupaj 489 sob ali 1344 vseh ležišč. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 se je število sob povečalo za šest odstotkov, za 14 odstotkov pa število vseh ležišč. Povečalo se je predvsem število ležišč v manj zahtevnih (nehotelskih) kapacitetah (sobe, prenočišča, apartmaji, hostli). V zadnjih petih letih je to najvišje število postelj, kar je na nek način spodbudno. Hkrati pa razvoj turističnega prometa, prihodov in nočitev gostov ne sledi tej hitri dinamiki rasti zmogljivosti. MO Ptuj je v obdobju januar-julij 2013 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 obiskalo za 4,2 odstotka manj gostov, ki prenočujejo. Obisk domačih gostov je padel za 6,7 odstotka, prihodi tujih gostov pa so se zmanjšali za 1,5 odstotka. 70000 59.712 Nočitve turistov MO Ptuj l-VI 2008-2013 62.871 57.761 58.002 59.157 58.173 no \£> i—i I tH ci iN 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Število nočitev skupaj Število nočitev domači Vir: SURS (podatki za junij 2013 so informativni) Število nočitev tuji Foto: Črtomir Goznik Peter Vesenjak meni, da razlog za nižji turistični priliv ni le kriza, ampak tudi napačno tržno komuniciranje. V prvem polletju 7,5 % manj nočitev kot lani v enakem obdobju Med tujimi gosti prevladujejo Nemci, Avstrijci in Italijani, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je občutno povečal delež avstrijskih gostov. Veliko je tudi Hrvatov in Srbov, predvsem iz poslovnih in tranzitnih razlogov, povečuje pa se tudi obisk gostov iz držav Beneluksa, Belgije in Francije. »Še bolj zaskrbljujočo sliko pa kažejo podatki o nočitvah,« pove Peter Vesenjak iz podjetja Hosting, d. o. o., ki je tudi avtor analize in grafov o stanju turizma v MO Ptuj v prvih šestih mesecih letos. Vseh nočitev je bilo po še nedokončnih podatkih 58.173, kar pa je v povprečju 7,5 odstotka manj kot v obdobju januar-junij 2012. »Dokončnih podatkov še ni za junij, analiza je pripravljena po bolj optimističnih podatkih oziroma po najboljši varianti,« dodatno pojasni V letu 2012 je bilo turistom v Sloveniji na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000 ležišči. Ta so bila v različnih nastanitvenih objektih na voljo v takem obsegu: 41 % v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih (motelih, penzionih, gostiščih, prenočiščih), 19 % v kampih in 40 % v drugih nastanitvenih objektih. Prihodi turistov MO Ptuj l-VI 2008-2013 30000 25000 23.341 23.851 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Število prihodov skupaj Število prihodov domači ■ Število prihodov tuji Vir: SURS [podatki za junij 2013 so informativni} Vesenjak. Število domačih gostov je padlo za 8,3 odstotka, tujih pa za 6,5. V letu 2013 je bil v MO Ptuj v prvih šestih mesecih zabeležen najnižji delež nočitev v primerjavi z vsemi nočitvami v Sloveniji v prejšnjih petih letih. Največji padec v slovenskem merilu pa je zabeležen v vseh nočitvah tujih gostov. V prvih šestih mesecih letos se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 znižala tudi povprečna doba bivanja turistov, z 2,6 na 2,5 dneva in je prav tako na najnižji ravni v opazovanem obdobju, torej od leta 2008 dalje. Na najnižji ravni je tudi povprečna doba bivanja domačih turistov, ki je padla na 2,7 dneva, bila je tudi že tri dni. Pri tujih gostih je prav tako zabeležen drastični padec, na 2,4 dneva. Povprečna doba bivanja turistov v MO Ptuj se je v zadnjih letih znižala za okrog štiri odstotke. Zasedenost ležišč le 23,9-odstotna Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o zasedenost vseh ležišč v prvem polletju letos v primerjavi z letom 2012, ki je znašala Foto: Črtomir Goznik Zasedenost ležišč na Ptujskem je v enem letu padla za 20 %. petek • 16. avgusta 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Ponudniki o sezoni 2013: Rešujejo jih tuji gostje... Terme Ptuj (Gorazd Bedenčič): „Kljub zahtevnim razmeram na trgu smo z letošnjo sezono lahko zadovoljni, predvsem kar se tiče dnevnega obiska našega vodnega parka in rasti izven penzi-onske porabe gostov (gostinstvo in wellness). Samo vjuliju nas je v Termalnem parku obiskalo za okrog 25 odstotkov več dnevnih kopalcev v primerjavi z julijem lani. Slednje gre ob ugodnem vremenu v drugi polovici julija pripisati predvsem pestremu spremljevalnemu dogajanju na kopališču. Z vidika ponudbe ohranjamo konkurenčno cenovno politiko, prilagojeno segmentu gostov, njihovim potrebam, _ željam in kupni moči. Letos poleti smo se domačim gostom ob pri- N č turjstična -m y |anskem ^ y MQ ^^¡^ vlacni počitniški ponudbi približali tudi z dodatnimi ugodnostmi, milijone evrov je bila izpeljana s pomočjo avstrijske firme Novoma-kot je možnost najema brezgotovinskega posojila, kar naši gostje tic, ki je od marca letos tudi lastnica hotela in casinoja Poetovio. ocenjujejo kot močno dodatno vrednost v teh časih. Kot izhaja iz - statistik slovenskega turističnega gospodarstva, tudi v naših termalnih središčih beležimo upad gostov iz nekaterih tradicionalnih tujih trgov (Italija, Hrvaška ...), kar nadomeščamo z rastjo nočitev na novih trgih vzhodne Evrope in držav Beneluksa." Hotel Mitra (Peter Vesenjak): „Podatki o nočitvah oziroma obisku, ki veljajo za MO Ptuj, so značilni tudi za nas. Upad beležimo tako pri tujih kot domačih gostih oziroma nočitvah. Ta je posledica vseh neaktivnosti, ki se dogajajo v okolju. Hotel v starem mestnem jedru pa jih še posebej občuti. Tisto, kar naj bi bogatilo turistično ponudbo starega mestnega jedra, razno dogajanje, povezano z zaprtjem ulice, nas dobesedno ubija. Nihče nas ne vpraša, kaj to pomeni oziroma prinaša v naše poslovanje, niti obvesti o tem, da se bo mesto zaprlo. Vsako zaprtje ulice ob petkih in sobotah, ko je tranzitnih gostov največ, nam prinese okrog tisoč evrov škode. Turisti ne najdejo poti do nas oziroma se obrnejo, ker ne morejo po ulici do nas. Upam, da se bodo te norosti nehale, morajo se nehati. Ne more nekdo, ki iz levega v desni žep pretaka denar domačinov, delati škodo nekomu, ki je moral v nakup, obnovo in rekonstrukcijo hotela v starem mestnem jedru vložiti tri milijone evrov. To je zame lokalno-politični kriminal, kriminal pa so tudi vse te odločitve. Ne mislim več mirno gledati vsega tega dogajanja. Namesto da bi se ukvarjali z vzpostavljanjem nakupovalno-storitvene dejavnosti v mestu, da bi staro mestno jedro živelo, prirejamo rock koncerte. To je prej škoda kot pomoč in oživljanje starega mestnega jedra." Hotel in Casino Poetovio (prokurist Siniša Stevanovic): „Od marca letos sta hotel in casino v lasti družbe Novomatic. V obnovo najstarejšega ptujskega hotela, postavljen je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in casinoja je bilo v lanskem letu vloženih okrog tri milijone evrov. V 27 moderno opremljenih sobah imamo na voljo 52 ležišč. Z obiskom v poletnih mesecih smo zadovoljni, saj beležimo več kot 80-odstotno zasedenost. Pri nas prenočujejo v glavnem tranzitni gostje. Zadovoljni pa smo tudi z obiskom casinoja." Sobe in apartmaji Šilak (Hiša usnjarja Jerneja, hiša s tradicijo), Vlado Šilak: „V sezoni 2013 beležimo bistven padec obiska glede na lansko leto. Na nek način se vračamo na raven prejšnjih let. Lansko leto je bilo za nas uspešno tudi zaradi projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Slovenskih gostov praktično nimamo, kriza je naredila svoje. Julija smo na primer imeli skupaj 881 nočitev, od tega le 21 domačih." Sobe Panorama (Metka Gutshi): „Slovenski gostje so pri nas v manjšini. Pri nas bivajo v glavnem tuji gostje, teh pa je v tem trenutku manj kot v prejšnjih letih, še posebej Poljakov in Italijanov. Sicer pa sezone še ni konec." Apartmaji in prenočišča Vogrinec Silva, s. p.: „V tem trenutku beležimo porast domačih gostov, tujih je manj. Sicer pa pri nas prevladujejo tuji gostje, ki ustvarijo 90 odstotkov vseh nočitev." TUristično-informativni center Ptuj (Romana Križanič): „Julija je ptujski TIC skupaj obiskalo 2800 turistov, od tega 2397 odraslih in 403 otroci. Največ jih je prišlo zaradi turističnih publikacij, informacij o prireditvah, niti eden pa se, zanimivo, ni zanimal za organizacijo ogleda mesta, zanimalo pa jih ni niti vreme, le okrog dva evra pa so bili pripravljeni odšteti za nakup spominka. Prišli so iz 35 držav, z največjim odstotkom so udeleženi Slovenci (skoraj 23 odstotkov), na drugo mesto so se uvrstili Nizozemci, bilo jih je 299, sledijo Nemci, Belgijci, Italijani, Španci, Avstrijci, Britanci. S po enim obiskovalcem pa sta se na lestvici obiska znašli Japonska in Nova Zelandija, iz ZDA je julija prišlo 35 obiskovalcev, iz Kitajske 14, Finske sedem, Malte deset. Junija je bilo na seznamu obiskovalcev TIC 29 držav, med njimi tudi Brazilija in Indija, ki pa ju na julijskem seznamu ni bilo več." Center destinacije, hotel Primus Ptuj (Sonja Krajnc): „Lahko povem, da so gostje destinacije zelo zadovoljni, takšni so vsaj njihovi odzivi. Najbolj jih navdušujejo lepota območja, pestrost ponudbe, tudi cene so za večino sprejemljive, čeprav opažamo, da je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko manj zunaj penzionske potrošnje. Še vedno pa so gostje pripravljeni trošiti za vse oblike rekreacije. Hit letošnjega poletja je kolesarjenje, izjemen odziv med obiskovalci destinacije, zlasti še družinami z otroki, pa je vožnja po Ptujskem jezeru in Dravi s Či-gro, na katero se vkrcajo na pomolu pri Termah. Mnogi med njimi se za kratek čas ustavijo tudi v pristanišču Ranca, se sprehodijo oziroma izkoristijo njeno ponudbo na vodi in ob vodi. Gostje so navdušeni tudi nad pestrostjo dogajanja, številnimi prireditvami v samem mestu. Zelo radi obiščejo tudi Mohorkovo grabo in Dolino Winettu. Gostje, zlasti še tisti, ki koristijo samo nočitev z zajtrkom, pa izpostavljajo, da je v mestu premalo gostiln s hrano oziroma so ob večerih zaprte. V ptujskih gostilnah pa tudi ne ponujajo klasičnega zajtrka." 23,9 odstotka. K tej zasedenosti so domači gostje prispevali 12,7 odstotka, tuji pa 11,2 odstotka s svojimi nočitvami. Ta zgodovinsko najnižja zasedenost kapacitet na Ptuju pa pomeni, da so v velikih težavah vsi gospodarski subjekti ne glede na status, ki se ukvarjajo z oddajanjem sob v turizmu. Uspešnost njihovega poslovanja je zelo vprašljiva, nič pa ne kaže, da bi se razmere v kratkem izboljšale. »Zasedenost je tako rekoč padla za 20 odstotkov v primerjavi s polletjem 2012, kar je pod mejo vzdržnosti,« pove Vesenjak. Povprečna zasedenost postelj je v tem obdobju znašala okrog 30 odstotkov. Kriza z vsemi posledicami je največji razlog za manjši obisk oziroma manj nočitev domačih gostov. Bolj kot to pa skrbi padec pri tujih gostih, pri njihovih prihodih in nočitvah, ki pa bi jih lahko bilo več, s čimer bi ublažili padec na domačem trgu. Razlog ni le kriza, ampak tudi napačno tržno komuniciranje „Ni samo kriza razlog za manjši turistični priliv, razloge je iskati v napačnem tržnem komuniciranju same destinacije, ki se je v preveliki meri v zadnjih letih še vedno naslanjala na domači trg, na domače edicije in tržne komunikacije. Devetdeset odstotkov vseh tržnih komunikacij, ki so se oblikovale v okviru destinacije, bi moralo biti usmerjenih na bližnje tuje trge, ki so se tudi v večji meri izognili krizi, kot so Avstrija, Nemčija, del zahodne in srednje Evrope. Posledice napačnih tržno-komuni-kacijskih prijemov v destinaciji so tako vse bolj vidne. Še vedno tudi nismo uspešni pri zajemanju tranzitnih gostov, ti bolj ali manj obidejo Ptuj in okolico, ker še vedno šepa prometno-turi-stična signalizacija, prav tako so pomanjkljivi vsi drugi prijemi, s katerimi bi lahko v večji meri prestregli tranzitne goste in jih preusmerili na Ptuj. Dejansko imajo od tranzita trenutno korist le tisti, ki imajo svoje zmogljivosti ob sami avtocesti in hitri cesti. Usmerjanja v destinacijo Ptuj in okolico pa tako rekoč ni. Dve rjavi tabli, prizadevanja za njuno postavitev so trajala skoraj osem let, sta veliko premalo, da bi nas obiskalo več gostov. Postaviti bi jih bilo treba še drugje, na državnih in regionalnih cestah, v samem mestu. Izpeljan bi moral biti celoten sistem vodenja in usmerjanja gostov, to je ključno za našo pozicijo in za danosti, s katerimi razpolaga Ptuj. Destinacijsko organiziranost v smislu povezovanja in usklajevanja delovanja vseh ponudnikov v okviru destinacije bi bilo treba ohraniti in nadgrajevati. Veliko sredstev je pri vzpostavljanju turistične destinacije sicer šlo na neprave naslove, niso bila dovolj učinkovito uporabljena. Aktivnosti bo zato treba zelo drugače nastaviti. Če bo država izstopila iz financiranja, bo še bolj kritično. Turistično gospodarstvo nima akumulacije in nima dovolj denarja, da bi ga lahko namenilo za neke razvojne in večje promocijske aktivnosti." Ormoško: 12 turističnih ponudnikov z 220 posteljami Na območju Ormoža in okolice (vključujoč tudi del občine Ljutomer) nastanitvene zmogljivosti nudi 12 turističnih ponudnikov. Skupno število ležišč je 220. Območje letno skupno obišče okrog 17.000 turistov, nočitev pa so v letu 2011 zabeležili 11.605. Možnost nočitve nudijo naslednji ponudniki: Dvorec Jeruzalem, gostišča Jeruzalem Brenholc Vinski hram, Prosnik in Taverna, turistične kmetije Ozmec, Hlebec, Puklavec in Bogša, kmetija Ozmec, počitniška hiša Pri teti Marti ter apartmaji Svetinje in Kog. Urejena so tri počivališča za avtodome: pri turistični kmetiji Hlebec, na Svetinjah in pri ormoškem ribniku. Za nočitev z zajtrkom je pri ponudnikih na območju Ormoža in okolice treba odšteti med 25 in 30 evri. Ponudnik z največ nočitvenimi kapacitetami je Gostišče Jeruzalem Brenholc Vinski hram, kjer imajo 25 sob s 60 ležišči. V Ormožu je predlani vrata zaprl tamkajšnji hotel, edini v mestu in sicer v okolici. Kot so pojasnili v ormoškem TIC, se je z zaprtjem hotela turistična ponudba v kraju okrnila, zlasti na področju nočitvenih kapacitet. Med tujimi gosti na ormoškem območju beležijo turiste iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Belgije. Turistična ponudba z navedbo vseh ponudnikov je predstavljena v katalogu Ormož, sonce Prlekije. Vodnik je lani v nakladi 10.000 izvodov izdala Občina Ormož, sofinanciran je bil s sredstvi LAS - Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Predstavitev v katalogu je bila za ponudnike brezplačna. Točnih podatkov o nočitvah nimajo V občinah Središče ob Dravi in Sveti Tomaž nočitvenih kapacitet nimajo. Občino Središče je v letu 2011 obiskalo 3900 turistov (3105 domačih in 795 tujih). V občini Sveti Tomaž statistike o prihodu gostov ne vodijo, kljub temu pa imajo na območju nekaj turističnih potencialov. To sta obnovljena Brumnova domačija in Savsko jezero, ki nudi dobre pogoje za ribolov. Na lokaciji v Savcih naj bi v bodoče uredili tudi avto kamp. Ker je območje Ormoža na robu dveh pokrajin (Podravja in Prlekije), se turistični ponudniki in njihove podporne organizacije iz tega območja povezujejo tako s Ptujem kot tudi Ljutomerom. Statistika o številu nočitev ni popolna, saj tu in tam ponudniki pač katero nočitev izpustijo iz svojih uradnih evidenc ali pa jih tudi evidentno ne sporočajo na institucije, ki podatke zbirajo. Težava, ki se poraja pri zbiranju statističnih podatkov, pa je tudi ta, da Statistični urad evidentira samo turistične kapacitete z najmanj 10 stalnimi ležišči. Na ormoškem območju pri razvoju turizma največ stavijo na vinsko-turistično cesto v ormoško-jeruzalemski vinorodni pokrajini. Med znamenitostmi, ki jih lahko turisti obiščejo, so ormoški grad z grajsko pristavo, grad pri Veliki Nedelji, Ormoška vinska klet, cerkve in domačije ter nekatere druge turistično zanimive točke. Vzpostavljene so tematske, pohodniške in kolesarske poti. _ Foto: RDO Vinko Brenholc, lastnik Gostišča Jeruzalem Brenholc Vinski hram, kjer na območju ormoško-ljutomerske vinsko-turistične ceste nudijo največ nastanitvenih kapacitet. V letu 2012 smo v Sloveniji zabeležili 3,3 milijona prihodov turistov in 9,5 milijona njihovih prenočitev, največ doslej. Največ turističnih prenočitev je bilo v občini Piran, sledile so občine Ljubljana, Brežice, Bled, Moravske Toplice, Kranjska Gora, Koper, Bohinj in Podčetrtek. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. avgusta 2013 Haloze in Slovenske gorice: za peščico noči-tvenih kapacitet, pa še te niso evidentirane Področje turizma na območju Haloz je podrobno razdelano v strokovnem članku Geografskega obzornika (leto 2012), katerega avtor je Dejan Cigale, ki ugotavlja, da Haloze sodijo med turistično najmanj razvite slovenske pokrajine, kjer je na voljo le malo nastanitvenih zmogljivosti, skromen pa je tudi turistični obisk. Kljub skromni razvitosti turizma pa domačini na tem območju vidijo eno večjih razvojnih priložnosti. Podatkov, ki bi predstavljali zanesljiv pogled v število nočitvenih kapacitet in realiziranih nočitev za območje Haloz nismo uspeli pridobiti. Kljub posredovani prošnji na več institucij, ki se na območju regije ukvarjajo z razvojem in promocijo turizma, do točnih podatkov nismo prišli. Ponudimo lahko samo neuradne podatke, zato odgovornosti, če katerega izmed ponudnikov nismo navedli, ne prevzemamo. Nastanitvene zmogljivosti na območju Haloz ponujajo: okrepčevalnica Pri treh lipah, Penzion RC Dravinja (Zaranšek), Turistična kmetija Korpič, Apartma Marija Janžekovič, turistična kmetija Dve lipi - Pri Korenjaku, gostišče Krona, Kmetija Pintar-jevi, Turizem na kmetiji in vinogradništvo Pungračič, gostišče Majolka, Izletniška kmetija Bedenik Žetale, gostišče Pri ribniku v Podlehniku, apartmaji Tisa Ptujska Gora, gostilna Dolinca, kmetiji Golob in Perko (občina Majšperk) in Turistična kmetija Kozarčan. Prenočiti je možno tudi pri romarski cerkvi sv. Ane pri Borlu (npr. prenočišča za skavte in romarje, prenoči se na jogijih ali v spalnih vrečah), prav tako nekaj nastanitvenih kapacitet ponujajo lovski domovi, kjer pa običajno prenočijo povabljeni gostje iz prijateljskih lovskih organizacij. Nočitvenih kapacitet (število ležišč) na območju Haloz naj bi bilo okrog 150. Cene storitve nočitev z zajtrkom na turističnih kmetijah so podobne kot v Prlekiji, torej nekje od 25 do 30 evrov. Kot največje potencialne turistične privlačnosti v Halozah se izpostavljajo vinogradništvo, kulinarika, narava, okolje in mir, šport in rekreacija (pohodništvo, ribolov, kolesarjenje ...), kulturna in etnografska dediščina ter naravne znamenitosti. Za šest občin na območju Haloz nameravajo turistični katalog z vsemi ponudniki izdati letos jeseni. Podobno kot v Halozah je tudi stanje v Slovenskih goricah, kjer prav tako le nekaj kmetij ponuja možnost prenočevanja, točnih podatkov o nočitvenih kapacitetah in številu nočitev pa ne pozna nihče. Med kmetijami, ki ponuja tudi možnost nočitev, je turistična kmetija Toplak v Juršincih, kjer goste sprejemajo vse leto. Nudijo prenočitve z zajtrkom ali polpenzion z domačo hrano ter vina iz domače kleti. Gostje imajo na razpolago osem dvoposteljnih sob, eno troposteljno, eno enoposteljno sobo ter apartma s petimi posteljami. Velik poudarek dajejo tudi na izletniški turizem. Izletniki si lahko ogledajo kmetijo, trsničarsko proizvodnjo in gospodinjski dom s stalno kulinarično razstavo. Največ nočitev beležijo v poletnih mesecih, nekoliko manj pozimi, spomladi in jeseni pa prevladuje izletniški turizem. Foto: Črtomir Goznik Ptuj ima veliko nočitvenih kapacitet, a so slabo izkoriščene. Hostli in prenočišča Ptuj Hostli ali slovensko mladinski hoteli so primerna izbira za tiste, ki želijo prihraniti pri potovanju, saj je bivanje v njih bistveno ugodneje kot v ostalih nastanitvenih enotah, kot so hoteli in apartmaji. V zadnjih letih se je njihovo število pri nas zelo povečalo, po vsej državi jih je že preko 50, njihovi gostje pa še zdaleč niso le mlajši od 30 let. Hostli so namenjeni vsem starostnim skupinam, pa tudi družinam. Ponujajo večposteljne sobe za dve pa do šest oseb ter sobe za večje skupine. Ponekod so to pogradi ali skupna ležišča. Številni hostli v Sloveniji ponujajo enako udobje kot hoteli iste kategorije. Glavna razlika je pogosto, da hostli nimajo restavracij in ponujajo le zajtrke in manjše prigrizke. Na Ptuju imamo štiri hostle oziroma mladinske hotele, ti pa so, z izjemo Mladinskega prenočišča Kurent, ki deluje po okriljem CŠOD in zato beleži velik obisk skozi vse leto, polno zasedeni le v poletnih mesecih. Mladinsko prenočišče Kurent Mladinsko prenočišče Kurent na Osojnikovi cesti v centru mesta od leta 2003 deluje pod okriljem Centra šolskih in obšol-skih dejavnosti. Razpolaga s 53 ležišči v 13 sobah. Osrednji del prenočišča je večnamenski prostor, ki sprejme okoli 120 oseb. Namenjen je različnim seminarjem, predavanjem, druženju v krogu različnih društev, vajam pevskih zborov ter drugim dejavnostim. Cena nočitve znaša 17 evrov. Mladinski hostel in prenočišča Eva Najdete jih v Jadranski ulici na Ptuju. Na voljo je 6 sob z 22 ležišči. Cena nočitve v šestpo- bivajo dan ali dva, največ obiska zabeležijo čez vikend, čez teden so le 30 % zasedeni. Gostje najpogosteje prihajajo v poletnih mesecih, julija in avgusta, preostali del leta je, kar se obiska tiče, nekoliko slabši. To pripisujejo predvsem dejstvu, da se razen poletnih festivalov na Ptuju ne dogaja prav veliko, kar bi turiste prepričalo v obisk. Hostel Sonce Na Zagrebški cesti v preno- - vljeni meščanski hiši iz leta 1927 družinski hostel Sonce nudi 13 sob s skupno 33 ležišči. Ta so na voljo v eno-, dvo-, tri-, štiri- in petposteljnih sobah za 25 evrov na osebo. Z obiskom so kar zadovoljni. Prevladujejo gostje, ki se odločijo le za eno nočitev, sicer pa je teh največ poleti, v jesenskem in zimskem času je obisk precej slab. Hostel Poetovio Hostel Poetovio je v stavbi Dijaškega doma Ptuj. Na voljo ima 12 dvoposteljnih sob in 12 triposteljnih sob. Hostel je primeren tudi za sprejem večjih skupin, saj lahko nastanijo do 60 ljudi. Imajo pa tudi družinsko sobo, ki ima otroško posteljico in pre-vijalno mizo. Nočitev v dvoposteljni ali triposteljni sobi stane 15,37 evra, cena za študente in dijake je 10,37 evrov, za otroke od 6. do 14. leta 7,37 evra, za otroke do 6 let pa je bivanje brezplačno. Dom kulture MuziKafe MuziKafe v sklopu zgodb, ki jih ponuja, nudi tudi prenočišča z zajtrkom (angleško Bed & Breakfast - B&B). Svojo ustvarjalnost so vtkali v prostore hiše na Vrazovem trgu 1. Posebna ponudba v sobah je odsotnost televizije in možnost uporabe WI-FI. Sobe so različne, tako v kvadraturi kot v opremi in tudi v ceni. Te se gibljejo med 40 in 60 evrov na osebo. Kot so nam povedali, so v poletnih mesecih relativno dobro zasedeni, spomladi in jeseni pa le polovično. Zanimiv podatek je tudi, da so njihovi gostje skoraj v celoti tujci, Slovencev skorajda ni, kar pripisujejo temu, da kriza pri nas še vedno kaže zobe, pri tujcih pa tega ni čutiti. Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Patricija Kovačec steljni sobi stane 12 evrov, v štiriposteljni 13 evrov in v dvoposteljni 15 evrov. Za samostojno uporabo sobe gostje odštejejo 20 evrov na dan. V povprečju gostje pri njih Foto: Črtomir Goznik Hotel na koncu Prešernove ponovno odprt ... - Foto: Črtomir Goznik V povprečju se turisti na Ptujskem zadržijo le 2,4 dneva. Na Ptujski Gori letno od 50.000 do 60.000 turistov Zelo resno in razvojno načrtovano so se turizma lotili na Ptujski Gori, kjer sta ob župnijskem uradu podporna stebra razvoju turizma domače turistično društvo in Občina Majšperk. Osrednja znamenitost kraja je bazilika Marije Zavetnice s plaščem in zato v prvi vrsti stavijo na romarski turizem. Občina Majšperk je v minulih letih za potrebe turizma pri baziliki uredila parkirišča, obnovili so starotrško hišo in v njej uredili etnološki muzej starih predmetov. Na Ptujski Gori pod okriljem TD deluje turistična-informativna pisarna, ki je svoja vrata odprla v letu 2004. Skozi celo leto na trgu potekajo različni dogodki in prireditve. Kljub temu, da je na Ptujski Gori vzpostavljena turistično-informacijska pisarna, ki ima svoja vrata odprta vsak dan, pa evidence o številu obiskovalcev ne vodijo. Kot so pojasnili, so statistiko včasih vodili, z leti pa je to žal zamrlo. Okvirni podatek o številu obiskovalcev na Ptujski Gori smo dobili pri patrih minoritih, ki upravljajo župnijo in baziliko. Po njihovih podatkih naj bi letno na Ptujski Gori zabeležili med 50.000 in 60.000 obiskovalcev, večina med njimi je romarjev. Hotel Leonardo da Vinci Zgodbe v povezavi z zgodovino, gradovi in velikimi športnimi dogodki Te dni je ponovno odprl vrata nekdanji Park hotel s petnajstimi sobami na koncu Prešernove ulice, ki je bil zaprt dobri dve leti. Prvi gostje, med njimi je tudi predsednik svetovne strelske zveze, so udeleženci 31. svetovnega prvenstva v univerzalnem trapu v Gaju pri Pragerskem, ki se je začelo 20. avgusta. Novo tematsko zgodbo z večjo dodano vrednostjo piše v povezavi z zgodovino in blagovno znamko Leonardo nad Vinci. Njegov lastnik je od 12. julija letos Strelski center Gaj, d. o. o. Kot je povedal Igor Rakuša, so hotel kupili s pobotom terjatev in ga dali v upravljanje Zavodu Vivat, ki se ukvarja z gradovi. Povezali pa so se tudi z gostilno Amadeus, ki bo za njihove goste pripravljala kosila in večerje. Del kapacitet bodo skušali zasesti z udeleženci strelskih tekmovanj (koledar z velikimi tekmovanji so zapolnili že za nekaj prihodnjih let: v letu 2014 je to svetovni pokal, 2015 evropsko prvenstvo, 2016 svetovno prvenstvo, 2017 znova evropsko prvenstvo itn.), del pa skozi zgodbo z gradovi Milana Slaviča in drugimi gosti, ki prihajajo na Ptuj. Pred odprtjem so ga na novo prepleskali in nadomestili manjkajočo opremo, ker, kot je dejal Rakuša, hotel ni bil v takem stanju, kot bi moral biti. V času, ko je bil brez lastnika, je utrpel precejšnjo škodo. »Naš cilj je na Ptuj pripeljati predvsem ljudi, ki v svetu nekaj pomenijo,« poudarja. To je referenca tako za Ptuj kot hotel. Vse skupaj predstavlja priložnost za večjo promocijo, trženje in tudi poslovne priložnosti tega okolja. »Ptuj je všečno mesto, ki pa ga domačini premalo cenijo. V mestu bo treba ustvariti sožitje, konsenz vseh, ki tu živijo in delajo. Če bomo to uspeli, uspeh v turistični zgodbi Ptuja ne bo izostal,« je prepričan Rakuša. Milan Slavič, Zavod Vivat: „Ime ni vzeto iz časopisa, zgodba je povezana s temelji tega objekta, ki so v zapisih iz leta 1513. Tega leta je Leonardo da Vinci šel iz Firenc v Milano. Na podlagi zgodb, ki smo jih imeli na falskem gradu, povezano z muzejem Ideale iz Firenc, smo dobili soglasje za poimenovanje Park hotela. Povezati želimo predvsem zgodbe dogodkov, saj brez teh ni vizije, ni turistične bodočnosti. Naše goste želimo aktivno popeljati v grajske zgodbe različnih obdobij, da jih bodo v resnici tudi podoživeli. To ni zgodba od danes na jutri, kot tudi obujanje gradov ni zgodba od danes na jutri. Slovenija je dežela gradov, na tem področju bi lahko marsikaj naredili, pri tem pa tudi našli kompromise s stroko, kar je v Sloveniji velik in večen problem. Na falskem gradu smo naredili zgodbo, kot prvi smo pokazali, kako se da gradu vdihniti življenje. To ni muzej, ni galerija, čez vikend živim na gradu in se vračam v obdobje pred 300 leti. Uspeli smo sestaviti zgodbo, v katero je marsikdo dvomil. Uspešno zgodbo želimo sestaviti tudi na Ptuju, saj se turizma z naključnimi obiskovalci ne gremo. V njem ne vidimo vizije." petek • 23. avgusta 2013 Kronika Štajerski 7 Podravje, Prlekija • Eles kot vsemogočna sila, civilne iniciative nemočne Cenitve zemljišč in pridobivanje služnosti - tudi z grožnjami Proti trasi visokonapetostnega 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince so se v Podravju in Prlekiji po posameznih občinah že pred leti ustanovile civilne iniciative (Cl). »Nismo proti gradnji daljnovoda, smo pa proti predvideni trasi,« poudarjajo v iniciativah in priznavajo, da se s svojimi prizadevanji borijo z mlini na veter. Civilne iniciative so letos spomladi napovedovale ustanovitev društva, da bi tako skupno delovale in nastopale v pogovorih z investitorjem, to je družbo Eles. Vesenjak se je umaknil v ozadje Za pripravo članka smo se za pridobitev informacij obrnili tudi na predstavnika CI Gorišnica Zorana Vesenjaka, ki je vseskozi razpolagal z verodostojnimi in strokovno podprtimi podatki. Na naše presenečenje je dejal, da ni več na čelu iniciative in da se je iz objektivnih razlogov umaknil v ozadje. Andreja Fekonja nam je nato v imenu CI Gorišnica pojasnila, da dejavnost njihove iniciative sicer ni zamrla, je pa res, da ne delujejo več tako aktivno, kot so sicer še pred nekaj meseci. Damjan Vrbanjščak iz CI Ljutomer-Ormož nad tem, da se je Vesenjak, eden najglasnejših nasprotnikov trase daljnovoda, umaknil v ozadje, niti ni bil presenečen. »Ljudje so se naveličali vseh teh zgodb, groženj ... Enostavno so izgubili voljo. To se kot jara kača vleče od leta 2001 naprej. Ljudje so se utrudili, tudi izčrpali,« je dejal Vrbanjščak. Do danes društvo ni bilo ustanovljeno. Damjan Vrbanjščak iz CI Ljutomer-Ormož je pojasnil: »Aktivnosti za ustanovitev društva so sicer nekoliko zamrle, vendar pa civilne iniciative po posameznih občinah še vedno delujemo. Društvo kot formalna oblika organiziranosti bi za seboj potegnilo določene finančne obveznosti. Zato smo zaenkrat dogovorjeni, da dokler ne bomo potrebovali pravnih ali drugih uslug, društva ne bomo ustanavljali. Vendar pa to ne pomeni, da bi od svojih zahtev odstopili. Z investitorjem želimo doseči konsenz in to je tudi naš cilj. Po dosedanjih izkušnjah lahko povem, da Eles nikogar ne upošteva, so neke vrste država v državi. Pri tem jim podporo daje tudi slabo pisana slovenska zakonodaja. Sicer moram povedati, da je iz Elesa vendarle prišla pobuda, da bi se z nami (civilnimi iniciativami) srečali. S tem se strinjamo, vendar smo jim sporočili, naj na pogovore pošljejo ljudi, ki so kompetentni za odločanje. Puške v koruzo ne bomo vrgli. Za september načrtujemo sklic CI Ljutomer-Ormož, da bomo pregledali, ali imamo kakšne nove informacije in podatke. Če pa soglasja z in- vestitorjem res ne bo moč doseči, se bomo obrnili na pravne institucije EU.« Možne so tudi razlastitve Za izdajo gradbenih dovoljenj za daljnovode, napetosti 110 kV in več, je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, za daljnovode manjše napetosti pa krajevno pristojna upravna enota. »Investitor mora k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega sestavni del so tudi soglasja pristojnih organov in organizacij ter dokazila o pravici graditi na zemljiščih, na katerih je gradnja objekta predvidena. Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja izkazati, da ima pravico graditi na vseh zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja daljnovoda. Kot dokazilo o pravici graditi lahko šteje pogodba o ustanovitvi stvarne ali obligacijske pravice na določeni nepremičnini (npr. pogodba o ustanovitvi služnostne pravice), lahko pa tudi druga listina v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (56. člen) in Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v Trasa daljnovoda dodatna zavora za občine Zastavlja se vprašanje, ali bodo občinski prostorski načrti (OPN), ne da bi občine v njih vrisale traso 2 x 400 kV daljnovoda, od ministrstev ali organov v njihovi sestavi prejeli zeleno luč za nadaljnje postopke. Na treh občinah (Gorišnica, Markovci in Videm) smo se pozanimali, ali bodo traso daljnovoda v OPN vrisali ali ne. Na občini Gorišnica so nam odgovorili, da bo o tem na septembrski seji odločal občinski svet. Župan občine Markovci Milan Gabrovec je pojasnil, da trasa daljnovoda v osnutek občinskega OPN ni vrisana. Direktor uprave občine Videm Ivan Božičko je navedel, da bodo pri pripravili OPN sledili državnemu lokacijskemu načrtu -torej traso daljnovoda bodo vrisali v občinski OPN. Daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince bo dolg 80,5 kilometra in bo imel 263 stebrov. prostor (54. člen). Investitor lahko predlaga uvedbo postopka za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice na vsakem zemljišču, ki je potrebno za gradnjo objekta, če v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup nepremičnine Kaj o pogovorih z Elesom pravijo občine? Milan Gabrovec, župan občine Markovci: »Gre za popolno igno-ranco našega nestrinjanja, za nobeno soglasje nas niso vprašali. Naše negativno mnenje nič ne vpliva na nadaljnje postopke, saj že obiskujejo lastnike parcel in tistim, ki nočejo podpisati soglasja, arogantno grozijo z razlastitvijo.« Ivan Božičko, direktor uprave občine Videm: »Pri umeščanju trase daljnovoda na območju naše občine smo bili vseskozi pozorni udeleženci. Nestrinjanje s predvideno traso smo večkrat izrazili tudi pisno in dopise naslovili na ustrezne ustanove, kar je zadevo delno spremenilo. Ni pa nam znano, da bi naše negativno mnenje glede trase daljnovoda kakorkoli zaviralo sprejetje oziroma potrditev občinskega OPN.« oziroma pridobitve pravic na njej z lastnikom zemljišča ne uspe skleniti pogodbe,« so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Po gradbeno dovoljenje leta 2015 Investitor trenutno na terenu izvaja cenitve zemljišč in pridobiva služnostne pravice. »Cenitev izvedejo sodno zapriseženi cenilci za posamezna področja (stavbno, kmetijsko in gozdno zemljišče) ob prisotnosti lastnikov. Na osnovi cenitev se nato pripravijo služnostne pogodbe in odpošljejo lastnikom v pregled in podpis ter overitev njihovih podpisov pri notarju. Na osnovi podpisane pogodbe se izvede še vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. Višino odškodnine določi po izmerah sodno zaprisežen cenilec kmetijske oziroma gozdarske stroke, skladno z normativi Cenilne zbornice Slovenije,« navajajo na Elesu, kjer so na naše novinarsko vprašanje, kdaj nameravajo podati vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, odgovorili, da leta 2015. Predvidena trasa visokonapetostnega daljnovoda je speljana po 4000 zemljiščih, ki jih ima v lasti 3300 lastnikov. »Načrtovani dvosistemski daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince bo dolg 80,5 kilometra in bo imel 263 stebrov, v zaščitno vrv bodo vgrajena optična vlakna. Daljnovod Cirkovce - Pince in posodobljeno stikališče RTP Cirkovce bosta omogočila povezovanje s prenosnim omrežjem Madžarske. S tem se bo povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, občutno povečala zmogljivost in zanesljivost prenosnega omrežja v tem delu države, olajšan pa bo tudi dostop do vzhodnih trgov z električno energijo, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za slovenske odjemalce. V primeru obratovalnih težav bo omogočena tudi dodatna pomoč preko madžarskega prenosnega omrežja. Nova RTP Cirkovce pa bo hkrati razbremenila sedanjo RTP Maribor. Daljnovod Cirkovce-Pince bo potekal skozi naslednje občine: Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava,« je med drugim o projektu zapisano na spletni strani Elesa. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Elektro Maribor sredi intenzivnih investicij Letos za 1,7 milijona evrov naložb Družba Elektro Maribor je v preteklem letu na ptujsko-ormoškem območju vložila približno 1,67 milijona evrov v visokonapetostno, srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje, letos pa na tem področju načrtuje skupaj 1,7 milijona evrov investicij. Kot je dejal direktor Boris Sovič, se je lani poraba elektrike na tem območju znižala za 1,7 odstotka. »V letu 2012 smo na tem območju distribuirali 287 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 1,7 odstotka manj kot leto prej. Po drugi strani pa je vršna moč ob stalni rasti zaradi dinamike gospodarstva narasla, tudi zaradi klimatskih razmer, za 0,8 odstotka v primerjavi z letom prej in dosegla 54 me-gavatov,« je na Ptuju dejal Sovič in dodal, da je bila kakovost napetosti in zanesljivosti oskrbe dobra in v skladu s predpisi in standardi. Sicer pa tako kot na drugih območjih severovzhodne- ga dela Slovenije, kjer Elektro Maribor pokriva več kot 200.000 gospodinjstev, tudi v Spodnjem Podravju družba izvaja intenziven investicijski ciklus, ki je predvsem posledica potreb po obnovi elektroenergetskega omrežja in uvajanja novih tehnologij, zlasti sistema naprednega merjenja. Skoraj 14.000 vključenim merilnim mestom se bo po Sovičevih besedah letos priključilo novih 3840 merilnih mest. V visokonapetostnem omrežju so lani zaključili montažo Petersenove dušilke v razdelilno-transformator-ski postaji (RTP) Breg, ki so jo vgradili v nevtralno točko energetskega transformatorja za izboljšanje razmer pri eno-polnih zemeljskih stikih. Med največjimi investicijami v srednje in nizkonapetostno omrežje je Sovič omenil preureditev nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje Podvinci 3 - ribnik, izgradnjo nove transformatorske postaje Gorca 4, zamenjavo dotrajanih drogov na daljnovodih Podlehnik -Dobrina in Kozminci - Žetale, izgradnjo nadomestne trans- formatorske postaje Vičava 1 in kabliranje prostozračnega nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje Go-rišnica 1 in TP Nova vas pri Markovcih 2. V Elektru Maribor pa vse več pozornosti namenjajo tudi obnovljivim virom energije. Ti so na ptujsko-ormo-škem območju lani prispevali približno šestino potrebne energije, saj je bilo razmerje med energijo iz prenosnega omrežja in razpršenimi proizvodnimi viri na tem območju 83 odstotkov v korist prvih. (sta) Foto: MZ 8 Štajerski Po naših občinah petek • 23. avgusta 2013 Kidričevo • Podpisali dve pogodbi, vredni 2 milijona evrov Obnovili bodo dvorec Šterntal in cesto v Apačah Župan občine Kidričevo Anton Leskovar, direktor GP Project ing Antun Daljavec in predsednik uprave CP Ptuj Martin Turk so podpisali pogodbo za obnovo dvorca Šterntal in rekonstrukcijo lokalne ceste v Apačah v skupni vrednosti okoli 2 milijona evrov. „Vsekakor me izredno veseli, saj se zelo redko pripeti, da v enem dnevu podpisujemo kar dve pogodbi, a tokrat nam je uspelo. Podpisujemo pogodbi, ki sta za razvoj občine Kidričevo izredno pomembni, saj gre za celovito obnovo dvorca Šterntal, ki ga bomo preuredili v Multicenter Kidričevo ter za obnovo lokalne ceste v Apačah; z obema projektoma bomo namreč oživili tudi družbeni in gospodarski razvoj občine. Posebej pa me veseli, da boste lahko v medijih spet poročali o dobrih stvareh iz naše občine," je ob podpisu pogodb poudaril kidričevski župan Anton Leskovar. V okviru projekta je predvidena celovita adaptacija in obnova dvorca, ki mu bodo dali novo namembnost in vsebino.V dvorcu so bili do nedavnega naseljeni stanovalci, zato je bil predmet številnih predelav in prilagoditev. Obnova dvorca zajema adaptacijo kleti in obeh etaž v skupni površini dobrih 716 m2. V celoti bodo obnovili strešno konstrukcijo, zamenjali stavbno pohištvo in uredili fasado ter okolico. V prenovljeni zgradbi bodo zagotovili ustrezne prostorske pogoje za izvajanje kulturnih aktivnosti v društvih in s tem povečali tu- ristično atraktivnost občine ter regije; zagotovili pa bodo tudi prostore za medgenera-cijsko druženje, za kulturne, glasbene, gospodarske in turistične dejavnosti oz. dogodke. Na osnovi javnega razpisa je bila najugodnejša ponud- Foto: M. Ozmec Ob podpisu dveh pomembnih pogodb v občini Kidričevo (z leve) župan Anton Leskovar, Antun Daljavec in Martin Turk. ba podjetja GP Project ing iz Ptuja, ki bo celovito sanacijo dvorca opravilo za 1.794.032 evrov, občina pa je pridobila tudi slabih 933.000 evropskih sofinancerskih sredstev. Vesel je bil tudi direktor GP Project ing, d. o. o., Antun Daljavec: Očitno prihajajo tudi za nas gradbince boljši časi, močno pa si želim, da bi to počasi pomenilo tudi konec kriznega obdobja. Prenovo in restavracijo dvorca bomo opravljali pod budnim očesom strokovnjakov iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Dela bomo pričeli verjetno že naslednji teden, rok za izvedbo pa je leto dni. Prepričan sem, da bomo temu dvorcu uspeli vrniti nekdanjo lepoto." Župan Anton Leskovar je nato podpisal še pogodbo s predsednikom uprave Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom o rekonstrukciji lokalne ceste Apače-Lovrenc, ki naj bi veljala slabih 172.000 evrov. Gre za odsek ceste od gasilskega doma Apače do konca naselja v smeri proti Lovrencu, v dolžini okrog 650 m. Na osnovi javnega razpisa je bila najugodnejša ponudba CP Ptuj, ki naj bi po besedah Turka pričelo delati okoli 15. septembra, končalo pa do 30. novembra. M. Ozmec Podravje • O šolskih uniformah Odločitev bo padla jeseni Še preden je poslanka PS Slovenije Maja Dimitrovski naslovila na ministra za šolstvo Jerneja Pikala pobudo, da izvede širšo javnomnenjsko raziskavo o smotrnosti uvedbe šolskih uniform, so o uvedbi delne šolske uniforme razmišljali v OŠ Ljudski vrt na Ptuju. V tej smeri so izvedli nekaj konkretnih aktivnosti, svojo namero so predstavili tudi ministrstvu za šolstvo, ki jim je ustno odgovorilo, da uvedba šolskih uniform ni sporna, če se starši strinjajo. Kot je znano, pa v Sloveniji nimamo zakonov, ki bi določali način oblačenja v šolah. Posamezna šola pa tudi ne sme predpisati uniforme ali drugega obveznega oblačila. Uvedba uniforme v šoli je podobno kot pri vseh „novostih" v Sloveniji povzročila številne polemične razprave, ki so pretehtale njeno praktičnost in bistvene razloge za njeno uvedbo. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič meni, da so uniforme nadvse praktične, spodbujajo tudi pripadnost in prispevajo k ve- čji prepoznavnosti šole. Uniforma je otrokom všeč Že septembra lani so idejo o šolski uniformi, ki v bistvu ni uniforma, ampak nekaj, kar otroci radi nosijo, sestavljena iz majčk s kratkimi in dolgimi rokavi ter jope v modri in rumeni barvi z logotipom šole, informativno predstavili svetu staršev. Odziv je bil presenetljiv, saj so bili starši v veliki meri ideji naklonjeni, v zbornici takšnega navdušenja ni bilo, odkrito pove ravnateljica. Za uniforme bi se odločili, če bi pridobili soglasje 80 % staršev. Marsikoga pa je odvrnila informativna cena uniforme, ki je bila 35 evrov za pet kosov oblačil (dve majčki z dolgimi rokavi, dve s kratkimi rokavi in jopica s kapuco). Zaradi le 53-odstotne podpore uvedbi uniforme na podlagi vprašalnika so pobudo umaknili. Kot je te dni povedala ravnateljica, bodo v začetku novega šolskega leta idejo ponovno tehtali, ker so tako junija predlagali člani sveta staršev in ker so si uniform želeli tudi otroci, ne samo v prvi triadi, kjer so jo najprej želeli uvesti, temveč tudi starejši. Ravnateljica je prepričana, da uniforma otrokom ne bi predstavljala nobene težave. »Če samo pogledamo, kako navdušeno nosijo majčke po prireditvi Šola Ljudski vrt ima talent, saj jih ne slečejo še 14 dni po njej,« navaja ter nadaljuje: »Še manj pa vzdrži teza, da jih želimo vzgajati v enou-mje ali jih uniformirati kot Ki- tajce ali celo okrniti individu-alizem. V svetu imajo največje elitne šole svoje uniforme. Z uniformo se izraža tudi pripadnost šoli. To se mi je zdelo pomembno,« poudarja. Šola bi pomagala pri plačilu Zelo pomemben argument pri uvedbi šolske uniforme so socialne razlike, četudi tega nekateri ne želijo priznati. Otroci zelo natančno „izmerijo vse", tudi učitelje, koliko so vredna oblačila, ki jih nosijo, in kje so jih kupili, v trgovini z elitnimi blagovnimi znamkami ali v kitajski trgovini. Tretji argument, ki tudi ni nepomemben, so ustrezna oblačila, saj nekatera dekleta pridejo v šolo tako razgaljena, da delajo nepotrebne težave Foto: Črtomir Goznik Tatjana Vaupotič Zemljič: „Mnenja o šolski uniformi so zelo deljena. Moje osebno mnenje pa je, da ima bistveno več prednosti kot slabosti." sebi, sošolcem in učiteljem, ker prihaja do nadlegovanja in konfliktov. Nad neprimernim oblačenjem se pogosto pritožujejo tudi učitelji. Če se bodo starši odločili za uvedbo uniform, bodo morali pripraviti razpis. Medtem pa so že tudi pridobili cenejšo ponudbo za šolsko uniformo, in sicer za 22 evrov. Dva kompleta zgornjih delov bi pokrila potrebe po teh oblačilih v celem šolskem letu, meni ravnateljica. Ko so razmišljali o šolski uniformi, so se tudi zavedali, da 10 do 15 % staršev tega nakupa ne bo zmoglo. Tem bi pomagali s sredstvi šolskega sklada, sponzorji in donatorji. Nakup šolskih uniform ni nekaj, za kar zagotavlja denar država, ker država šolarjem niti sedaj ne kupuje oblačil. Nasprotniki ideje o šolski uniformi so hitro izračunali, katerim sedanjim pravicam bi se morali odreči, če bi jo želeli uvesti. Pohiteli pa so tudi že z razmišljanji o tem, kako bi morali biti pripravljeni javni razpisi za šolske uniforme. MG V šolo z avtobusoi r.raMS Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe ARRIVA Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu. Za VSE dijake in študente znašajo cene mesečnih vozovnic: . 25,00 EUR za razdalje do 60 km, . 35,00 EUR za razdalje od 60 do 90 km in • 55,00 EUR za razdalje nad 90 km. Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@arriva.si ali obiščeš enega od naših prodajnih mest. Veselimo se tvojega obiska! ARRIVA Štajerska % ARRIVA petek • 23. avgusta 2013 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Primerjava cen kruha Kdo ponuja cenejši kruh? Kruh je že od nekdaj osnovno živilo vsake družine, ki se vsak dan pojavlja na mizi. Danes trgovci ponujajo široko paleto kruha in pekovskih izdelkov. Kljub temu pa so cene kruha od trgovca do trgovca različne. Za vas smo pri različnih ponudnikih primerjali pet najbolj prodajanih vrst kruha. Kruh Slovencem ne predstavlja le enega od osnovnih živil, temveč tudi bogato dediščino in simbol preživetja. Raziskava o prehrambnih navadah odraslih Slovencev, ki jo je pred nekaj leti izvedel Inštitut za varovanje zdravje, je pokazala, da 62 odstotkov Slovencev uživa kruh enkrat do dvakrat na dan, tri- in večkrat na dan pa nekaj manj kot 20 odstotkov ljudi. Raziskava je še pokazala, da kruh pogosteje uživajo moški kot ženske. Preseneča ugotovitev, da mlajši odrasli, stari od 18 do 25 let, najpogosteje uživajo beli kruh, ta starostna skupina pa predstavlja tudi največji delež tistih, ki nikoli ne uživajo črnega kruha in kruha iz polnozrnate moke. Ponudba kruha pri nas naj bi bila ena boljših v Evropi. Cene med trgovci različne Cene belega kruha se pri nas gibljejo od 0,84 evra do 1,29 evra za kilogram. Trgovci poudarjajo, da se cene dnevno spreminjajo zaradi številnih akcij. Podobne razlike je opaziti tudi pri cenah črnega kruha, ki se med seboj razlikujejo tudi do 70 centov. Še očitnejša razlika v ceni je opazna pri polbelem kruhu, kjer je med ponudniki razlika v ceni tudi do enega evra in več. Med dražjimi vrstami kruha sta zagotovo tudi koruzni in polnozrnati kruh, cene zanju se gibljejo od nekaj več kot evro do tri evre in več za kilogram. Kam z neprodanim kruhom? V Mercatorju si prizadevajo zmanjšati količine neprodanega kruha tako, da ga v prodajalne dostavljajo večkrat na dan, hkrati pa omogočajo 50-odstotni popust na cene nepakirane-ga kruha uro pred zaprtjem prodajaln, kruh in pekovsko pecivo pa tudi dopečejo na prodajnih mestih. Če kljub temu kruh ob sedmi oziroma osmi uri zvečer ostane na policah, ga vrnejo dobaviteljem. V Sparu je kruh različnih dobaviteljev v prodaji le en dan, presežke tistega iz lastne pekarne pa ponudijo naslednji dan po polovični ceni, enako tudi v Tušu in Lidlu, kjer s pomočjo sistemskega naročanja uspešno preprečujejo presežke kruha in pekovskih izdelkov v sveži ponudbi. Cena ima prednost pred vrsto in okusom Glede na pestro ponudbo kruha in krušnih izdelkov v naših trgovinah kupci ne ostajajo zvesti samo eni vrsti kruha, pač pa se za zamenjavo odločijo relativno hitro. Na to vpliva predvsem cena, veliko jih namreč redno spremlja akcije in kupuje cenejši kruh. Večina ljudi se strinja, da je cena kruha kot osnovnega živila previsoka. Mojca Cekic: »Mislim, da so cene kruha relativno visoke v primerjavi z drugimi osnovnimi živili. Zdi se mi tudi, da trgovci precej usklajeno nastopajo na trgu, ne samo pri prodaji kruha, pač pa tudi sicer. Zato se ne vozim od trgovine do trgovine, da bi prihranila, pač pa po navadi nakupujem pri enem trgovcu, kjer redno spremljam izdelke v akciji. Tako ne kupujem zmeraj ene vrste kruha, ampak preverim tudi, kaj imajo v akciji. Včasih pa spečem kruh kar doma.« Luka Rožman: »Ne kupujem sicer veliko kruha, ga pa v glavnem kupujem pri enem trgovcu. Večinoma kupujem črni kruh, ki se mi ne zdi pretirano drag, poleg tega je zame pomembno, da je okusen. Pa tudi na splošno mislim, da kruh na srečo še ni predrag.« Ida Pesek: »Kadar kupujem kruh, seveda gledam tudi na ceno. Po navadi ga kupujem v tisti trgovini, kamor tudi sicer hodim po druga živila, da bi se vozila po cenejši kruh v drugo trgovino, se enostavno ne splača. Sicer pa kupujem različne vrste kruha, od črnega, belega, mešanega, —včasih je izbira odvisna od želje, drugič od cene. Veliko- Julija že tretji padec svetovnih cen hrane Cene hrane so se na svetovni ravni julija znižale že tretji mesec zapored, so sporočili iz Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Padec je po njihovih navedbah predvsem posledica nižje cene žit. Za žito se namreč letos pričakuje rekordna letina. Indeks, ki v številnih državah spremlja mesečne spremembe cene za košarico ključnih živil, se je julija glede na junij znižal za skoraj dva odstotka na 205,9 točke, na letni ravni pa je bil padec 3,3-odstoten, podatke FAO povzema francoska tiskovna agencija AFP. V organizaciji so pojasnili, da cene hrane navzdol potiskajo predvsem nižje mednarodne cene žitaric ter sojinega in palmovega olja, pocenili pa so se tudi sladkor in mlečni izdelki. Cene mesa se bistveno niso spremenile. V minulem mesecu so se posebej močno znižale cene žit, saj se na račun ugodnega vremena upa na rekordno letino v več državah. Cena sojinega olja je upadla zaradi obilice izvozne ponudbe - zlasti iz Argentine -, manjšega povpraševanja in dobrih obetov glede pridelka v ZDA, cena palmovega olja pa prav tako zaradi preobilja ponudbe in manjšega povpraševanja na Kitajskem. (sta) krat pa ga spečemo kar doma, moko pa kupimo, če se le da v akciji.« Anton Papež: »Pri nas doma imamo najraje beli kruh. Ker smo doma malo izven mesta, kruh velikokrat kupimo v potujoči pekarni, ki kruh vozi po vaseh. Res pa je, da je tu kruh dražji kot v trgovinah. Kadar smo v mestu, zagotovo raje kupimo kruh v eni izmed trgovin, takrat malo bolj gledamo na ceno. Cene vseh živil so previsoke, tudi kruh je predrag.« Patricija Kovačec mm* ■'V : J; '»•' 51. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM __ Foto: Črtomir Goznik Trgovci ponujajo skoraj nešteto vrst kruha, ponudba kruha pri nas naj bi bila ena boljših v Evropi. Primerjava cen med trgovci ni črno-bela zgodba, kjer bi lahko določili najcenejšega ali najdražjega ponudnika. Cene nekaterih vrst kruha se med trgovci precej razlikujejo, zaradi dnevnih akcij so nekatere cene občasno še nižje od navedenih v tabeli. MEDNARODNI Črni kruh Beli kruh Polbeli kruh Koruzni Polnozrnati Mercator 1,29 € 1,29 € 1,29 € 3,00 € 1,19 € Lidl 1,19 € 0,84 € 0,89 € 2,78 € 2,98 € Hofer 1,35 € 0,84 € 1,65 € 2,58 € 3,00 € Interspar 1,19 € 1,24 € 1,24 € 3,18 € 3,38 € Tuš 1,84 € 1,13 € 1,24 € 1,69 € 2,99 € 24.-29. 8. 2013 Gornja Radgona POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si 10 Štajerski Kultura petek • 23. avgusta 2013 Ptuj • Gledališka premiera Zapiranje ljubezni Povprečni stroški ene predstave znašajo 30.000 evrov V okviru festivala Dnevi poezije in vina bo v Mestnem gledališču Ptuj na sporedu premiera Zapiranje ljubezni. Projekt je bil predstavljen na novinarski konferenci, kjer smo med drugim direktorja MGP Petra Srpčiča vprašali, koliko tovrstni projekti stanejo in v kolikšni meri se stroški predstav sploh povrnejo. Foto: Črtomir Goznik Predstava, ki govori o vedno aktualni tematiki, ljubezni, je združila številne izjemne ustvarjalce. Glede na to, da je letošnji festival Dnevi poezije in vina v veliki meri posvečen francoski poeziji, in ker je dramsko besedilo delo francoskega avtorja, je predstava umeščena v program festivala in se z njim primerno sklada. Predstava Zapiranje ljubezni je nastala v sodelovanju z MGP, Mini teatrom iz Ljubljane, festivalom Zadar snova in Novim teatrom iz Zagreba. Projekt je med seboj povezal ekipo izjemnih ustvarjalcev in ob samem nastajanju predstave vzporedno poteka še projekt delavnice za mlade gledališke ustvarjalce iz Slovenije, Madžarske, Estonije in Srbije, ki so ob nastajanju predstave tudi aktivno sodelovali. MGP s to predstavo nekoliko bolj zgodaj kot ponavadi začenja novo gledališko sezono 2013/2014. Tako bo kot prva na sporedu premierno uprizorjena predstava Pascala Ramberta v režiji Ivice Buljana, ki na oder postavlja Marka Mandica in Pio Ze-mljič, igralca, ki sta par tudi zasebno. Predstava govori o večno aktualni tematiki ljubezni, o razhodu dveh partnerjev, ki si ob tem povesta vse in še več. Z vstopnicami do tretjine denarja Na vprašanje, koliko okvirno stane tovrsten projekt, direktor ptujskega mestnega gledališča Peter Srpčič odgovarja, da je to sicer odvisno od velikosti in organiziranosti projekta. Po njegovih besedah je povprečna cena projekta okoli 30 tisoč evrov, omenjeni stroški pa se v sklopu predstav ne pokrijejo. Srpčič pravi, da nobeno gledališče v Sloveniji ne uspe pokriti svojih stroškov, ob tem pa dodaja, da si ptujsko gledališče dobro tretjino denarja ustvari samo in je, v primerjavi z drugimi teatri, ki si s prodajo vstopnic ustvarijo le desetino denarja, na vrhu. To naj bi pomenilo, da sami s prodajo vstopnic ustvarijo celo več denarja, kot ga prejmejo od Ministrstva za kulturo ali od občine. V lanskem letu so iz občinskega proračuna za plače zaposlenih prejeli dobrih 162 tisočakov in še 70 tisoč evrov za materialne stroške. Od ministrstva so za dejavnost prejeli 135 tisoč, sami pa so s prodajo vstopnic ustvarili 155 tisoč evrov. Pri tem poudarja, da je imelo MGP Zavrč • Razstavljal Franc Simonič v preteklem letu sedem premier in skupno 311 predstav, ki si jih je ogledalo blizu 57 tisoč obiskovalcev. Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič obiskanost predstav ocenjuje kot sorazmerno dobro, glede na razmere, kakršne vladajo v družbi. Nekatere predstave so bile v pretekli sezoni izjemno dobro obiskane, nazadnje predstava Najstarejša obrt, ta je bila kar devetkrat razprodana, kar je po njegovih besedah za naše okolje izjemen dosežek. »Res pa je, da se splošno stanje pozna na obisku, tu imam v mislih predvsem organiziran obisk šol in drugih večjih skupin, ki si v teh časih vse težje privoščijo ogled predstav.« Patricija Kovačec Motivi s haloškega skozi čas V okviru prireditev ob prazniku občine Zavrč je bila v prostorih društva upokojencev v Zavrču na ogled razstava likovnih del Franca Simoniča pod naslovom Motivi našega kraja skozi čas. Ljubiteljski slikar Franc Simonič je velik ljubitelj narave in rojstnih Haloz, zato je oboje v stoterih podobah ujel tudi na svoje slikarsko platno. Rojen je bil v Zavrču, risati je začel že kot dijak, 7- Grad Turnišče se ruši, MUS idejno raste. Ta petek po 17. uri: petie. glasba, ples, komedija. Zastonj*. A ne zaman. Pridite-pod MUS! sedaj pa že več let živi in ustvarja v Ptuju, kjer je predsednik likovne sekcije DU Ptuj. Zelo rad se vrača v svoj rodni kraj sredi Haloz, zato je tokrat svojim završkim rojakom postavil na ogled likovne stvaritve, ki jih je v preteklosti ustvaril v Zavrču in okolici. Gre predvsem za olja in akrile na platnu z motivi iz samega Zavrča in okoliških gričev, ker pa so ob odprtju razstave ugotovili, da nekaterih stavb ni več, saj so jih že porušili ali pa so same propadle, pa je omenjena razstava zagotovo tudi pomemben dokument časa. -OM A Foto: M. Ozmec Franc Simonič (levo) je na ogled razstave Motivi našega okolja skozi čas z veseljem popeljal tudi svoje prijatelje in znance. Tednikova knjigarnica Povsod iščem pesem ... in povsod pravljico Srečko Kosovel VSE JE PESEM Izbor m spremna beseda fosip Osti Še danes in jutri, je Ptuj mesto poezije. In tudi pravljice so zraven (ob 17. uri nastopi na Vrazovem trgu pravljičarka Renata Brglez, v soboto pa ob 16. uri na dvorišču Stare steklarske avtorica rubrike, ki jo ravnokar berete). Oboje na isto črko abecede, oboje ženskega spola. Med pesmimi in pravljicami je ena taka bližina -lahko so kratke ali dolge, lahko so popolnoma enostavne, predvidljive, ali pa popolne v neizmerno zahtevnih strukturah, lahko se nas mahoma globoko dotaknejo, te pesmi, te pravljice, lahko pa jih ob prvem srečanju komajda zaznamo, pa nas potlej spremljajo celo življenje. Oboje, pesmi in pravljice, pripovedujejo o tem, kdo smo, kje in kako smo in kakšen je bil svet včeraj, kakšen je danes. Pesmi pripovedujejo še o svetovih, ki so skriti globoko pod kožo ljudi, o tem, kaj se v srcu godi. Pesmi in pravljice so lahko ljudske, narodne, ponarodele. No, za pravljice pravimo, da so, za razliko od ljudskih, umetne, avtorske. Za pesmi pa to isto poimenovanje ne velja. Hm, pesem ima lahko obliko pravljice. In pravljica je lahko pesem. Oboje, pravljica in pesem, lahko pomenita izražanje lepote in dobrega. Na primer: Bilo je kot v pravljici. Vse je bila pesem. Tako vas današnja Knjigarnica vabi na festival poezije in vina z izbrano pesmijo (odlomek) Povsod iščem pesem osrednjega gosta ptujskih pesniških večerov, Josipa Ostija; najdete jo tudi v knjigi, ki je »obvezno branje« v akciji Bralna značka za odrasle 2013 (Josip Osti: Izgon v raj: izbrane pesmi. Izbral in spremno besedo napisal Boris A. Novak. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. Knjižnica Kondor: izbrana dela domače in tuje književnosti; zv. 340. 421 strani): Povsod iščem pesem ... Iščem jo od zgodnje mladosti. Podnevi in ponoči. Tudi v sanjah. V sebi in okrog sebe. V svetlobi in temi. V veselih in žalostnih glasovih ljudi in,ptic. Tudi v njihovem večpomenskem molku... Povsod iščem pesem ... Iščem jo v modrih, zelenih in črnih očeh deklet in žensk, na dnu katerih ležim, kot marsikatera, izmed njih na dnu mojih, že zdavnaj mrtev in pozabljen . Povsod iščem pesem . Iščem jo pod kamnom. Za oblakom. Pod posteljo in v njej, kjer se dogajajo največji čudeži in se iz objemov, ki jih spremljajo smeh in solze, hkrati rojevata življenje in smrt. Rojevajo se bodoči ljubimci in morilci, tisti, ki bodo gradili in tisti, ki bodo rušili svet . Povsod iščem pesem . Iščem jo v starih in novih knjigah. V njih najdem enkrat rjav, drugič siv las. Skrit bankovec že propadle države in na njem s??iehljaj že zdavnaj mrtvega vsmiogočnega vladarja. In še ??iarsikaj. ... Povsod iščem pesem ... Iščem jo tudi v pesmih drugih pesnikov. Čeprav srni prepričan, daje veliko lepih, pretresljivih, mojstrsko oblikovanih, in verjammi pesniku, kije dejal: »Vse je pesmi,« pesmi, ki jo povsod iščem, nikjer ne najdmi ... Povsod iščem pesmi ... Včasih se mi zdi, da sem jo našel. Večkrat, daje ona našla mene. Najpogosteje tam, kjer je nisem iskal... Pridite, pesmi in pravljice čakajo na vas! Liljana Klemencic Rokomet Odhod Anžeta Kljajiča iz Ormoža Stran 12 Šah Najvišje uvrščen član ŠD Ptuj Vasilij Ivančuk Stran 12 Kolesarstvo Luka Sagadin med najboljšimi v Evropi Stran 13 Downhill V Podlehniku združiti ljubitelje downhilla Stran 12 r^i Ps il IM' L « 4 . m 1 Nogomet Nogometaši Drave pripravljeni na nove izzive Stran 14 Nogomet Bukovčanom bo potreben čas za uigravanje Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč, 1. SNL Vroč Rudar bo po srečanju v Zavrču hladen » Po dveh zaporednih gostovanjih čaka nogometaše Zavr-ča ta konec tedna spet domač obračun. Po remiju z Domžalami in zmagi v Novem mestu so beli tako knjižili štiri točke, kar jih trenutno postavlja na visoko 5. mesto. Začetek prvenstva je torej vzpodbuden, toda tekme si bliskovito sledijo in dokazovati se je treba iz srečanja v srečanje. Tako je Zavrč že v sredo na Gorenjskem odigral « 1. SNL, 7. krog: Zavrč - Rudar Velenje, sobota, 24. 8., ob 20.00 v Zavrču pokalno srečanje z domačim nižjeligašem iz Bleda, kar je bil le trening, že v soboto pa se bo za prvenstvene točke pomeril z »velenjskimi knapi«, ki so doslej najprijetnejše presenečenje prvenstva. Rudar igra atraktiven in gle-dljiv nogomet, velik del zaslug za to pa ima mlad in ambiciozen strateg Jernej Javornik, ki je že v času igralske kariere v Šaleški dolini pustil velik pečat. Po letih delovanja v Dobu se je lani vrnil »domov«. Vidno vlogo pri rdečih igrata dva nogometaša iz našega območja, in sicer vezist Rajko Rotman ter vratar Matjaž Rozman. Nedvomno je trenutno prvo ime Velenjča-nov odličen hrvaški napadalec Mate Eterovic, ki je trenutno s šestimi doseženimi zadetki prvi strelec lige. Tu so med drugimi še Ivan Firer, David Ka-šnik, Leon Črnčič (vsi so že . ' RM VUK V- Hit D. m M, ™ Pokal je specifično tekmovanje, v katerem se običajno dogajajo manjša ali večja presenečenja in tudi v 1. krogu letošnjega tekmovanja je bilo tako. Predstavnika MNZ Ptuj, Zavrč in Aluminij, si presenečenj nista dovolila in sta visoko slavila. Tretji predstavnik iz našega območja, NŠ Drava iz Ptuja, je napredovala brez dvoboja, saj je bila v prvem krogu prosta. Na uvodu sta izpadla dva prvoligaša: v edinem prvoligaškem dvoboju je v Novem mestu Krka premagala Koper (znova je dva zadetka dosegel Maroševič), Triglav pa je bil poražen v Veržeju pri domačem drugoligašu. To je v bistvu največje presenečenje, saj je Veržej na uvodu v 2. ligi zabeležil dva poraza. TUrnišče - Aluminij 0:7 (0:4) STRELCI: 0:1 Kurež (6.), 0:2 Kurež (13.), 0:3 Bloudek (26.), 0:4 Horvat (34.), 0:5 Lonzarič (49.), 0:6 Kurež (58.), 0:7 Pečo-pnik (65.) ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Kurež (od 70. Jovanovič), Petek (od 46. Vrbanec), Bloudek, Horvat (od 46. Letonja), D. Rešek, Pe-čovnik, Vaš, Lonzarič, Kovačevič. Pokal Slovenije, 1. krog, rezultati: Bled Hirter - Zavrč 0:8 (0:2), Turnišče - Aluminij 0:7 (0:4), Krka - Luka Koper 3:0 (2:0), Koroška Dravograd - Tolmin 2:1 (2:1), Dekani - Šenčur 2:3 (1:2), Slatina - Gorica 0:2 (0:0), Dobrovce - Rudar Velenje 0:9 (0:3), Farmtech Veržej - Triglav 4:2 (2:0), Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje 1:3 (0:3), Odranci - Šmartno 1928 0:2 (0:0), Brda - Ankaran Mas Tech 1:2 (0:0) po podaljšku. igrali pri Aluminiju), Dalibor Radujko in Ivan Knezovic, tako da uvodni uspehi niti niso takšno presenečenje. Seveda bodo gostje tudi v Zavrču igrali na zmago, toda tudi beli niso od muh, saj so do sedaj osvojili 10 točk in so za petami svojim sobotnim tekmecem. Štiri gostujoče točke so obenem imenitna popotnica ter napoved za večerni spektakel s knapi. Kaznovanih v domači vrsti ni, lažje pa se je na srečanju s Krko poškodoval Aleš Čeh, ki pa bo najverjetneje lahko pomagal svojim soigralcem. Prav tako je v torek po posebnem programu vadil Jože Benko, ki pa bo do tekme prav tako nared. Cilj Viktorja Trenevskega in njegovih varovancev je, da bi nasprotniku od prve minute naprej pokazali, kdo je domačin in mu vsilili svoj sistem igre, po možnosti pa želijo Zavrčani hitro zadeti. Kaj pomeni hiter zadetek v mreži tekmeca, je najbolje pokazala pretekla preizkušnja v dolenjski prestolnici, ko so varovanci trenerja Trene-vskega zadeli že v 3. minuti in se je tekma za domače zasukala v povsem drugo smer, kot so si želeli. Tudi tokrat gre v domači vrsti pričakovati kakšno presenečenje v obliki spremembe v začetni postavi. V vsakem primeru bo skušal Zavrč pred svojimi številčnimi navijači slaviti ter nadaljevati pozitiven niz, ki bi ga ohranil na mestih pod vrhom tabele. V zadnjih dveh krogih je pri- ložnost v prvi postavi Zavrča ponovno dobil izkušeni Aleš Čeh in jo tudi odlično izkoristil. Na srečanju s Krko si je sicer poškodoval mišico, zaradi katere v ponedeljek in torek ni treniral, toda poznavajoč željo in trmo odličnega vezista bo v soboto najverjetneje na razpolago trenerju Viktorju Trenevskemu. »Na domačem terenu bomo gostili vroč Rudar, ki pa bo po srečanju z nami hladen,« nas je z veliko mero optimizma kar malce presenetil 33-letnik in nadaljeval: »Imam svoje mnenje o večini ekip v 1. ligi, toda Rudarja še nisem videl igrati, tako da ne vem, kako močni so. V vsakem primeru bomo dali vse od sebe in jih skušali premagati.« tp Nogomet • NK Aluminij, 2. SNL Krško bo pravi test zrelosti Foto: Črtomir Goznik Aleš Ceh (Zavrč) je v Novem mestu zapustil igrišče zaradi lažje poškodbe, a bo do sobote nared za nove izzive (fotografija je s tekme Maribor - Zavrč). Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog Visoki zmagi Zavrča in Aluminija, izpad Triglava in Kopra V soboto se bo v tekmi 3. kroga Aluminij pomeril z ekipo Krškega. Na stadionu Matija Gubca čaka varovance Anteja Šimundže težko delo, saj gre za obračun ekip, ki sta v prvih dveh krogih prehodili podobno pot: zmaga v uvodnem krogu in poraz v drugem. Razlika je le v tem, da so Kidričani slavili v gosteh in izgubili doma, Krčani pa ravno obratno (doma so premagala Šenčur, v gosteh izgubili s Šampionom). Glavna aduta trenerja Nebi-ha Zanelija sta izkušena Sla-viša Dvorančič in Dejan Ur-banč. Prvi je dolga leta branil barve Domžal, Bele krajine, Celja in Nafte (ob tem še Ivančne Gorice, Krke ...), drugi pa Celja in Olimpije. Seveda ima trener Aluminija Ante Šimundža na voljo več igralcev podobnega kova, vendar to ni zagotovilo za uspeh, kar se je pokazalo že na srečanju z Radomljami. Sredina visoka pokalna zmaga je znova vrnila nasmehe na obraze igralcev Aluminija, pravi test pa bo vendarle Krško. JM Trener: Ante Šimundža. Nogometaši Aluminija so po pričakovanjih preskočili prvo oviro v pokalnem tekmovanju in kot lanski polfinalisti upravičili vlogo favorita. Trener Aluminija je glede na tekmo proti Radomljam naredil nekaj sprememb v moštvu, tokrat niso zaigrali Bingo, Murko, Drevenšek in Mitja Rešek. Kljub temu ni bilo nobenih težav za Kidriča-ne, ki so od vsega začetka igrali zelo resno in učinkovito. Hitro so povedli preko Kureža, ki je na tem srečanju dosegel tri zadetke. Domačini so bili nemočni in so v celem srečanju samo enkrat resneje ogrozili gostujočega vratarja. Kidričani so imeli ob številnih zadetkih še nekaj priložnosti za višjo If zmago, vendar je prečnik zadržal strele Petka, Bloudka in Pečovnika. Bled Hirter - Zavrč 0:8 (0:2) STRELCI: 0:1 Dugolin (2.), Kre- Ml Aß Foto: Črtomir Goznik Sandro Bloudek (rdeči dres, Aluminij) je v Turnišču dosegel enega izmed sedmih zadetkov svoje ekipe. singer (41.), 0:3 Kresinger (50.), 0:4 Kresinger (62.), 0:5 Fuček (71.), 0:6 Kresinger (80.), 0:7 Ko-kol (88.), 0:8 Fuček (90., z 11 m) ZAVRČ: Bešenic, Kokol, Kurbus, Roškar, Kouter (od 79. Lešnik), Brlečic, Dugolin (od 74. Šafaric), Sreš, Buzeti (od 63. S. Čeh), Kresinger, Fuček. Trener: Viktor Trenevski Uvodni krog letošnjega pokalnega tekmovanja je novincu v 1. ligi namenil gostovanje na Gorenjskem. V našem alpskem biseru Zavrčani niso imeli večjih težav z domačim nižjeligašem in so na odlično pripravljeni zelenici slavili 0:8. Beli so prevladovali že v prvem polčasu, toda žilavi domačini so še držali korak s Štajerci. V drugem polčasu so Blejci zaradi slabše fizične pripravljenosti razumljivo padli in gostje so jim nasuli še šest zadetkov. Blestel je Dino Kresinger, ki je zadel štirikrat. V dresu Zavr-ča je debitiral nekdanji kape-tan kadetske izbrane vrste in Maribora Tilen Lešnik, ki je z Zavrčem treniral že nekaj časa. DK, TP 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. avgusta 2013 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Poraz proti Varaždinu, odhod Anžeta Kljajiča VARAZDIN - JERUZALEM ORMOŽ 42:31 (21:19) Pred rokometaši Jeruzalema, ki nastopajo v 1. SRL, je še dobrih 14 dni priprav do nove sezone. V 1. krogu Ormožane v soboto, 7. avgusta, čaka gostovanje pri Svišu, ki je v minuli sezoni veljal za največje presenečenje sezone. Ekipi trenerja Saše Prapotnika v tej sezoni na pripravljalnih tekmah ne gre vse po načrtih. Do zdaj je ekipa ugnala le ptujsko Dravo (35:29) in doživela štiri poraze: Varaždin (31:42), Linz (22:28), Škof j a Loka (24:32), Maribor (17:38). Nazadnje je slovenski prvoli-gaš doživel poraz pri prenovljenem in okrepljenem Varaždi-nu. Dokler so Ormožani imeli moči, so se enakovredno kosali s hrvaškim prvoligašem, ki pa je v nadaljevanju izkoristil daljšo in kakovostnejšo klop ter se na koncu veselil visoke zmage 42:31 (21:19). Za Ormožane je Čudič dosegel 8, Radujkovič 6 in Mesarič 5 točk. Kljajič v Avstrijo, poškodba Levaniča Ekipa Jeruzalema je pred nadaljevanjem sezone ostala a. -v Foto: Črtomir Goznik Anže Kljajič bo kariero nadaljeval v Avstriji. brez Anžeta Kljajiča, ki se je odločil, da svojo športno pot nadaljuje v Avstriji. Klajič je v dresu Jeruzalema odigral 87 tekem in dosegel 142 zadetkov. Zamenjavo za Kljajiča v ormoškem klubu že iščejo in bo izvedena v skladu s finančnimi zmožnostmi. Ob Kljajiču je trener Prapotnik ostal še brez mladega Davorina Le- vaniča, ki si je na enem izmed treningov huje poškodoval koleno in bo z igrišča odsoten več kot pol leta. Tako vedno več priložnosti za igro dobivata kadetska reprezentanta Rok Cvetko (1996) in Miha Kolmančič (1997), ki pa jima še vedno primanjkuje izkušenj ter moči proti prvoligaškim igralcem. Doslej sta »zlata« iz Šah • Svetovni članski pokal Utrechta na pripravljalnih tekmah dokazala svoj potencial in verjeti je, da bosta s težkimi tekmami samo še napredovala. V soboto, 24. avgusta, ob 11.00 bo na Hardeku gostovala zasedba Krškega, ki je poleg Ormožanov eden izmed mnogih kandidatov za hud boj pri obstanku v ligi. uk Člani Šahovskega društva Ptuj zaključili nastope, najvišje uvrščen Vasilij Ivančuk Vse od 11. avgusta v norveškem mestu Tromso poteka svetovni članski šahovski pokal, največje mednarodno tekmovanje v letošnjem letu v okviru FIDE, mednarodne šahovske federacije. Na enem mestu se je zbralo 128 šahistov iz vseh petih kontinentov po vnaprej določenem ključu in kvalifikacijah, nekateri pa so prejeli posebno povabilo predsednika mednarodne federacije in organizacijskega odbora pokala. Iz dveh slovenskih klubov je sodelovalo kar šest članov: iz Šahovskega društva Ptuj štirje, med njimi je VM Aleksander Beljavski branil barve Slovenije, ostali trije pa barve Ukrajine. VM Beljavski je bil z ratin-gom 2651 točk 66. nosilec, kar mu je v prvem krogu za tekmeca prineslo 63. nosilca Yangyja iz Kitajske. Slednji je bil po štirih kolih s 3:1 boljši in tako je Beljavski tekmovanje končal že v prvem krogu. Če bi napredoval, bi se v drugem krogu srečal z drugim nosilcem, Italijanom Caruanom. Po samo dveh kolih prvega kroga se je od tekmovanja poslovil tudi drugi član ŠD Ptuj, 46. nosilec VM Andrej Volokitin, 2688 točk, ki ga je z 2:0 premagal 83. nosilec Robson iz ZDA, 2623. V primeru zmage Volokitina v prvem krogu bi se v drugem med sabo pomerila dva »Ptujčana« - Volokitin in Ivančuk. Tako pa se je Vasilij Ivančuk kot 19. nosilec z 2731 ratinškimi točkami po zmagi v prvem krogu v drugem pomeril s 83. nosilcem Američanom Robsonom, 2623, Foto: Črtomir Goznik Ukrajinec Vasilij Ivančuk je bil na Norveškem najvišje uvrščeni član ŠD Ptuj. in zmagal z 2:0. Do »ptujskega« dvoboja je končno prišlo v 4. krogu, ko sta se srečala 51. nosilec VM Jurij Krivoručko, 2678, in 19. Ivančuk. Slednji je po dveh začetnih remijih v nadaljevanju dvakrat zmagal in se uvrstil v četrti krog. Krivo-ručko je po uvodnih zmagah v prvem krogu (4:2) in drugem krogu (2,5:1,5) tako moral v tretjem priznati premoč starejšemu Ivančuku in je tekmovanje končal z uvrstitvijo od 17. do 32. mesta, kar je vsekakor lep uspeh. Za zadnjega »ptujskega« aduta, Vasilija Ivanču-ka sta bili v nadaljevanju usodni prvi dve koli petega kroga. Z 1,5:0,5 je bil boljši 3. nosilec, Rus Kramnik, 2784. Mesto med osem najboljših so si po dveh kolih petega kroga ob Kramni-ku, 2784, priborili še 2. nosilec Caruana, 2796, iz Italije, 8. nosilec Kamsky, 2763, iz ZDA in 22. nosilec Korobov, 2720, iz Ukrajine. Krobov je v četrtem krogu premagal 6. nosilca, Američana Nakamuro, 2775. Ostali štirje so priložnost iskali v včerajšnjem nadaljevanju četrtega kroga, ki je se je končalo pozno v noč. Prvenstvo je postreglo s številnimi presenečenji, med katera vsekakor spada poraz najboljše šahistke vseh časov Judit Polgar že po dveh kolih prvega kroga. Prvi krog je bil usoden tudi za 24. nosilca Rusa Nepomnichnija, pa 27. nosilca Alekseeva, prav tako iz Rusije. V nadaljevanju so izpadli še nekateri favoriti, med njimi 15. nosilec Leko iz Madžarske. Največje presenečenje pa je prav gotovo v tretjem krogu pripravil 32. nosilec Rus Toma-skevsky, ki je z 1,5:0,5 premagal prvega nosilca prvenstva, edinega z ratingom preko 2800 točk, Aroniana iz Armenije. Za vse štiri člane Šahovskega društva Ptuj je že sama uvrstitev na to najprestižnejše tekmovanje velik uspeh. Uvrstitev od 17. do 32. mesta je za mladega Jurija Krivoručka kot 51. nosilca gotovo uspeh, ki mu bo prinesel nekaj dodatnih ra-tinških točk. Vasilij Ivančuk je kot 19. nosilec z uvrstitvijo od 9. do 16. mesta prav gotovo izpolnil pričakovanja. Silva Razlag Športno plezanje Mina Markovič na EP napoveduje kolajno Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič optimistično pričakuje preizkušnje v balvanskem plezanju. Slovenski športni plezalci Mina Markovič, Klemen Bečan in Jernej Kruder bodo branili barve Slovenije na sklepnem dejanju sezone v balvan-skem plezanju. Konec tedna bo v Munchnu finale svetovnega pokala, teden dni pozneje pa bo v Eindhovnu še evropsko prvenstvo. Prvo slovensko ime v Mun-chnu, kjer je pred dvema letoma zmagala, in Eindhovnu bo Markovičeva: »Letos sem balvanom posvečala nekoliko manj pozornosti, poudarek sem dala težavnosti, v kateri je sezona v polnem teku. Kljub natrpanemu urniku, ko smo potovali s tekme na tekmo, pa se je našel čas tudi za balvane. Zadnjih nekaj dni smo skupaj z reprezentanco opravili nekaj dobrih treningov ter se posvetili simulacijam tekmovanj. Mislim, da je bilo zelo v redu. Trenutno čutim, da sem dobro pripravljena, kakšna je forma v balvanih, bomo videli na tekmah, prepričana pa sem, da sem tudi tu sposobna lepega dosežka.« Vodilna tekmovalka v sve- tovnem pokalu v težavnosti bo na EP v balvanih v Eindhovnu lovila vrhunsko uvrstitev tudi v kombinaciji, v kateri je pred tremi leti na EP v Innsbrucku osvojila zlato kolajno: »V kombinaciji imam odprte vse možnosti za lep dosežek. Če 'od-plezam', kot znam, lahko grem tudi na medalje, predvsem pa želim v Munchnu in Eindhov-nu ohraniti mirno glavo, sestaviti balvane skupaj in plezati težavam primerno.« V skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih bi lahko prav vsi trije Slovenci sezono sklenili v prvi deseterici najboljših. Reprezentančni trener Roman Krajnik je povedal: »Če se bo vse postavilo na svoje mesto, lahko vsi trije dosežejo odmeven rezultat in so sposobni priti v finale. V finalu pa je zgodba nato povsem odprta, dejansko lahko zmagaš ali si šesti. V balvanih je tako ali tako, tudi če si najmočnejši in najboljše pripravljen, je veliko odvisno od dnevne forme in tudi sreče s postavitvijo, tako da ne bo prav nič podarjeno.« JM, sta Tenis • TK Terme Ptuj Odlične predstave mladih iz vse Evrope Na Ptuju se bo v soboto končal turnir 3. ranga evropske serije za igralce in igralke do 12. leta starosti. V dosedanjih dneh so mladi igralci iz vse Evrope prikazali odlične predstave, krona pa bo postavljena v soboto, ko bodo na sporedu finalni obračuni. Razveseljivo je, da so se med najboljše uvrstili tudi mladi Slovenci, med njimi se je znašel domačin Blaž Vidovič. Blaž je po vrsti premagal Avstrijca Yannicka Koeflerja (6:3, 6:3), Nemca Nica Schoderja (6:4, 6:1) in Slovenca Boruta Sraja (7:5, 6:3). V četrtfinalu ga je ustavil Tin Krstulovič, ki je slavil 6:1, 6:2. Uvrstitev med najboljšo osmerico je za Blaža odlična popotnica za nadaljnje nastope. JM Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se bo v soboto končal turnir evropske serije za igralce in igralke do 12. leta starosti. petek • 23. avgusta 2013 Rokomet • Priiateliska tekma j J Šport, rekreacija Štajerski 13 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Luka Sagadin med najboljšimi v Evropi Luka Sagadin (levo) v dresu slovenskega državnega prvaka Foto: Marjan Kelner MOŠKANJCI GORIŠNICA -DRAVA PTUJ 27:40 (13:20) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratu-ša, Mendeš, Škorc, Lukaček, Petek 5, Zorli, Kovač 1, Anderluh 5, Bas, Valenko 4, Tement, M. Bedrač, Fir-bas 8, T, Bedrač 3, Sok 1. Trener: Sebastjan Oblak. DRAVA PTUJ: Reisman, Šamperl, Bezjak 6, Žuran 5, Šilkovski 5, Ken-da, Toš 2, Janžekovič 4, Pukšič 3, Verdenik 4, Lesjak 4, Sabo 2, Požar 3, Čeh 1, Gerčar, Bedenik. Trener: Uroš Šerbec. V svojem drugem pripravljalnem srečanju so rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice gostili sosede iz Ptu- V sredini avgusta so Izolo znova napolnili judoisti in judoistke iz različnih koncev Evrope. Udeležili so se tradicionalne Poletne šole juda, ki jo je JZS organizirala že 21. leto zapored. Na blazinah v športni dvorani Livada smo na šestdnevnih pripravah tudi letos lahko videli slovensko člansko žensko in moško judo reprezentanco, pri čemer velja posebej izpostaviti prisotnost naše zlate olimpijke Urške Žolnir. Zaradi rehabilitacije po kirurškem posegu na kolenu tokrat med prisotnimi ni bilo Ptujčanke Urške Urek. Je pa svoje tehnične mojstrovine prikazal Grk Ilias Iliadis, ki predstavlja eno izmed najbolj zvenečih imen v svetu juda. Zlati olimpijec iz Aten 2004, dobitnik bronaste olimpijske medalje iz Londona ter večkratni evropski in svetovni prvak je v Izolo pripotoval skupaj z grško ekipo. Na tatamiju se je vsak dan zbralo pre- ja in srečanje visoko izgubili. Sam začetek je bil dokaj enakovreden (5:6), nato pa so gostje naredili delni izid 0:4 ter svojo prednost samo še višali. Do tega visokega vodstva je prišlo zaradi slabše igre domačih v obrambi in neizdelanih akcij v napadu. Za nameček so Ptujčani igrali zelo hitro, predvsem pa učinkovito. Domačini so želeli v 2. polčasu ujeti priključek, vendar jim ni uspelo. Napake so sledile in s tem so dra-vašem samo olajšali delo. Gorišni-čanom se je poznalo, da še niso veliko vadili z žogo, kar bo treba do prvenstva nadoknaditi in odpraviti napake. Danilo Klajnšek ko 200 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Poljske, Turčije, Češke, Slovaške, Švice in Slovenije. Starejše so v drugem delu zamenjali mlajši perspektivni tekmovalci in tekmovalke, ki se ponašajo z medaljami z državnega prvenstva. Med njimi je bilo letos kar pet tekmovalcev ptujske Drave: Deivis Kajnih, Samanta Kajnih, Viktorija Zadravec, Rene Kloar in Nika Šlamberger. V strokovnem delu je sodeloval tudi priznani ptujski strokovnjak prof. Vlado Čuš, čigar varovanci so v preteklih desetletjih osvojili številne medalje na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. V JK Drava Ptuj se nadejajo, da bo kdo od navedenih klubskih upov v prihodnjih letih krenil po poti svojih uspešnih predhodnikov. DB / SČ 21. Kids Tour v Berlinu V Berlinu je od 16. do 18. avgusta potekal že 21. Kids Tour, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo za mlajše selekcije. Na njem nastopajo kolesarji do 13. in 15. leta starosti, med številnimi ekipami in reprezentancami iz vse Evrope pa na dirki že vrsto let nastopa slovenska nacionalna vrsta. Letos je bila naša reprezentanca povsem v središču pozornosti, saj je med naraščajniki do 13. leta skupno slavil Jan Bevc in tako dosegel svoj največji uspeh v karieri. Odličen 8. je bil skupno v kategoriji do 15. leta kolesar Perutnine Ptuj Luka Sa-gadin, s čimer je dokazal, da njegovi uspehi zadnjih let niso naključni in da je tudi v Evropi v samem vrhu. V petek, 16. avgusta, je bil na sporedu posamični krono-meter, Luka Sagadin pa je na njem osvojil visoko 8. mesto. Drugi tekmovalni dan sta bili na sporedu dve etapi: najprej je kolesarje čakala ekipna vožnja na čas, kjer so bili mladi Slovenci odlični 3. Sledila je še cestna preizkušnja, odličen kolesar ptujskega kluba pa je osvojil 7. mesto. Zadnji dan je bila na sporedu kriterijska dirka, kjer je izmed Slovencev do 15. leta starosti nase ponovno najbolj opozoril prav Luka, ki je za las zgrešil stopničke in končal kot četrti. Skupno je to zadostovalo za odlično 8. mesto, najvidnejši kolesar kluba iz Spodnjega Podravja zadnjih let pa je bil seveda najvišje uvrščen Slovenec na dirki. 15-letnik, ki prihaja iz Staro-šinc in je bil v Berlinu kape-tan slovenske reprezentance, je na omenjeni dirki sicer že nastopil pred dvema letoma, le da takrat v mlajši starostni kategoriji, in osvojil prav tako izjemno skupno drugo mesto. Poleg Luke Sagadina so v Nemčiji barve naše reprezentance do 15. leta branili Se Blaž Jarc, Nik Čemažar in Peter Sranc, selektor pa je bil Sandi Papež. Luka Sagadin: »Ta uspeh mi pomeni res veliko in se ga ne da primerjati z zmagami na dirkah po Sloveniji in okolici, saj je bila tukajšnja konkurenca res izjemna. Pred dvema letoma sem bil sicer v Berlinu drugi, toda takrat konkurenca ni bila tako močna kot letos. Vsekakor je bila to dobra in zanimiva izkušnja in komaj čakam na naslednje leto, ko bom tekmoval med mlajšimi mladinci, saj bo takrat več reprezentančnih akcij.« Zmaga Marka Hozjana v Ivanic Gradu Za mladimi kolesarji Perutnine Ptuj je po dveh tednih premora od dirkanja sila uspešen vikend. Vse klubske selekcije so se mudile v hrvaškem Ivanic Gradu in posegle po vidnih mestih, v kategoriji dečkov B pa je z zmago nase najbolj opozoril Marko Hozjan. Po dveh tednih premora se je v nedeljo, 18. 8., ptujska ekipa odpravila k južnim sosedom, kjer je nastopila na že 43. Memorialu Stjepana Grgca. Na dirki nastopajo vse selekcije od članov navzdol, gre pa za mednarodno dirko. Pri starejših mladincih je bil izmed članov KK Perutnina Ptuj najboljši Alen Plajnšek, ki je bil 16. Pri mlajših mladincih je bil na slabih 80 km dolgi progi Aleš Korpar 7. Se precej bolje pa so se odrezali mladi kolesarji Perutnine Ptuj v vseh kategorijah dečkov. Le-te so startale skupaj in v absolutni kategoriji je bil najboljši Marko Hozjan, ki je bil 9. Pri dečkih A je bil Žan Zemljak 15., pri dečki C pa Aljaž Ljubec 7. Ptujčani so nase najbolj opozorili v kategoriji dečkov B, kjer si je z zmago vso konkurenco podredil Marko Hozjan, njegov uspeh pa je s 6. mestom dopolnil Nace Malovič. Tadej Podvršek Mladi člani JK Drava, ki so se udeležili priprav v Izoli. Foto: Marjan Kelner Marko Hozjan (KK PP) je na Hrvaškem zmagal v svoji kategoriji. Judo • JK Drava Ptuj Poletna šola juda v Izoli Downhill • Kolesarsko društvo Podlehnik Združiti ljubitelja downhilla V aprilu je bilo ustanovljeno Kolesarsko društvo Podlehnik - Bike Gladiators, v katerega je trenutno vključenih 15 članov, ki se ukvarjajo z downhil-lom. Gre za posebno gorsko kolesarstvo, ki ga trenirajo v glavnem na urejenih progah na Pohorju. V letošnji sezoni so tekmovali že na nekaterih tekmovanjih v Sloveniji in tudi v tujini. Predsednik KD Podlehnik David Topolovec je o nastanku in delovanju društva povedal: »Osnovni namen je bil, da bi v KD Podlehnik združili vse lokalne ljubitelje downhilla in bi jim omogočili redno tre- niranje ter tudi tekmovanje. Samo gorsko kolesarstvo je v osnovi zelo adrenalinski šport, v katerem se na kolesu 'na polno' uživa. Člani društva veliko treniramo in se zares radi ukvarjamo s tem rahlo nevarnim športom. A ob tem moram poudariti, da si zmeraj predhodno ogledamo proge in da v prvi vrsti vozimo 'z glavo'. Ker so pri tem športu prisotne velike hitrosti, dolgi skoki in vožnja po neravnem terenu, smo dobro zaščiteni in imamo tudi posebej prilagojena kolesa. Naša želja je, da bi se ljubitelji downhilla v Spodnjem Podrav-ju med seboj povezali in bi se sam šport, ki je zelo popularen in atraktiven, pri nas še bolj razvil.« KD Podlehnik s pomočjo ekipe Team Korak naprej v downhill sezoni 2013 tekmuje v kategorijah elite, junior, masters in amaterji. Doslej so nastopili na Pokalu Slovenije, državnem prvenstvu, dveh mednarodnih tekmah, ki sta šteli za svetovni pokal in na 24-urnem downhillu v Avstriji. Na pokalnih tekmah so se podlehniški tekmovalci in tekmovalke z rezultati kar izkazali, medtem ko sta bila na posebnem, 24-urnem down-hillu v Semmeringu, Andreas Vidovič in David Topolovec odlična četrta. Na državnem prvenstvu v downhillu je bil v kategoriji U-15 Žan Šuman-dl drugi. Pri ženskah se je na svoji prvi uradni tekmi s četrtim mestom zelo izkazala Eva feauiji _ Horvat. Med amaterji je imel KD Podlehnik šest nastopajočih, izmed katerih je bil Blaž Knezar četrti in Boštjan Pisanec peti. Nastopili so še Jernej Smole, Miha Horvat, Domen Robič in David To-polovec. V glavni kategoriji elite je bil Alen Šumandl deseti, petnajsti je bil Andreas Vidovič. Rezultati kažejo, da podlehniški kolesarji dobro in načrtno delajo. V KD Podlehnik - Bike Gladiators se lahko včlani vsak, ki ima veselje do kolesarstva. Čla- ni društva ga bodo podrobneje seznanili z downhillom. Na našem koncu gre za novo kolesarsko društvo s sila pozitivno energijo, ki jo izkazujejo tako na kolesu kot tudi ob njem. David Breznik Downhill gorsko kolesarjenje je specifična športna disciplina, ki se dogaja na strmem in neravnem terenu, na katerem kolesar na poti premaguje tudi različne ovire. Za to športno disciplino so posebej prilagojena tudi kolesa, ki so težja, močnejša in imajo vzmetenje na sprednjem in zadnjem kolesu. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. avgusta 2013 Nogomet • NŠ Drava Ptuj Nogometaši Drave pripravljeni na nove izzive Članska ekipa NŠ Drava je pod vodstvom trenerja Franca Fridla pričela priprave na novo sezono 25. julija. V tem času se je ekipa fizično okrepila, dodatno uigrala in odigrala tudi nekaj prijateljskih tekem. Na teh Ptujčani niso preveč blesteli, a so dobili svojo priložnost za igranje tudi nekateri novinci. O pripravah, prijateljskih tekmah, novih igralcih in željah v novi tekmovalni sezoni 2013/14 v 3. SNL vzhod smo se pogovarjali s trenerjem Francijem Fridlom. Priprave na novo sezono ste pričeli malo kasneje, kot ste načrtovali. Kako ste zadovoljni s tem pripravljalnim delom? F. Fridl: »Lansko prvenstvo je za nas trajalo kar dolgo in zato smo se skupaj odločili, da damo igralcem kakšen teden več odmora. V prvem delu priprav smo delali na vzdržljivosti, ob tem smo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Načeloma sem s pripravami ekipe zadovoljen, nisem pa preveč zadovoljen z rezultati na prijateljskih tekmah. Na teh rezultat ni bil v ospredju, a pred vrati je prvenstvo in tudi na teh tekmah bi morala ekipa delovati bolje.« Kdo so novinci v dresu Drave? F. Fridl: »V ekipo smo dobili nekaj novih igralcev in verjamem, da se bodo med prvenstvom pokazali kot okrepitve. Novi člani so tako Kajtazi, Fu-rek, Kirič, Musič in Topolnjak.« Še želite kakšno okrepitev pred prvenstvom? F. Fridl: »Ne, mislim, da je to vse. Imamo 22 igralcev, kaj Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl: »Realno si želimo priti v zgornji del lestvice, če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, pa jo bomo z veseljem zgrabili.« več jih v članski ekipi ne bi bilo smotrno imeti. Verjamem, da ves ta kader lahko pokaže neko kakovost, ki jo bomo potrebovali skozi tekmovanje v 3. ligi vzhod.« V pripravljalnih tekmah ekipa rezultatsko ni blestela. Kaj ste vseeno odnesli s teh tekem? F. Fridl: »Najpomembneje je bilo, da novince čim prej vklopimo v naš sistem igre. Imeli smo nekaj manjših težav tudi s poškodbami, tako da je tudi to nekako upočasnilo vso zadevo prilagajanja na prijateljskih tekmah. Zadnji teden pred prvenstvom sem namenil določenim podrobnostim in napredku v sami igri. Mislim, da je ekipa dobro pripravljena na začetek prvenstva.« Iz članske ekipe je odšel Rok Marinič, vi pa ste se povsem osredotočili na me- sto trenerja. To pomeni, da je okostje ekipe iz lanske sezone ostalo enako. Bo to plus za ekipo? F. Fridl: »Verjamem, da bo to poznavanje za nas plus. Naša ekipa je resda v glavnem še zelo mlada, ampak smo sedaj že kar nekaj časa skupaj in se dobro poznamo. Upam, da bomo igrali enako uspešno kot v pretekli sezoni.« Kakšni so realni cilji Drave za to sezono? F. Fridl: »Vsi fantje si želijo predvsem napredka v igri. Kakšnih velikih zahtev pred njih v tem trenutku ne bomo postavljali. Realno si želimo priti v zgornji del lestvice, če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, pa jo bomo z veseljem zgrabili.« Kakšna je splošna situacija v članski ekipi Nogometne šole Drava? F. Fridl: »Moram reči, da se v upravi na vseh področjih zelo trudijo. Potekajo različni pogovori in upam, da bomo - kar se članske ekipe tiče - v prihodnje lahko čim bolj stabilizirali stvari.« Kakšne so želje za nedeljsko prvo tekmo na domačem stadionu proti ekipi Fosiluma iz Šentjurja? F. Fridl: »Verjamem, da nas bo na prvo tekmo nove sezone na Mestni stadion prišlo pogledat kar nekaj ljubiteljev nogometa. Na igrišču bomo dali vse od sebe in bomo pokazali do-padljivo igro ter verjamem, da se bomo na koncu tudi veselili zmage.« David Breznik Nogomet • Lige mladih 1. SML REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Koper 2:6, Šampion - Krka 2:2, Bravo - Olimpija 0:4, Jadran Dekani - Maribor Branik 2:6, Ilirija - Domžale 2:1, NŠ R. Koren Dravograd - Celje 3:1, HIT Gorica - Rudar Velenje 3:1. 1. HIT GORICA 3 3 0 0 8:2 9 2. OLIMPIJA 3 3 0 0 6:0 9 3. KOPER 3 2 10 13:5 7 4. ILIRIJA 3 2 1 0 8:3 7 5. MARIBOR BRAN. 3 2 0 1 10:3 6 6. NŠ R. KOREN 3 2 0 1 8:8 6 7. NOGA TRIGLAV 2 1 1 0 8:3 4 8. DOMŽALE 2 10 1 4:2 3 9. ALUMINIJ 3 1 0 2 5:7 3 10. RUDAR VELENJE3 1 0 2 4:7 3 11. BRAVO 3 1 0 2 4:10 3 12. INTERBLOCK 10 10 2;2 1 13. ŠAMPION 3 0 1 2 2:7 1 14. KRKA 3 0 1 2 3:9 1 15. JADRAN DEKANI 3 0 0 3 5:11 0 16. CELJE 3 0 0 3 2:13 0 ALUMINIJ - KOPER 2:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Vekič (24.), 0:2 Vekič (39.), 0:3 Andrejašič (49.), 0:4 Krivičič (52. z 11 m), 0:5 Reja (74.), 1:5 Cafuta (79.), 1:6 Krajnc (84.), 2:6 Vrbanec (86.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Pucko (Novak), Gerečnik, Ahec, Cafuta, Kozar, Poredoš (Petek), Ž. Špeho-nja (Planinšek), Vrbanec, Rogina (Kelc), Podbrežnik (Dobaj). Trener: B. Špehonja. 1. OLIMPIJA 3 3 0 0 11:0 9 14. INTERBLOCK 10 0 1 0:3 0 2. ALUMINIJ 3 3 0 0 5:2 9 15. ŠAMPION 3 0 0 3 2:13 0 3. CELJE 3 2 1 0 5:0 7 16. NŠ R. KOREN 3 0 0 3 2:15 0 4. DOMŽALE 2 2 0 0 5:0 6 8:4 ALUMINIJ - KOPER 2:1 (2:0) 5. RUDAR VELENJE 3 2 0 1 6 6. HIT GORICA 3 2 1 0 6:5 6 STRELCA: 1:0 Krivec (19.), 2:0 7. KOPER 3 1 1 1 7:3 4 Krivec (38.), 2:1 Gulič (73.) 8. MARIBOR BRAN. 3 1 1 1 6:3 4 ALUMINIJ: Janžekovič, Lončarič, 9. KRKA 3 1 0 2 7:7 3 Zorec, Petek, Šiljič (Golob), Petro- 10. BRAVO 3 1 0 2 4:4 3 vič (Panikvar), Krivec, Brodnjak, 11. ILIRIJA 3 1 0 2 3:4 3 Gale (Križan), Ploj (Kovač), Elšnik. 12. NOGA TRIGLAV 2 0 2 0 1:1 2 Trener: Tomislav Grbavac. 13. JADRAN DEKANI3 0 1 2 1:9 1 Danilo Klajnšek Športni napovednik 1. SKL REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Koper 2:1, Šampion - Krka 2:4, Bravo - Olimpija 0:2, Jadran Dekani - Maribor Branik 1:1, Ilirija - Domžale 0:3, NŠ R. Koren Dravograd - Celje 0:4, HIT Gorica - Rudar Velenje 1:2 Kadeti Aluminija (v rdečih dresih) so proti Kopru dosegli še tretjo zaporedno zmago na začetku novega prvenstva. Nogomet • NK Bukovci Nogomet • 1. SNL PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Triglav - Maribor; 17.30: Domžale - Luka Koper; 18.30: Gorica - Olimpija; 20.00: Zavrč - Rudar Velenje, Celje - Krka. 2. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Aluminij, Farmatech Veržej - Ah Mas Tech; NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Šmartno 1928, Kalcer Radomlje - Roltek Dob, Šenčur - Šampion. 3. SNL - VZHOD PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Nafta 1903 - Avto Rajh Ljutomer, Dravinja Kostroj - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 10.30: Ra-kičan - Malečnik; NEDELJA ob 17.30: Drava Ptuj - Fosilum Šentjur, Avto Škafar Beltinci - Tromejnik G Sukič, Čarda Martijanci - AHA EMMI Bistrica, Grad - Odranci. Izpopolnjevalni praktični seminar za nogometne trenerje Združenje nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) organizira praktični izpopolnjevalni seminar za vse nogometne trenerje, ki so vključeni v ZNTS. Ta bo v ponedeljek, 9. septembra, ob 17.00 v Ljubljani na stadionu NK Ljubljana. Tema praktičnega seminarja je »Ustvarjanje igre - preformacija«. Seminar bo vodil Milan Miklavič, trener UEFA PRO, direktor reprezentanc NZS. Vsak trener, ki se želi udeležiti seminarja, mora udeležbo potrditi prek spletne povezave na OKS-OLIMP, d. o. o. Vse trenerje DNT Ptuj še posebej naprošajo, da svojo udeležbo na seminarju (in način prevoza) sporočijo tudi preko e-pošte dntptuj@gmail.com, najkasneje do 27. avgusta 2013. Odhod avtobusa bo izpred Mestnega stadiona na Ptuju ob 14. uri. Seminar šteje 20 točk za pridobitev licence za tekmovalno leto 2014/15. Kasaške dirke v Ljutomeru V nedeljo, 25. 8., bodo na ljutomerskem hipodromu velike kasaške dirke s sedmimi točkami sporeda. Osrednja dirka bo namenjena državnemu prvenstvu za triletne kasače na 2100 metrov dolgi stezi. Prijavljenih je devet konjev iz KK Ljutomer (5), KK Stožice Ljubljana (2) ter KK Posavje Krško (1) in Komenda (1). Prva dirka bo ob 15.05. Košarka • Odprto prvenstvo Kidričevega V soboto, 24. avgusta, bo v Kidričevem potekalo 1. Odprto prvenstvo Kidričevega v ulični košarki 3 na 3 in parketih (parketi je ime košarkarske igre, op. a.). Prav tako bodo organizatorji pripravili tudi tekmovanje v prostih metih in metanju trojk. Košarkaški dogodek bo od 10. ure potekal na zunanjih igriščih pred športno dvorano Kidričevo. Več informacij dobite na elektronskem naslovu basket. kidricevo@gmail.com ali na mobilni telefonski številki 041 983 897. Rekreativni turnir v odbojki na mivki Športni park Gabrnik prireja v nedeljo, 25. avgusta, rekreacijski turnir v odbojki na mivki. Na igrišču Športnega parka Gabrnik - Jur-šinci se bo turnir pričel ob 10. uri. Ekipo sestavljajo 3 igralci + 1 menjava, prijavnina za vsako ekipo znaša 15 evrov. Za turnir deklet prijavnine ni! Ob 20. uri bo izveden turnir v streljanju nogometnih »penalov« na rokometni gol na mivki. Najboljši strelec dobi pokal + praktično nagrado. Prijave ekip zbirajo do zasedenosti prostih mest (24) ali najkasneje do petka, 23. 8., ko bo opravljen tudi žreb. Informacije in prijave: 041 942 954 (Darjan Čeh). DK, JM, NŠ Potreben bo čas za uigravanje V minuli sezoni so nogometaši Bukovcev zasedli mesto v sredini prvenstvene razpredel- nice, tako da niso imeli težav z obstankom v novoustanovljeni ptujski Super ligi. Pred vrati je nova sezona: nogometaši Bukovcev so pod vodstvom trenerja Boštjana Ekipa NK Bukovci Zemljariča pričeli vadbo 20. julija. Sedaj vadijo štirikrat tedensko, do pričetka prvenstva pa bodo odigrali sedem ali osem pripravljalnih srečanj. »V igralskem kadru je prišlo do kar številnih sprememb: v klub je prišlo deset nogometašev, odšli pa so štirje. To pomeni, da moramo dobro delati in se uigrati. Naše želje segajo do uvrstitve v sredino lestvice, čeprav bi radi zadnji, tretji del, igrali v ligi za prvaka, ki bo tudi po odhodu Ptujčanov v 3. SNL - vzhod kakovostna,« je dejal trener Bukovcev Boštjan Zemljarič. K Bukovcem so pristopili: Benjamin Ambrož (ŠD Čirče), Žiga Domjan (Go-rišnica), Žan Krajnc (Skorba), Mihael Mihelač, Marko Mli-narič, Nejc Prelog in Marko Verlak (vsi Stojnci), Vid Murko (Rogoznica), Nino Pukšič (ŠD Drava) in Nikola Vočanec (Zavrč). Iz kluba so odšli: Rok Zorko, Alen Petrovič, Marko Roškar in David Kramber-ger - vsi v Stojnce. Danilo Klajnšek petek • 23. avgusta 2013 Zanimivosti, reportaže Štajerski 15 Zgornja Sveča pri Stopercah • Tretje ocenjevanje borovničevcev Slovenije Naj borovničevec leta 2013 prihaja iz Haloz Foto: M. Ozmec Pridelovalci nagrajenih borovničevcev, sadnih in zeliščnih likerjev iz vse Slovenije, v družbi z županjo Darinko Fakin, Terezijo Meško ter Valerijo in Janezom Lampretom iz Doline Winettu. V okrepčevalnici Dolina Winettu v Zgornji Sveči pri Stopercah so minulo nedeljo svečano proglasili rezultate tretjega strokovnega ocenjevanja borovničevcev Slovenije; tokrat je med 48 ocenjenimi kar 23 vzorcev prejelo zlato, 12 srebrno, sedem pa bronasto priznanje. Tretje strokovno ocenjevanje borovničevcev, ki je letos vključevalo tudi ocenjevanje sadnih in zeliščnih likerjev, narejenih izključno iz naravnih sestavin, oziroma sadja in zelišč, nabranih v naravi, so opravili že 7. avgusta v okrepčevalnici Dolina Winettu. Iz raznih krajev Slovenije je v ocenjevanje prispelo 48 vzorcev, ki jih je ocenila strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov Biotehnične fakultete v Ljubljani in Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Sklepni del prireditve z razstavo borovničevcev, sadnih in zeliščnih likerjev pa so skupaj z razglasitvijo rezul- tatov in zabavnim delom opravili minulo nedeljo, 18. avgusta, v okviru 5. praznika borov-ničevca, kar je v ta del Haloz pritegnilo več sto obiskovalcev iz raznih krajev domovine. Najboljši borovničevec je naredila Valerija Lampret Kot je pojasnila predsednica ocenjevalne komisije Terezija Meško iz KGZ Ptuj, so tudi letošnje ocenjevanje pripravili v sodelovanju z Občino Majšperk in okrepčevalnico Dolina Wi-nettu: „Ocenjujem, da se je kakovost letošnjih vzorcev bistveno izboljšala, saj smo prejeli v ocenjevanje kar 48 vzorcev, od tega 11 vzorcev borovničevca, 15 vzorcev zeliščnih likerjev, 20 vzorcev sadnih likerjev in dva vzorca medenih likerjev. Od tega je kar 23 vzorcev doseglo zlata priznanja, kar pomeni, da smo jim prisodili oceno najmanj 18 točk. Vse borovničev-ce, ki so prejeli 19 ali 20 točk, pa je komisija na koncu ocenila še enkrat in izmed teh izbrala najkakovostnejšega. In izkazalo se je, da je naj borovničevec leta 2013 tudi letos pridelala domača gospodinja Valerija Lampret iz Zgornje Sveče.« Splošna ocena strokovne komisije je, da so bili letošnji vzorci izredno kakovostni, česar je bila posebej vesela tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je skupaj s Terezijo Meško in lastnikom Janezom Lampretom najboljšim izročila pisna priznanja. Paleta priznanj za najboljše Kmetija Marinšek iz Dolenje vasi je za zeliščni liker prejela bronasto priznanje, Sadjarska kmetija Morelj iz Buj bronasto priznanje za borovničevec in marelični liker, Igor Šiškovič iz Slivja bron za slivov liker, Boris Kraner iz Prepolj srebrno priznanje za domači encijan, družina Ducman iz Grdine srebro za zeliščni in višnjev liker ter bron za figov liker. Konrad Meklav iz Dobrnič je za borov-ničevec prejel srebrno priznanje, Boža Rus iz Ljubljane ja za orehovec prejela zlato priznanje, Družinska kmetija Biščak iz Buj je prejela zlato priznanje za češpljev liker, srebrno za jabolčni liker in bronasto za bo- rovnice v žganju. Jožef Bavcon iz Cerknega je prejel zlato za ribezov in robidov liker, Karel Iršič iz Slovenskih Konjic je prejel zlato priznanje za kar-tuzijsko grenčico in srebrno za kartuzijanski zeliščni liker. Matija Abramič iz Volčje Drage je prejela zlato za lepensko grenčico, Kmetija Kozjak iz Mute zlato za liker iz poprove mete in srebro za mira maister, kmetija pri Šuštarjevih iz Košane zlato za borovničev in zeliščni liker, Kmetija Valerije Lampret iz Zgornje Sveče pa je poleg naj borovničevca za leto 2013, za katerega je prejela vseh 20 možnih točk, prejela še zlati priznanji za travarico in višnjev liker ter bronasto za liker iz gozdnih jagod. Marko Matič iz Prepolj je prejel zlato priznanje za višnjev liker in srebrno za liker iz gozdnih jagod. Milena Tavčar iz Sežane je prejela srebrno priznanje za orehovec, Milica Arnuš iz Majšperka zlato priznanje za borovničevec, za katerega je prejela vseh 20 možnih točk. Kmetija Petelin&Rogelja iz Dutovelj srebro za jagodni liker, Sara Trbulin iz Studenic pri Poljčanah zlato priznanje za malinovec, Silva Žan iz Šutne pri Žabnici zlato za medeni liker in srebro za bo-rovničevec, Simon Zajec iz Laškega zlato priznanje za tianov zeliščni liker, Sonja Jelušič iz Kozine zlato priznanje za liker mišela, Sonja Matuc iz Dobro-vega v Brdih zlato priznanje za borovničevec, Štefan Kalšek iz Žič zlato za borovničevec, Vinko Planec iz Majšperka zlato priznanje za limonovec, Zinka in Anton Stopajnik iz Leskovca pa srebrno priznanje za bo-rovničevec. Tako po mnenju organizatorjev kot po zadovoljnih obrazih več sto obiskovalcev je očitno, da je ocenjevanje borovničevcev, sadnih in zeliščnih likerjev v haloški Dolini Winettu že preraslo v vseslovensko strokovno ocenjevanje, kar je bil tudi glavni namen prireditve. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pred uradno razglasitvijo rezultatov letošnjega ocenjevanja je, tako kot se spodobi, pater Mirko Pihler iz Ptuja opravil svečan blagoslov vseh slastnih domačih pijač, posebej zanimivo in polno smeha pa je bilo tudi tekmovanje v spretnostnem pitju bo-rovničevca, v katerem se je letos 12 moškim pridružilo tudi 12 pogumnih in očitno tudi žejnih žensk. Vsi so tekmovali s pitjem na izpadanje, pri čemer se je pokazalo, da so tudi v tem prijetnem opravilu ženske skoraj enakovredne moškim. No, na koncu pa je bil vendarle najhitrejši in najspretnejši Marjan Vogrinec, ki je za svojo zmago moral na hitro spiti kar pet stekleničk ali četrt litra borovni-čevca, za kar je zasluženo prejel pečenega odojka. Zmagovalec tekmovanja v spretnostnem pitju borovni-čevca Marjan Vogrinec (levo) je za nagrado nasrkal pečenega odojka. Foto: M. Ozmec Ob razglasitvi rezultatov so pripravili zanimivo razstavo vseh ocenjenih vzorcev borovničevcev, sadnih in zeliščnih likerjev pridelovalcev iz vse Slovenije. Slovenske Konjice • Jadranske igre v Slovenskih Konjicah Ptujski špriCar je bil zelo opazen Pred leti so bile velik hit Igre brez meja, ki so jih v zadnjih letih obudili in poimenovali Jadranske igre. Gre za poletni športni zabavni spektakel, ki so ga v letu 2013 organizirali v turističnih krajih na Hrvaškem, v Črni gori, Italiji in Sloveniji. Skupno se je v kvalifikacijah pomerilo okrog dvesto ekip. Na tekmovanju, ki je minulo soboto pred skoraj tisočglavo množico gledalcev potekalo na mestnem kopališču v Slovenskih Konjicah, se je zbralo 14 ekip, ki so predstavljale 13 slovenskih mest. Ptuj je zastopala mešana ekipa Regionalne destinacijske organizacije Ptuj-Ormož, ki deluje v sklopu Znanstveno raziskovalnega središča Bistra. Ptujska ekipa si je nadela ime Ptujski špriCar, ki je bilo glede na odmev zadetek v polno. V ekipi so bili Tomaž Pivec, Milan Vinkler, Aljaž Novak, Tanja Srečkovič, Anja Potočnik, Sandra Pivec, Matija Brodnjak, Marko Zidarič in Miha Novak (Dejan Zavec se tekmovanja ni mogel udeležiti zaradi obveznosti v Nemčiji). Organizatorji so za osemčlanske ekipe najprej pripravili Ptujska ekipa je v Slovenskih Konjicah dostojno predstavljala mesto Ptuj. kvalifikacije, najboljše ekipe pa so se domačinom iz Slovenskih Konjic pridružile v večernem finalu. Na sporedu je bilo šest iger, ki so se imenovale Morska alka, Pršut, Reševanje turistke, Mošarka, Leteči vaterpolo in Vlečenje vrvi. Ptujski špriCar se je v dopoldanskem delu iz- kazal in se kot drugouvrščena ekipa uvrstil v večerni finale. V nekaterih igrah so predstavniki RDO zares blesteli, medtem ko so bili v večini iger dovolj dobri, da so se uvrstili iz začetnega dela, kar je že predstavljalo lep uspeh. Finale je bil napet do konca, saj sta se za Končni vrstni red: 1. Slovenske Konjice, 50 2. Šmarje pri Jelšah, 47 3. Maribor, 38 4. Ptuj, Šentjernej, 27 točk zmago borili ekipi Slovenskih Konjic in Šmarij pri Jelšah (obe ekipi sta se na igre pripravljali že dalj časa). Prav v zadnji igri, v vlečenju vrvi, so slavili domačini iz Konjic, ki so se s tem uvrstili na zaključni del Jadranskih iger, ki bodo 8. septembra potekale v Biogradu na moru. Ena od najzanimivejših disciplin je bila nedvomno vleka vrvi. Tudi ptujska ekipa se je v finalu zelo borila in si je na koncu delila četrto mesto s Šentjernejem. Ob zelo dobrem nastopu Ptujskega špriCarja je treba omeniti tudi izredno pozitivno energijo vseh članov ekipe, ki je ob športno-zabavnem delu poskrbela tudi za odlično turistično promocijo naših krajev. Matija Brodnjak, vodja ekipe Ptujski špriCar: »Jadranske igre so zares enkraten dogodek, na katerem je naša ekipa nastopila zares dobro. Realno bi si lahko na koncu priborili še kakšno mesto višje, medtem ko na sam vrh ne bi mogli poseči, saj sta bili prvi dve ekipi zares dobro natreni-rani.« Aleksandra Pivec, čla- nica ekipe Ptujski špriCar in direktorica ZRS Bistra Ptuj: »Same igre so bile zares zelo naporne, nam pa je bil v veliko pomoč zares odličen timski duh. Mislim, da smo se zares več kot dostojno borili in smo dobro zastopali Ptuj. Četrto mesto je za nas lep uspeh, hkrati pa smo dobro predstavili Ptuj in celotno turistično de-stinacijo, ki jo RDO pokriva.« David Breznik -oto: MB Foto: MB 16 Štajerski Nasveti petek • 23. avgusta 2013 Kuharski nasveti Breskve Breskve so skupina koščičastega sadja, ki jih uporabljamo kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne sladke in tudi slane jedi. Vse vrste breskev imajo sočno meso. Posebej priljubljene so rumeno mesnate sorte breskev, ki so tudi najpogostejše. Belo mesnate sorte breskev, ki so običajno tudi drobnejše, pa slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah breskev ni znak zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju. Foto: Črtomir Goznik V kuhinji breskve delimo v dve poglavitni skupini, na tako imenovane trde breskve, pri katerih koščico težko ločimo od mesa, in mehke breskve, pri katerih koščico odstranimo z lahkoto. Trde sorte breskev tudi po kuhanju in ostalih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernejše za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte breskev pa so primerne surove, kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko. Čvrstost breskev pa ni odvisna samo od sorte, na čvrstost vplivajo tudi tla in podnebje. Barva zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazličnejši odtenki rumeno-oranžne barve do temno rdeče barve breskve. Najbolj izrazita posebnost breskev so mehke puhaste dlačice na njeni površini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih skupaj z lupino enostavno odstranimo, če breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo tako kot paradižnike. Če lupine z dlačicami ne odstranimo, bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo lupine. Od toplotnih postopkov pri breskvah najpogosteje uporabljamo kuhanje in pečenje. Še ne popolnoma zrele breskve se pri kuhanju prav tako zmehčajo in pridobijo tudi na barvi. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju še mehkejše, če jih pred toplotno obdelavo za nekaj časa namočimo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Breskve pa uporabimo za pripravo jedi tudi surove, tako da olupljene in marinirane dodajamo mešanim solatam, kot so perutninska solata in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove breskve uporabimo kot sestavino sadnih solat, za boljši okus pa jih prav tako po-kapljamo z različnimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi dišavami. Večina bre skev ni primernih za dolgo skladiščenje. Po skladiščenju postanejo mokastega okusa, meso okrog koščice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih čim prej predelamo v jedi ali izdelke. Pri nas iz breskev najpogosteje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi drugje v svetu poznajo bolj pogosto sladke jedi iz breskev. V Franciji jih kuhajo skupaj s češnjami, mandlji in rahlo za- činijo s češnjevcem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nemčiji je znana pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane in v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo pa dodatno od-išavijo s cimetom, sladkorjem in klinčki. Pri nas iz breskev prav tako pripravljamo številne jedi, najpogosteje pripravimo breskvi-no pito, kolač, cmoke, zavitek, jih spečemo na žaru in ponudimo zraven pečene perutnine in rib ali pa opečene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo podajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kolačih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami. Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej pripravimo enostavno krhko testo iz 60 dekagramov moke, uporabimo namensko moko ali uporabimo pol ostre in pol mehke moke, dodamo ščep soli, pol pecilnega praška, 35 dekagra-mov margarine ali masla, 1 večje jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane in slab deciliter belega vina. Iz vseh naštetih sestavin na hitro zgnetemo krhko testo in ga pustimo počivati vsaj 10 minut. Količina sestavin zadostuje velikosti pekača od pečice. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo in ga damo v pomaščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. Če se testo lomi, ga raz-režite in manjše kose polagajte na dno pekača. Testo večkrat prebodemo in ga damo peč v pečico pri temperaturi 180 do 200 °C ter ga spečemo do polovice. Med tem časom olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in na marmelado položimo narezane krhlje breskev. Breskve potre-semo s sladkorjem, cimetom in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvaljamo, s koleščkom narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice položimo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razme-šanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo v pečici še 30 minut. Preden ponudimo breskvino pito, po želji potre-semo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano. Vlado Pignar Tačke in repki Zlomljen krempelj pri psu Med zelo pogostimi temami pri vprašanjih, ki jih pošiljajo bralci Štajerskega tednika, je tudi problematika zlomljenega oziroma nalomljenega kremplja pri psih. Dostikrat se zgodi, da pes nenadoma priteče k lastniku po treh tačkah, si intenzivno liže prste na tački, pogosto pa lastnik tudi opazi, da kužek krvavi iz tačke. Pes zaradi bolečine noče pokazati tačke lastniku in le-ta je zbegan in ne ve, kaj narediti. Kremplji pri psih so pogosto vzrok težavam, saj so oživčeni in prekrvavljeni in velikokrat tudi strukturno oslabljeni zaradi najrazličnejših vzrokov, npr. pomanjkanja vitaminov in mineralov ali drugih bolezenskih stanj. Do zloma kremplja lahko pride mimogrede, pri divjanju po trdih površinah, pri zagozditvi kremplja v rešetko na tleh, pri skokih po kamenju in skalah in še marsikje. Najbolj problematično je, kadar si pes zlomi krempelj vzdolžno po celi dolžini do korena, oziroma do kože na prstu. Tak vzdolžno zlomljen oziroma počeni krempelj močno boli in pes izrazito izraža bolečino, tako da drži tačko v zrak in si jo po navadi tudi liže. Lastniku ne pusti niti pogledati tačke, kaj šele, da bi s prsti lahko potipal boleče mesto. V takih primerih je najbolje psa umiriti in potolažiti, in če je le mogoče preprečiti, da bi pes poškodovan krempelj obdeloval z jezikom. Kakršnakoli poškodba kremplja ali zlom, odlom ali počen krempelj ni smrtno nevarna zadeva, vendar zelo neprijetna, tako za psa kot za njegovega lastnika, zato svetujem obisk pri veterinarju. Odvisno od poškodbe kremplja se bo veterinar odločil za ukrepe, po navadi odstranimo oziroma odrežemo poškodovan krempelj, razkužimo poškodovano mesto in zavijemo s povojem, poskrbimo za protibolečin-sko terapijo in apliciramo antibiotike, da se prepreči vnetni proces. Za omenjene posege je potrebna splošna anestezija psa, razen pri res na bolečino neobčutljivih živalih. Marsikatero težavo s kremplji preprečimo z redno in pravočasno toaleto Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. krempljev, kar pomeni, da predolge postrižemo, saj so drugače zelo primerni, da se zataknejo in zlomijo. Težave s predolgimi kremplji imajo pogosto psi z nepravilno stojo nog, saj si drugače kremplje zbrusijo na optimalno dolžino že med hojo po trdi površini, npr. asfaltu in podobnem. Lastnikom psov svetujem, da redno pregledujejo tačke svojih psov in v primeru, da opazijo predolge kremplje, posledično ukrivljene prste na tačkah in kakršnokoli bolečinsko stanje v področju tačk, obiščejo svojega veterinarja. Tako bodo preprečili hujše težave z zlomljenimi kremplji in nepotrebna bolečinska stanja pri svojih ljubljenčkih. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Vročinski stres pri živalih Dolgo vroče obdobje zelo vpliva na segrevanje hlevskih prostorov, kjer se zadržujejo živali. Temperature v hlevu pogosto presegajo 35 °C, kar zelo neugodno vpliva na živali. Višja, kot je proizvodnja, bolj živali trpijo zaradi posledice visokih temperatur. Ali ste vedeli, da krava, ki daje 10.000 kg mleka letno, proizvede 1700 W toplote na dan, ki jo mora oddati v okolje, oziroma krava, ki molze 45 l na dan, dnevno proizvede 1800 W na dan, krava ki namolze 18 l, pa samo 1200 W toplote na dan. Torej so visoko produktivne živali prisiljene več toplote oddati v okolje, da ohranjajo optimalno telesno temperaturo. Če je, kot navaja Veauthier, jutranja temperatura v hlevu 18 °C, popoldan pa 32 °C, naraste telesna temperatura živali za 2 °C. Tudi moje izkušnje kažejo, da imajo krave v času vročine pogosto telesno temperaturo čez 40 °C. Žival toploto lahko odda v okolje, ki je hladnejše od temperature živali. Toplejša je okolica, manj toplote lahko odda v okolico. Takrat lahko odda toploto le v obliki potenja in preko pljuč ob procesu dihanja. Bolj kot je vroče, več vode mora krava oddati v obliki potenja, torej v vročih dnevih se žival lahko ohlaja le na takšen način. Pri zelo visokih temperaturah v okolju in nezadovoljivi izmenjavi zraka je oddajanje odvečne toplote zelo omejeno. Takrat pogosto nastopi vročinski stres, ki je posledica tako visoke temperature kot vlage. Temperatura in hkrati vlaga v hlevu se meri s temperaturnim vlažnostim indeksom. Kako se odzivajo živali Za krave je zanimivo, da že pri temperaturi nad 10 °C kažejo spremembe pri obnašanju pri žretju. Poskusi poskusnega centra Kmetijske zbornice Schlezwig Holštajn kažejo, da se že pri tej temperaturi zmanjšujejo obiski pri jaslih, čeprav se še ne pozna na konzumaciji in mlečnosti. Pri višjih temperaturah pa obiski padajo drastično, kar se odraža na nižji konzumaciji. Znižanju konzumacije sledi tudi znižanje mlečnosti. Nekateri avtorji navajajo, da že temperatura nad 17 °C ni več ugodna za dobro konzumacijo krme. Povprečna dnevna temperatura v hlevu nad 25 °C, zlasti pri daljšem obdobju, in pri višjih vlažnosti hleva po mnenju večine strokovnjakov pomembno vpliva na znižanje mlečnosti in še zlasti na znižanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku. Na pojav vročinskega stresa poleg visoke temperature torej močno vpliva tudi visoka vlažnost zraka hleva. Zato moramo poleg temperature hleva poznati tudi relativno vlago hleva, kajti visoka temperatura in visoka vlaga hleva sta zelo neugodni za živali. Živali morajo ob vročini oddati čim več toplotne energije v okolje, ki pa so zelo omejene pri visoki vlažnosti hleva, v praksi so to posebej težave v zaprtih hlevih z nizkim volumnom zraka. Zanimivo je, da imajo nekatere dežele v Nemčiji že zakonsko predpisan volumen hlevskega zraka. Novi hlevi morajo biti zaradi dobrega zračenja in volumna čim bolj odprti. Velik volumen zraka v hlevu pomeni boljše pogoje za oddajanje odvečne toplote. Zato živali v hlevih z odprtimi stranmi redkeje trpijo zaradi vročinskega stresa. Prav tako nam ventilatorji omogočajo znižanje vlažnosti v hlevu. Znaki vročinskega stresa so: pospešeno dihanje, sopihanje, potna koža, krave iščejo prostor, kjer je več zraka (pihanje zraka), poraba vode je večja, zniža se kon-zumacija krme, zniža se mlečnost in še prej slabe vsebnosti v mleku, skokovito povečanje somatskih celic, dvig telesne temperature krave na 39-40 °C. Nižja mlečnost in nižje vsebnosti v mleku Pomembno je poudariti, da pri toplotnem stresu mlečnost počasneje pada kot konzumacija krme. Zato pogosto prihaja v tem obdobju zlasti po porodu še do intenzivnejšega črpanja rezerv. Pri razgradnji maščobe se sproščajo tudi endotoksini, ki se ob normalnem delovanju jeter sicer razgradijo. Ob pomanjkanju energije je funkcija jeter zaradi tega omejena in le-ta ne uspejo razstrupiti škodljivih toksinov. Živali so zato občutljivejše na različne bolezni, kot so mastitisi, bolezni parkljev. Zato nas ne sme čuditi, da se s povišanjem temperature pogosto povišajo tudi somatske celice. Prav tako so še ugodnejši pogoji za razmnoževanje bakterij. Pogosto je vnetje vimena povezano tudi z zakisanjem vampa zaradi zmanjšanja prežvekovanja. Še posebej je nevarno, da povečamo delež močne krme v obroku, ko pade mlečnost, živali pa zaradi znižanja skupne konzumacije pojedo manj voluminozne krme. Razmerje med voluminozno in močno krmo je porušeno, posledica je zakisanje vampa in z ne-kajtedenskim zamikom nastopijo problemi s parklji (mehki parklji, vnetje parkljev). Plodnost Plodnost je skupek vseh dejavnikov menedžmenta v hlevu, posebno še dobrega počutja živali in prehrane. Zaradi vročine se zmanjša konzumacija krme in žival zaužije premalo energije. Ta pa poslabša imunost živali, ki so občutljivejše na različne bolezni, prav tako je slabša tudi plodnost. Plodnost se zaradi vročinskega stresa poslabša vsaj iz treh razlogov: kot posledica nižje zaužite energije, ker je moteno izločanje hormonov, zaradi povišane telesne temperature. Rejec slabšo plodnost zazna kot: zmanjšano aktivnost gonjenja, kasnejše gonjenje, krajše gonjenje, slabše kazanje znakov gonjenja ali le-ti izostanejo (tiho gonjenje), neciklična pojatev, pogosta je zgodnja embrionalna smrt, ciste na jajčnikih. Anton Hohler Foto: ES petek • 23. avgusta 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Letos prvič Ferkova nagrada in priznanje Ptujsko festivalsko poletje se počasi izteka. Do nedelje se bo zvrstilo bogato rimsko dogajanje, osrednje bo jutri na ptujskih ulicah in trgih, ko se bo iztekel tudi letošnji program festivala Dnevi poezije in vina, ki že četrto leto zapored poteka na Ptuju. Danes pa se izteka tudi 5. festival glasbe v kloštru v izvedbi Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Na turnirski prostor pa te dni prihajajo nove predstave tragedije Črni križ pri Hrastovcu, ki jo je dramska skupina KD Grajena na oder ponovno postavila ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ptuj pa živi tudi v pričakovanju 44. festivala domače zabavne glasbe, ki bo 30. avgusta na dvorišču minoritskega samostana, v primeru dežja pa v dvorani Šolskega centra na Ptuju. Osrednje dogajanje ob muzejskem jubileju bo 17. septembra, ko na Ptuju pričakujejo tudi ministra za kulturo, predsednik države Borut Pahor pa se zaradi drugih obveznosti prireditve ne bo udeležil. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj- Ormož Aleš Arih, ki po trinajstih letih vodenja zapušča muzej, je te dni zadovoljen tudi zaradi sredstev, ki mu jih je država dodelila za ureditev sanitarij v nekdanji grajski konjušnici, in vzhodnega stolpa za potrebe NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je bil postavljen doprsni kip ustanovitelju ptujskega muzeja Francu Ferku? Ime in priimek: . Naslov: Davčna številka: Foto: Črtomir Goznik Ob 120-letnici je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož izdal tudi jubilejni zbornik. muzejske dejavnosti, prav tako pa bo s sredstvi države še pod njegovim vodstvom muzej lahko opravil sanacijo jugovzhodnega dela strehe gradu, kjer je bila zaradi vdora vode v galeriji poškodovana štukatura. Za oba posega imajo na voljo 67 tisoč evrov. Na jubilejni prireditvi bodo prvič podelili tudi Fer-kovo nagrado in Ferkovi priznanji. Kot pravi Aleš Arih, gre za muzejsko simbolično nagrado, ki bo doletela tiste muzealce, ki so za muzej naredili več, kot je bila njihova dolžnost. Poimenovali so jo po ustanovitelju ptujskega muzeja Francu Ferku, ki so mu v Sončnem parku postavili doprsni kip. Ker pravilnega odgovora na zadnje nagradno turistično vprašanje nismo prejeli, nagrade tokrat ne bomo podelili. Spraševali smo, kateri po vrsti je letošnji festival Dnevi poezije in vina na Ptuju. Festival je sicer 17. po vrsti in četrti na Ptuju. Danes sprašujemo, katerega leta je bil v Sončnem parku postavljen doprsni kip ustanovitelju ptujskega muzeja. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) avtorjev Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika v založbi družbe Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 30. avgusta. Prejeli smo Komu koristi monopol Javnih služb? Komu je mar, da Javne službe pod okriljem župana MO Ptuj prevladujejo v mestu Ptuj in koordinirajo vse, kar se tukaj dogaja. Tudi novo mestno pokopališče na Dornavski cesti si v celoti lastijo kot da so umrli in njihovi svojci njihova zasebna last. Onemogočili so jim, da si lahko svojci, ki prihajajo obiskovat svoje pokojne na tem pokopališču pri nakupi sveč in cvetja izbirajo ponudnika kot konkurenta, ampak so se kar odločili, da bodo sami sebi konkurenca. S tem namenom so predčasno, brez predhodnega obvestila prekinili soglasja vsem prodajalcem cvetja in sveč na tem pokopališču, kljub temu, da so tukaj z dušo in srcem že dobrih 8 let. Izbrali so zasebnega partnerja, ki bo deloval v novem montažnem objektu pod naslovom Cvetličarna Javne službe Ptuj in imel monopol na tem pokopališču. Svojci umrlih na tem pokopališču ne bodo imeli možnosti izbire nakupa pri konkurenci kot je to urejeno na vseh večjih pokopališčih v Sloveniji in kar je pravica vseh potrošnikov (lojalna konkurenca). že v javnem razpisu so se zaščitili pred tem, saj so pri 2. točki v petem odstavku zapisali, da na območju predmetnega pokopališča in v njegovi bližini ne bodo dovolili prodaje tretjim osebam in podjetjem. kaj v tem primeru pomeni 1. november? Dan mrtvih! Ko je na vseh večjih in manjših pokopališčih v Sloveniji ponudba cvetja in sveč še večja kot običajno. Na ptujskem pokopališču tega ne bodo dovolili več. Povsod so stojnice in ljudje se lahko odločajo med eno in drugo konkurenco. Ali si občani Mestne občine Ptuj tega ne zaslužijo? Ali si občina Ptuj in javne službe smejo dovoliti nekaj takega? Nočemo jim onemogočiti projekta nove cvetličarne z najemnikom na novem mestnem pokopališču Ptuj, želimo samo, da omogočijo občanom konkurenco, prodajalcem pa, da lahko s svojo ponudbo ostanejo na tem pokopališču. A.Z. (naslov je v uredništvu) Prejeli smo Vroča julijska seja občinskega sveta Ormož Novinarka Štajerskega tednika, Mojca Ze-mljarič, se je v tem članku, ki se začne tudi s »Kozlovska sodba...«, kar se v zadevi razmišljanja nekaterih svetnikov z avtorico strinjam, lahkotno ponorčevala iz akterjev v Občinskem svetu Ormož. Čeprav v članku obširno navaja veliko dobesednih izjav svetnikov in članek celo objavi v dveh delih, je v želji po slikovitosti žal pozabila napisati bistvo dogajanja na seji. To bilo tudi krivo, da seja ni imela neposrednega prenosa na KTV Ormož, niti ni bila do sedaj objavljena na sporedu omenjene kabelske televizije. Torej seja, katere naj občani Ormoža ne bi videli. Na sejo je namreč bila, kljub želji županove naveze z g. Šumenjakom na čelu, ob glasovanju 8 proti 7, uvrščena točka s poročilom Nadzornega odbora o ugotovitvah v zvezi zaprosila Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi nakupa zemljišča Župnije Ormož in sporen na- men nakupa stavbe Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. To sta samo dva izmed mnogih spornih poslov župana Ormoža, v katere se lahko novinarka, če ima raziskovalno žilico, še dalje poglobi. V tem času, na primer, prekriva streho Društva upokojencev Ormož z javnimi sredstvi. Kot občan in občinski svetnik ne nasprotujem temu, da z javnim denarjem pomagamo pomoči potrebnim. To pa nikakor ni Župnija Ormož, kateri je župan velikodušno daroval 40.000 € proračunskega denarja s tem, da je nekajkrat preplačal običajnih 5 €, katere dobi navaden občinski smrtnik za kvadratni meter zemljišča od župana. Župniji jih je dobrohotno namenil skoraj 20 €. Seveda, če bi to bil denar g. Soka, bi lahko to bil Bogu všečen dar za našo Cerkev. Tudi se strinjam z namenom pomoči Rokometnemu klubu Jeruzalem Ormož. Res je težko v tako malem in gospodarsko šibkem okolju vzdrževati vrhunski rokomet in vzgajati vrhunski mladinski kader. Vendar mora biti ta pomoč zakonita in transparentna. Tu pa se ne strinjam z g. Sokom. Dalje bi lahko novinarka navedla bistveno glede spornih odlokov, katere pošilja g. župan v potrditev občinskim svetnikom in se tako izogne odgovornosti za nezakonita ravnanja. So nestrokovni, občinski svetniki ne vemo, kaj umeščamo v prostor (koliko kljunov), sposoben pa je tudi spreminjati sklepe občinskega sveta, prosto odvzemati in dodajati odseke cest, kar je ponarejanje dokumentov in kaznivo dejanje. Na žalost ima naša država težave z velikimi lopovi, tako se naši župani lahko prosto veselijo razpolaganja z javnimi sredstvi. Te delijo svojim podrepnikom, kupujejo glasove pri gasilcih in upokojencih, se igrajo asfaltiranja cest z asfalti, ki jih prvi dež odplakne in kmetijska mehanizacija zdrobi. To je dejstvo o katerem se lahko mlada novinarka prepriča sama. Tak način upravljanja z državo nas je Slovence pripeljal v težko situacijo, ki jo žal njena generacija najbolj občuti. Norčevanje župana iz predsednika Nadzornega odbora, ki je med drugim podaljšana roka Računskega sodišča RS, pa kaže županov odnos do institucij Republike Slovenije, ki bi naj varovale namenska sredstva, ki jih zberejo davkoplačevalci in gospodarstvo. Z imenovanjem svojih članov Nadzornega odbora, ki se sej ne udeležujejo ali pa premladi in neizkušeni in se opravičujejo, pa kažeta g. Sok in g. Šumenjak, kot vodji dveh najmočnejših strank v občini Ormož, svoj odnos do pravne države. Upam, da bo ta sposobna stegniti roke tudi do takih javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki že leta nažirajo Slovenijo in jo rušijo od znotraj. mag. Boštjan ŠTEFANČIČ, Lista ZA Ormož. Objava pisem bralcev Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je ena tipkana stran oziroma do največ 4000 znakov. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja. Uredništvo 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 23. avgusta 2013 Glasbeno prizorišče ponuja ... . Fonem s prvim singlom Mlada glasbena skupina Fonem iz Zasavja je te dni predstavila svoj prvi singel z naslovom Poletna romanca. Skladbo, ki je sicer nastala leta 2009, je skupina posnela in izdala v samozaložbi, saj so člani želeli dokazati, da je z močno željo in trdim delom mogoče doseči marsikaj. Glasbo in besedilo sta napisala Domen Don Holc in pevka skupine Klara Veteršek, pro-ducenta izvedbe pa sta Aljaž i(C RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °i04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1ednik.si Bastič in Črt Dragar. Kot pove že naslov, prvi singel govori o prepovedani poletni romanci med dekletom in fantom, ki sta jo začela in končala na slovenski obali. Zgodba je avtobiografska in zato toliko bolj iskrena in iskriva. Skupina Fonem je skupina romantikov in kreativcev, skupina drugačnih, energičnih, pozitivnih glasbenikov, ki jim je prvi cilj ustvarjanje in da v svoji glasbi predvsem uživajo. Sestavlja jo šest mladih zasavskih glasbenikov: Klara Veteršek (vokal), Aljaž Bastič (klaviature in spremljevalni vokal), Črt Dragar (kitara), Anja Podpečan (flavta, spremljevalni vokal), Matic Lebar (bas) in David Novak (bobni). Vsi so multiinstru-mentalisti in so končali vsaj nižjo glasbeno šolo, štirje šo-i lanje nadaljujejo na srednjih 'glasbenih šolah v Ljubljani oz. Mariboru. Anja Podpečan pa bo v prihajajočem šolskem letu stopila na akademsko Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. TINKARA KOVAČ - MARS IN VENERA 9. MAŠA!Poletela sva 8. DARJA ŠVAJGER - NEKAJ KAR NE MINE 7. MARKO VOZELJ - NORA NOČ JE PRED NAMA 6. ČUKI - KROKODILČI 5. ALENKA GODEC - VSE JE LJUBEZEN 4. ALJA KRUŠIČ - A BOŠ MALO MOJ 3. MANCA ŠPIK - NI SKRBI 2. SEXSPLOSION - LA FIESTA LOKA 1. ALEX VOLASKO - TAM NA OE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: arhiv skupine Fonem Skupina Fonem je skupina romantikov in kreativcev, skupina drugačnih, energičnih, pozitivnih glasbenikov, ki jim je prvi cilj ustvarjanje in da v svoji glasbi predvsem uživajo. glasbeno pot, saj se odpravlja na študij flavte v Nemčijo. Zgodba skupine Fonem se je začela konec leta 2009, spomladi 2012 pa so zamenjali pianista. Sprva so igrali na različnih šolskih plesih in prireditvah, v februarju 2012 so se preizkusili kot predsku-pina Bohemov, letos pa so na festivalu dijaških skupin Droogstock, ki ga organizira 2. Gimnazija Maribor, prejeli nagradi za najboljšo priredbo Filmski kotiček Elizij Vsebina: Elizij je distopična vizija prihodnosti o levičarski nočni mori, torej družbi, kjer so javne storitve deregulirane in sprivatizirane. Kapitalizem, ki je za to, da se obdrži, vedno pripravljen storiti prav vse, seveda zavoljo kratkoročnega dobička ne premore družbene solidarnosti, zato se v tem filmu bogati izselijo z Zemlje na vesoljsko postajo, kjer ne poznajo nasilja, revščine in bolezni, medtem ko je Zemlja postala le velika potilnica, ki zanje izdeluje dobrine in mehanizme nadzora revnih. Vesoljska postaja Elizij, ki kroži okoli Zemlje in je vsakodnevno viden na nebu, zato Elysium Igrajo: Matt Damon, Jodie Foster, William Fichtner, Alice Braga Režija: Neill Blomkamp Scenarij: Neill Blomkamp Žanr: ZF drama Dolžina: 109 minut Leto: 2013 Država: ZDA ter najboljšega bobnarja. Sami se uvrščajo med pop/ jazz skupine, njihova želja pa je ustvariti čim več lastne, kakovostne in posebne glasbe, ki bi popestrila slovensko glasbeno sceno. V vseh skladbah se poslužujejo večglasne-ga petja, ki je poleg flavte njihova posebnost. V bližnji prihodnosti načrtujejo še dva večja projekta. V začetku prihodnjega mesec bodo za Poletno romanco objavili videospot, ki ga bodo posneli na slovenski obali, v septembru, oktobru in novembru pa v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje načrtujejo krajšo turnejo po slovenskih mladinskih centrih. Eden izmed aspektov turneje bo tudi humanitarnost, saj bodo med koncerti zbirali prostovoljne prispevke, ki bodo nato podarjeni v dobrodelne namene. deluje kot idealen simbol izgubljenega raja in krasna metafora nedosegljivega ter neizpolnjenega hrepenenja povprečnega človeka. Če za socializem danes velja, da je bil družba enako revnih, potem nam film Elizij podaja drugo mnenje: če mislite, da je tisto bila družba enako revnih, potem počakajte, da se zli duh neoliberalizma razmahne preko vseh meja. Rezultat bo družba strahovito revnih in majcene elite iz peščice nedotakljivo bogatih, ki bodo za svoj status quo brez pomišljanja in legalno prelivali kri. Pač zgodovina človeštva, ki pa jo film v maniri dobre druž-benokritične manire navije do skrajnosti in uspešno proda kot povsem verodostojno prihodnost, ki morda niti ni tako daleč. Režiser in scenarist Neill Blomkamp nadaljuje svojo prepoznavno vizualno podobo, ki jo je ustoličil v svojih zgodnjih delih, širša javnost pa jo je pred štirimi leti spoznala v prav tako prevratniškem filmu Okrožje 9. Dizajn filma se zdi kot nadaljevanje njegovega prejšnjega filmu, vključno z dokumenta-rističnim pristopom, v katerega so računalniški učinki zliti povsem usklajeno. Avtor svojo misel razvija naprej in v filmu jasno pokaže, kakšne so posledice neoliberalizma. Pri tem še posebej izpostavi popolno raz-človečenosti revnih, ki zaradi počasnega padca na dno prav tako izgubijo občutek za družbeno solidarnost, zato je maščevanje do bogatih, ko enkrat do njega pride, izjemno kruto, takorekoč živalsko. Poanta je na dlani: za človeštvo takšne skrajne razredne delitve ne le, da niso dobre, ampak so lahko tudi usodne. Takšna oblika družbe ne more večno trajati in takrat, ko se bo zrušila, bodo posledice uničujoče v razmerju s trajanjem statusa quo, zato je bolje, da bogati revnejšim omogočijo človeka dostojno življenje, saj bodo tako dolgoročno vsi na boljšem. Pri tem jih sicer morda ne bo vodil altru- izem, ampak (zopet) osebna korist, a to niti ni pomembno. Sicer pa zato ni potrebno veliko, pravi film. Dovolj je le, da bogati vsem omogočijo dostop do zdravstvenih storitev. Preprost recept, ki pa se ga bogati nočejo držati, kajti v njihovem slovarju beseda 'dovolj' pač ne obstaja. Film Elizij zato jasno pove, da lakota na svetu ne obstaj a zato, ker ne moremo nasititi lačnih, ampak zato, ker ne moremo nasititi bogatih, žal pa film v drugi polovici trpi za enakim sindromom kot Okrožje 9. Svojo fantastično idejno premiso postavi v ozadje in jo nadomesti z odvečnim holi-vudskim hrupom, ki glavnega junaka popelje v mesijanske vode samožrtvovanja, kar niti ni čudno, saj je tudi avtor filma ravno v Kristusovih letih. Matej Frece J ^ ^ oven (21.3. - 20.4.) Blesteli boste na delovnem mestu. Sprejeti bo treba paleto novih obveznosti in novosti. Po razpotjih življenja boste odšli nekoliko bolj lahkotno. Seveda nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. V ljubezni bo tako, da plešete po taktu srčnega izvoljenca. Pogovorite se o tistem, kar vas boli! bik i. (21.4. - 20.5.) * Zadnji dnevi avgusta bodo napovedali neko drugo obdobje. Sprostili se boste ob misli na prijetne dogodke in harmonična doživetja. Vaše čustveno življenje se bo razcvetelo. Tako boste našli iskano blagostanje. Gibanje na svežem zraku bo balzam za dušo in motivacija za zdravje. m m dvojčka (21.5. - 20.6.) Odločili se boste in naredili prerez. Napredek v ljubezni bo posledica pravilnih odločitev. Koraki usode se bodo zasukali v vašo korist in tako boste našli v sebi tudi moč in povečano energijo. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu, kajti odprle se vam bodo nove poti ¡sh rak W (21.6. - 22.7.) Obdani boste s paleto spominov. Kocke odločitve bodo prinesle določeno svežino. Precej pestro bo v pogledu komunikacije. Pravilno bo, da se boste pogovorili o tistem, kar vas bremeni. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in blagostanja. lev f^V WjSj (23.7. - 22.8.) Konec meseca bo za vas poučen. S svojim znanjem in notranjo močjo boste pomagali tam, kjer bo potrebna pomoč. Preobrazba sledi na čustvenem življenju. Zdi se, da boste bolj cenili sebe in notranje življenje. Napredek bo tudi v pogledu duhovnosti in duhovnih znanj. 14 devica & (23.8. - 22.9.) Potrebovali boste dovolj časa za analizo. Vsekakor bo primerno, da naredite osebno bilanco. Pomembno bo, da znate ločevati slabo od dobrega. S svojo odločno energijo boste kos zapletom na delovnem mestu. Pazite se pretirane ostrine v razmišljanju. Prosti čas naj bo namenjen razvajanju. petek • 23. avgusta 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC RIBIŠKE VILICE, HARPUNA NAŠ ETNOGRAF TRMA (ZASTAR.) NIVO URŠKA RABIČ NAŠ IGRALEC (MARKO) VZHODNI DEL HRVAŠKE REKE ZELO RAZŠIRJENE RASTLINE NAŠ LAIČNI FILOZOF (FRANCE) ALDEHID OCETNE KISLINE NINO ROBIČ MERSKA ENOTA ZA ZLATO SUŽNJA V HAREMU KITAJSKA KUHARSKA POSODA NINA VALIČ RAČUNALNIŠKA MREŽA PODJETJA MAJHNA KANGLA POKROVITELJ, PODPORNIK RAVNOST IN NEPORA-SLOST ALENKA TETIČKOVIČ ROMULOV BRAT DVOJČEK OTOČEK NA JADRANU SORTA KROMPIRJA MRAK (STAR.) JAVNI NASAD GALATEJIN LJUBIMEC REČICA V SOTESKI VINTGAR RUSJANOVO LETALO KNJIGA PSALMOV AZIJSKA DRŽAVA TONE NOVAK MINERAL ŽENSKA OBLEKA ODJEMNIK TOKA NOVO MESTO SAMICA BRAKA MEH. ALK. PIJAČA TRŽNICA NORDIJSKA BAJKA EVROPSKO GORSTVO ZVOK, TON JESETROVO MESO ČUDEŽNI KELIH PEVSKI GLAS LETOPIS, KRONIKA STRUPEN ALKALOID DRUŽINA TROBČARJEV ANDREJ CAPUDER TINA KOSI RIMSKI POLK NAJVEČJE MESTO DALMACIJE TKALSKI DELAVEC SORTA HRVAŠKEGA GROZDJA STRINA ITALIJANSKA SLAŠČICA UGANKARSKI SLOVARČEK: KURET = naš etnograf (Niko), LUKOVNIK = otoček na Jadranu, PSALTER = knjiga psalmov, MESKAL = Mehiška alkoholna pijačA, SOLANIN = strupen alkaloid, KASATA = Italijanska slaščica, BELIT = mineral, OKATAC = sorta hrvaškega grozdja, AKIS = Galatejin ljubimec. e}ese>i 'e^aj 'oeje^o 'oa|e>n 'mds 'efi§e| '|uo|s 'iuue|os '||eue '|oi§ usas 'euuiasaf '|e^sa|A| 'e^ejq 'iaim 'mi 'janesd 'ep3 'euAopey '^jed ^oiiuod '^jUAO^ni 'jozuods 'seja^unq 'uaAoi 'eqeso 'jejn» 'aAjso :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 24. avgust: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 25. avgust: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 26. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 27. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 28. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 29. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 30. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). Rubrika Rojstni dnevi na Radiu Ptuj. Vsak dan ob 7.45! tehtnica ctr- (23.9. - 23.10.) Zdi se, da se boste morali paziti zavajajočih idej. Svoje cilje bo treba izoblikovati na jasen način in tako najdete v sebi moč in oporo za napredovanje. Vsekakor bo spodbudno, da boste prisluhnili drugim ljudem. Simbolika gugalnice škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Našli boste svoje zrno modrosti. Odprle se vam bodo nove vizije. Seveda boste morali predelati notranje dvome in se odločiti, kaj je za vas zanimivo. Na delovnem mestu se bo treba bolj sprostiti. Narava bo vir navdiha in priložnost za povrnitev izgubljene kozorog (H. l2. - IO. l.) ključ do rešitve. Konec meseca avgusta bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Vajeti usode boste morali v ljubezni vzeti v svoje roke. Amorjevapuščica bo na delu za samske. Nekoliko nemirno bo v pogledu poslovnosti in uspeh bo zagotovljen, če bodo vaši cilji jasni. vodnar (Il. l. -18.1.) Koristne učinke bo imela glasba. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Magnetična energija vam bo prinesla uspeha tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Prosti čas bo namenjen za prenovo lastnih misli. Pomembno bo, da si svoje notranje občutke zapisujete. Obiskala vas bo vila romantike. o bo pri vas poskrbelo za prijetnosti. Notranji nemir na delovnem mestu bo posledica skrbi. Mnogo bolje bo, da ne boste silili po nepotrebnem v težave. Svoje mnenje boste znali povedati jasno in glasno. Privlačil vas bo skriti svet mistike in duhovnosti. ribi (19.2. - 20.3.) Usoda vam bo namenila novo preizkušnjo. Omenjeno boste opravili briljantno. Naučiti se boste morali reči bobu bob. Ljubezensko življenje bo kot sol in aroma. Tako najdete v sebi tudi moč in odgovorno stopate naprej. Sij mesečine bo priložnost za raziskovanje lastne osebnosti. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 23. avgusta 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (7.) Življenje je učenje Nisem še omenila, da živim z Madžarko, in ker je ta izkušnja zame (in upam, da tudi za njo) zelo zanimiva, se bom razpisala še o tej temi. Za sodelovanje v projektu Evropskega pro-stovoljstva je običajno zaželeno bivanje z osebo druge narodnosti, saj se tako zagotovi spontano učenje komunikacijskih veščin v tujem jeziku, v najinem primeru v angleščini. Spoznali sva se na dunajskem letališču, in ker sva se pred tem pogovarjali preko elektronske pošte, sva nekako upali, da se bova s pomočjo poslanih slik tudi prepoznali. Proti pričakovanjem je bilo zelo enostavno - punca, ki je čakala v vrsti za Rigo, z velikim nasmehom na obrazu, je sedaj moja nova sostanovalka. Takoj sva se ujeli, kar je bilo v prvih tednih, ko sva bili obe še čisto »izgubljeni« v tuji državi, izredno pomembno. Že od začetka mojega bivanja tukaj torej spoznavam latvijsko in seveda tudi madžarsko kulturo, jezik in navade. Ker pa je moja sostanovalka nekaj časa živela v Angliji (in ima zato izrazit naglas), imam včasih občutek, da spoznavam tudi angleško kulturo, saj je pitje čaja z mlekom najin vsakodnevni ritual. Zelo hitro sva začeli z učenjem jezika in polepili stanovanje z majhnimi lističi, na katere sva napisali besede v slovenščini, madžarščini in kasneje, ko sva začeli jezikovni tečaj, še v latvijščini. Obe se sedaj šaliva, da sva to počeli predvsem zato, ker sva imeli Napis na vratih - da se lahko prav vsak nauči osnovnih fraz v »najinih« treh jezikih. Foto: Mateja Toplak Slovenske kulinarične dobrote Foto: Mateja Toplak Nekaj madžarskih dobrot Foto: Mateja Toplak veliko preveč časa (če se še spomnite, sva bili prvih štirinajst dni brez interneta, zato sva morali razviti svojo metodo za preživljanje dolgih poletnih noči). Odkrili sva kar sedemnajst skupnih besed (upava, da jih do konca leta najdeva še veliko več), kot so: mačka, keks, torta, soba, pipa, mak ... Skorajda neverjetno pri tako zelo različnih jezikih, kot sta madžarščina in slovenščina. Seveda sem se naučila nekaj osnovnih fraz in tako čisto presenetila Madžara, ki sem ga srečala po naključju. Morda bom na koncu leta znala več madžarsko kot latvijsko, se šalijo moji prijatelji. Ker pa dobiva kmalu obiske iz Slovenije, sva pospešili intenzivni tečaj slovenščine, tako da bo moja madžarščina še malo počakala. Velikokrat se znajdeva v situacijah, ko se ljudje okoli naju sporazumevajo v svojih jezikih, le midve morava zmeraj uporabljati angleščino in tako naju seveda lahko vsi razumejo, tudi če ne želiva, da je tako. Zato sva »iznašli« svoj jezik, t. i. mešanico med slovenskim in madžarskim jezikom. Za naju najpomembnejše besedne zveze torej izražava v drugim nerazumljivem jeziku. Točka za naju. V prvem tednu sva pospravili tudi vse kulinarične dobrote, ki sem jih prinesla s seboj, saj se je na delovnem mestu izkazalo, da so prav vse sodelavke vegetarijanke. V zameno mi je moja nova prijateljica pripravila nekaj tradicionalnih madžarskih jedi, za katere bi lahko rekla, da jim je skupno predvsem to, da so malenkost bolj pekoče in aro-matične, kot sem navajena. Tako imava danes doma preko dvajset različnih začimb, od katerih je seveda najpomembnejša paprika. Sama za polovico od njih sploh ne vem, v katero hrano jih je treba vmešati (sedaj sem se izdala, da nisem jaz tista, ki kuha - ampak pomivalci posode so tudi potrebni v gospodinjstvu, kajne?). Prav vsak dan tukaj je prežet z učenjem, kar je veliko bolj opazno, ko živimo v tujini, saj je prav vsak dan drugačen. Pri učenju pa ne mislim samo učenja jezika, temveč tudi učenja o življenju. Res je, da sva si midve dokaj podobni, saj prihajava iz istega dela Evrope (ugotovili sva, da naju loči borih 300 km), a srečujeva različne ljudi in prav od vsakega od njih se lahko kaj naučiva. Res je, kar sem slišala nekoč, da je prav v vsakem človeku mogoče najti nekaj lepega. Del življenja in učenja pa je tudi delanje napak. Da lahko bolj premišljeno začnemo znova. Vsak dan je priložnost za nov začetek, pravijo. Zato z veseljem pričakujem vse nove izkušnje, situacije in dogodke, ki mi jih bo to leto prineslo. Tako dobre, kot tudi slabe. Upam, da bo le-teh čim manj. Nadaljevanje prihodnjič Ptuj • Dnevi vina in poezije r Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se bo jutri iztekel letošnji mednarodni pesniški festival Dnevi vina in poezije, ki že od 21. avgusta bogati poletno dogajanje na ptujskih ulicah in trgih. Udeležuje se ga več kot dvajset pesnikov s celega sveta, ki se obiskovalcem predstavljajo z branjem poezije na velikih večernih branjih na Vrazovem trgu ter na zasebnih branjih v skritih kotičkih mesta, s pogovori o njem in o pesnikih ter z vinskim programom z vinskimi degustacijami. Festival, ki ima že 17-letno tradicijo, letos že četrtič zapored bogati ptujsko mestno avgustovsko dogajanje, ki vključuje tudi nastope priznanih glasbenikov. Posebno pozornost letos namenjajo Srečku Kosovelu, enemu vidnejših predstavnikov slovenske moderne. Ob tej priložnosti so izšla tudi njegova zbrana dela. Osrednjo pozornost pa letos namenjajo francoski poeziji. MG Slovenija • V treh mesecih izdanih 913 dovoljenj V Sloveniji je bilo drugem četrtletju letos izdanih 913 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Z izdajo gradbenih dovoljenj je bila predvidena gradnja 974 stanovanj, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v drugem četrtletju lani, je objavil državni statistični urad. Na večjo površino načrtovanih stavb je vplivala tako večja površina načrtovanih stanovanjskih (za 14 odstotkov) kot tudi večja površina načrtovanih nestanovanjskih stavb (za skoraj 33 odstotkov). Več kot 79 odstotkov stanovanjskih površin je bilo načrtovanih v enostanovanjskih stavbah, skoraj 14 odstotkov pa v večstanovanjskih stavbah. V načrtovanih nestanovanjskih stavbah je bilo skoraj 32 odstotkov površin namenjenih za druge nestanovanjske stavbe, več kot 28 odstotkov za industrijske stavbe in skladišča, skoraj 20 odstotkov pa za trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti. Skoraj vsa načrtovana stanovanja (99 odstotkov) bodo zgrajena v stanovanjskih stavbah. Večina načrtovanih stanovanj bo v novogradnjah (98,6 odstotka). Skoraj 66 odstotkov načrtovanih stanovanj bo zgrajenih v enostanovanjskih stavbah, malo več kot 29 odstotkov v večstanovanjskih stavbah, ostala pa bodo zgrajena v stanovanjskih stavbah za posebne družbene skupine. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah bodo povprečno merila 161 kvadratnih metrov, v večstanovanjskih stavbah pa povprečno 64 kvadratnih metrov. Največ stanovanj se bo gradilo v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 383 stanovanj oz. 39 odstotkov vseh. V podra-vski regiji bo 152 stanovanj (16 odstotkov), v goriški regiji 77 stanovanj (okoli osem odstotkov). Najmanj stanovanj, šest, je bilo načrtovanih v zasavski statistični regiji._ 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Koncert vokalne skupine II Divji 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Lena rt-Konce rt Keel Klezmer banda 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 Predavanje o zeliščih 10:00 Koncert Keel Klezmer banda 12:00 Oddaja iz Ptuja 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Košnja v Šturmovcu 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 08:00 Otroška oddaja 09:00 KD Hajdina-Tripče de Utolče 10:30 Glasbene novičke z Ingrid Ie'KD v!d-em „ program v živo tudi 13:00 Kronika izobcine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev preko Spleta: 17:00 Kmečki praznik na Destmiku i.del VVWW S i D t V S j 18:30 Koncert Keel Klezmer banda " " 20:00 Starše-Nastop ljudskih pevcev 21 00 Glasbena oddaja h 08:00 Igra-Nasvidenje med zvezdami 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 90. tet KD Videm 20:00 Košnja v Šturmovcu 21:30 Predavanje o zeliščih 22:30 Glasbene novičke z Ingrid Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 petek • 23. avgusta 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ ^LUU \ Trn i i V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013 POHORJEH resort www.pohorje.org 1 Glasujem za: Naziv In naslov trgovine:. Ime In priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite aH prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): Pohorska dobrodošlica „„„,„..„,, Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci ™Poh«j,.„,8 Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ BIOlBffljlE Cuif > ost i I llîï mi fjj) Catering JqucRAy] octenisept Valens Biu-Kuit blink ADERMA RADIO))! DNIkI Objavljamo trenutni vrstni red prvih 20 po številu prejetih glasov. • ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI • IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE • DARINKAMURŠEC-JAGERTRNOVSKAVAS • BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS • NINAVINDIŠ-MERCATORVIDEM • TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ • ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS • MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA • IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA • ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS • JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ • SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK • SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ • METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM • TAMARA PUČKO - MASS OLANDIA • MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ • MIRJANADRUMLIČ-JAGERTRNOVSKAVAS • SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ • MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ • IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. avgusta 2013 LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 AUDI A6 ALLROAD 2.5 IDI QUATTRO 2003 CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 CITROEN XSARA PICASS01.6 DIESEL 2005 DAIHATSU TERI0S1.3 4X4 TERENEC 1999 FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2009 FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 0PELASTRA KARAVAN 1.7 COR 2007 OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 15.390 KUMA1.LASTNIK BISERNO BELA 5.490 4X4 SLO VSA OPREMA METAUCSIVA 8.990 1.USTNIK KUMA BISERNO BELA 4.990 KUMA ESP CD METAUC SREBRNA 1.999 2.LASTNIK SLO METAUC VIOLA 9.990 1.LASTNIK NAVIGACIJA METAUCSIVA 9.990 AVT.KUMA NAVIGACIJA METAUC ČRNA 6.990 KUMA 1.LASTNIK METAUC SREBRNA 5.690 1. LASTNIK KUMA METAUC ZLATA 13.990 VSA OPREMA BISERNO BELA 3.990 1.LASTNIK SLO KLIMA METAUCSIVA 1.990 KUMA SLO METAUC SREBRNA 3.490 KUMAVEUKISERVIS METAUCSIVA 5.990 KUMA SLO METAUC ZLATA 5.490 1.LASTNIK SLO KLIMA ALPIN BELA 13.490 VSA OPREMA METAUCSIVA 6.990 KUMA VARČEN MOTOR METAUC MODRA na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ RENAULT CLI01.216V 5 VRAT RENAULT CLI01.5 DCI DIESEL RENAULT ESPACE DCI DIESEL RENAULT SCENIC 1.5 DCI SEAT IBIZA 1.416V PLIN + BENZ MERCEDES BENZ CSL 500 AMG VWTOUARAN1.9TDI105KM 2005 2002 2004 2008 2007 2005 2005 Vso zalogo vozil najdete O pMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A4 2.0 TDI DPF NAVIGACIJA 2009 14.980 KOV. SREBRNA BMW 318 D TOURING 2009 11.980 KOV. SIVA CITROEN C31.4 HDI COMFORT 2009 5.160 BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE FAP AVT. 2009 9.580 KOV. SREBRNA CITROEN C5 TOURER 1.6 HDI BUSINESS FAP 2010 9.590 KOV. T. SIVA FORD FIESTA TUEND 1.4 TDCI 2011 7.450 BELA FORDS-MAX 1.8 TDCI TREND 2008 10.630 KOV. ČRNA HYUNDAI ¡401.7 CRDI COMFORT 2012 17.650 KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1.2 VISIA PLUS 2008 4.600 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2.0 CDTI EDITION 2011 12.680 KOV. SREBRNA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 16 HDI NAVIGACIJA 2010 8.980 KOV. ČRNA RENAULT CLI01.5 DCI 2010 5.490 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI 2008 8.600 ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1.6 IUI CR DPF 2011 8.650 KOV. SREBRNA ŠKODA 0CTAVIA COMB11.9 IUI BUSINESS 2010 11.880 KOV. ZLATA VOLKSWAGEN GOlf C0MF0RUINE 1.6 TDI 2010 10.980 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0 TDI DPF DSG 2010 18.480 KOV. SIVA VOLVO XC60 FWD 2.4D DRIVE MOMENTUM 2009 19.480 KOV. RJAVA ODKUP VOZIL V ENI URI PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 23.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica - pon. 10:20 Modra - pon. 12:00 Povabilo na kavo 15:35 Kuhinjica pon. pon. 17=00 Povabilo na kavo-non. ■ 17:25 Film Campus -Moderno dekle : pon. 17:35 Film Čampus - Stanovanje št. 4 - pon. 17:45 Glasbeni predah 18:00 Sportno-Judo klub Drava Ptuj - pon. 18:20 Lokacija Slovenija - pon. 19:20 Pogovor z Filipom Flisarjem - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo. lestvica) 4. odd.-pon. 20:00 Ptujska kronika-non. 20:20 Cista umetnost - 22. oddaja - pon 20:45 Motoscena -15. oddaja - pon. 21:00 Življenje skozi objektiv - pon. 21:35 Film Campus - Babica - pon. 21:45 Glasbeni bradah lOrišnica - pon. Sobota 24.8 1:00 Ptujska kronika - pon. 0:25 Modra - pon. 1:30Zemlja in mi-15. oddaja-pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska kronika - pon. sbena 8 (tuja lestvica) 4. odd - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV H 425.8. 9:00 Ptujska 9:20 Kuhinjica 11:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 13:01] Pregled tedna-non. 13:30 Zemlja in mi -14. oddaja - pon. 14:05 Športno - Judo kluba Oiava Ptuj - pon. 15:00 Gostilna »Pr Francet« - 43. oddaja 16:00 Darfnr- vojna za vodo -pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo. lestvica) 4. odd. pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20=20 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Predstavitev Judo kluba Drava - pon. 21:25 Motoscena -14. oddaja - pon. 22:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 22:10 Info kanal Ponedeljek 26.8. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. ----- led ti' pon. ■Ptujska kronika - ponTB 8:20 Cista umetnost-22. oddaja-8:45 Praied tedna-pon. ^^ 9:05 Izziv trenda staranja -pon. 9:20 Film od blizu - Polovica mene - pon. 9:25 Brazilija na slovenski način - pon. ■ MMtlUHHH 20:01 1... Julska kronika - non. :20 Cista umetnost - 22. oddaja pon. :45 Zemlja in mi-15. oddaja-pon. "" J ~ 1 pon. 21:15 Gospodje Ptujski 21:45 Glasbeni arenah 22:00 Ptujska kronika 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:40 Glasbeni predah 16:50 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna - non. 17:50 Film Campus - Ples s kurentom - pon. 18:00 Glasbeni predah 18:15 Zeleno-1. oddaja-non. 18:35 Kosmata ljubezen - film - pon. 18:45 Svoboden kot kokoš - film - pon. 18:55 Glasbeni jiredah 19:05 Športno Sahovskeg društvo Ptuj - pon. 19:25 Sladic ne maram preveč - pon. 19:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 3. odd. pon. 20:00 Ptujska kronika - non. 20:20 Cista umetnost 22. oddaja - pon. 20:45 Povabilo na kavo - pon. 21:25 Motoscena -14. oddaja - pon. 21:55 Glasbeni predali -pon. www.petv.tv Spremljale nas lahko tudi ra 12 in SIOLIV PTUJSKA TELEVIZIJA AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD 5 KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL 1 ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA BMW 3251 AVTOM AT1C, 4 VRATA 2005 13.990,00 TEMPDMAT, XEN0N, ŠP. PD0V. KOV. ČRNA CHEVROLET AVE01.2 SE 3 VRATA, SLO 2006 2.950,00 KONTR. NA VOLANU, KUMA, 1.L KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETT11.416V 2007 4.690,00 1.LASTNIK, FtTTR.SERVKNJIGA KOV. SREBRNA CTTRQEN C41.616 VVTfi, SLO 2006 5.990,00 TEMPOMIATALU.SERV.KNJIGA KOV. ČRNA FIAT SCUDO VAN COMBI HIRGON 1.9 TD 2000 2.390,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BELA FORD B-MAX TREND NOVO 0012.366 VOZILA NA ZALOGI SREB.,SIVA,RDEČA,BELA,.. FORD GMAX TREND NOVO 0014.570,00 NA ZALOGI SREBRNA,ČRNA,BELA FORD RESTA 1.4,5» 2003 2.500,00 KUMA, ARS, LE 59.000 km KOV. SREBRNA FORD HESTA 1,25 TREND, 5 VRAT, SLO 2009 7.990,00 AVT.KLIMA, POT. RAČ., 1.LAST. K0V.ZEM1EEZE FORD HESTA 1.251 TTTANIUM. 5 VRAT 2012 10.985,00 TESTNI/MM PAKET,TEMPOM. KOV.HOTMAGENTA FORD RESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT, SLU 2008 5.790,00 1.LAST, POTR.SERV.KNJ., KLIMA KOV. MODRA FORD RICOS KARAVAN 1.616V 2007 6.980,00 D0D.4ZIMSKE GUMENA PLAT KOV. SREBRNA FORD FOCUSTREND 1.0 EC0B00ST NOVO OD 13.140 NA ZALOGI BELA FORD FUSION 1.6C0MF0RT 2008 6.690,00 ALU PLAT, AVT KUMA, MEGL KOV. TEMNO SIVA FORD SM 2.0 TDI TITANIUM NOVO 27.105,00 PROST.PAKET, FUNKC.PAKET,.. KOV. ČRNA FORDSMAX 2.01 TREND 2007 8.990,00 PARKSENZ.,KOMUNIK.PAKET KOV. SREBRNA HONDA ACCORD2.05VRAT 1999 1.990,00 USNJE, NAVIGACIJA, ALU PLAT. ČRNA MAZDA 3231.4,4VRATA 1999 1.850,00 SlDVENSNj\BS,4J(AB RDEČA MERCEDESBENZ VTTD108 COI FURGON 2010 16.990,00 DRSNA VRATA, PREGR.SIENA BELA OPEL MERIVA 1.61 SLO 2004 4.990,00 KUMA,VlfČNANAPR,1.LASTNIK KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 CC1.616V0UIKSILVER 2005 4.490,00 OBUTROLE, MREŽA ZA VETER KOV. SREBRNA PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 SLO 2010 19.500,00 BKENON, PARK SENZORJI KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.6 IBV.BERUNE 5 VRAT 2009 7.990,00 POTOVALNI RAČUNALNIKABS KOV. ČRNA RENAULT MODUS 1.5 DO. ELAN. 5 VRAT 2008 6.390,00 KUMA, MEGL, POT.RAČ,OBV.K K0V.SV.M0DRA SEAT ALTEA 1.9TDIXL5 VRAT, SLO 2007 8.990,00 OPRAVLJEN GLAVNI SERVIS, KOV. SREBRNA SEAT LfGN 1.5,5 VRAT, SLO 2003 3.790,00 KUMA.ABS, 1. LASTNIK K0V.MA VWG0LF VARIANT 1.9 TDI COMFOFfTUNE 2002 4.490,00 4X4, STR. SANL ALARM, AVT.KUMA i KOV. SREBRNA VW GOLF PLUS 1.6 FSIUMFORME, 5 VRAT 2007 8.990,00 TIPTRONIC, KOMUNIK. PAKET KOV. SREBRNA VWG01FTRENDUNE1.4I5VRAT 2004 6.690,00 AVT.KLIMA,1.1AST,SERV.KNJIGA KOV. SREBRNA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, SLO 2004 4.990,00 6.ST.MENJ,TEMPDMAT,VLEČ.NAP. K0V.SV.M0DRA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Znamka Letnik Cenf> Oprema Barva MERCEDES-BENZ C SPORTCOUPE 200 CDI 2004 6.990/10 AVT. KLIMA KOV. ČRNA AUDI A3 SP0RTBACK 1.9TDI AMBITION 2008 10.900/10 SERVISNA KNJIGA KOV. SREBRNA SKODA FABIA C0MB11.9 SDIC0MF0RT 2001 2.990,00 PRVI LASTNIK KOV. ZLATA FIAT D0BL01.9 MULTUET 8V MAXI SX 2009 6.500,00 PRVI LASTNIK BELA RENAULT CLI01.216V ELAN 2007 5.350/10 PRVI LASTNIK KOV. BORBO FORD FUSION 1.616VC0MF0RT 2008 5.490/10 PRVI LASTNIK KOV. SIVA OPEL ASTRA C0SM01.816VTWIN TOP 2007 8.400/10 SERVISNA KNJIGA KOV. S. MODRA CITROEN C4 PICASSO SELECTION 1.6VTI GRAND 2011 11.990/10 SERVISNA KNJIGA BELA SEAT IBIZA 1.4 MPI STELLA 2002 2.150/10 KLIMA KOV. MODRA PEUGEOT206 2.0RC 2004 3.990/10 SERVISNA KNJIGA KOV. ČRNA CITROEN XSRA PICASSO ELEGANCE 1.6 HDI 2007 4.900/10 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.416V C0MF0RT 2007 4.950/10 KLIMA KOV. SREBRNA CITR0ENSAX01.il 1999 880/10 5 VRAT RDEČA RENAULT MEGANSEDAN 1.616V AUTHENTIQUE 2009 5.300/10 KLIMA BELA SEAT C0RD0BA 1.9 SDI REFERENCE 2004 3.900/10 PRVI LASTNIK KOV. SV. ZELENA FIATPUNTO1.2G0 2003 2.150/10 KLIMA K0V.SV.M0DRA RENAULT M0DUS1.416V AUTHENTIQUE PACK 2005 4.120/10 KLIMA KOV. ZLATA BMW 530 D LIMUZINA 2004 8.990/10 USNJE KOV. ČRNA RENAULT SCENIC1.616VSKY 2007 6.250/10 PRVI LASTNIK KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 www.tednik.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mosfaček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. sam www.sam.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in kopalniških dodatkov. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si o o WILLIAMS D.Ö.O. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075. email: vilko.gerecnik@siol.net SAM ORMOŽ Hardek44b 2270 Ormož tel.: 02/741 65 00 e-pošta: orm@sam.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 23. avgusta 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik ! Petek, 23. avgust 9:00 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka: akcija urejanja okolice šole v igrišče za otroke 9:00 Ptuj, pri 1. Mitreju: VI. Rimske igre, celodnevni otroški tabor, večerni spektakel ob 20.00 9:00 Sestrže, jezero: slikarski tabor Likovne sekcije UD Ustvarjalec Majšperk, do nedelje 11:00 Ptuj: Festival Dnevi poezije in vina, Biti pesnik v eksilu, v DomuKULTure, zasebno branje ob 15.00 in 16.00, Huda pokušnja, vinar Aci Urbajs in pesnik Josip Osti, odprtje razstave Restless Wandering v galeriji Tovarna umetnosti v Majšperku ob 18.00, hommage Francetu Forstneriču - pristanišče pri Termah Ptuj ob 18.00, predstava Zapiranje ljubezni v MG Ptuj ob 19.00, pesnik na trgu in degustacija, Vrazov trg ob 19.00, veliko pesniško branje ob 20.30, blazine poezije, dobrodelna dražba na Vrazovem trgu ob 23.00 11:30 Ptuj, pred Mestno hišo in v refektoriju Minoritskega samostana: 5. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, zaključna nastopa udeležencev festivala 16:00 Voličina, športni park: 14. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah 17:00 Ptuj, grad Turnišče: Med iskrenimi ljudmi 2013 - grad se ruši, MUS ideja raste, petje, glasba, ples, komedija, ogled gradu, Samo. M. Strelec 17:00 Ptuj, Vrazov trg: otroški program festivala Dnevi poezije in vina, pravljica o radovednem gumbku, ki si je želel v svet z Renato Brglez, delavnica piselacije ob 18.00, izbor animiranih filmov in pogovor - Rdeči slon ob 19.00 18:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave Restless Wandering, Wang Huiqin, Metod Frlic 18:00 Sestrže, igrišče: 17. praznik občine Majšperk, odbojka na mivki, ŠKD Sestrže 19:00 Pacinje, dvorana PGD: 10. krajevni praznik ČS Rogoznica, turnir v kartanju - šnopsu in ročnem nogometu 19:00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: premiera predstave Zapiranje ljubezni 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, gledališka predstava Petra Baumana - Dva Žaka in jaz 20:00 Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Slavc Kovačič s prijatelji, Od Beatlov do penzije 20:00 Vurberk, grad: Prigode iz Mansperga, gledališka igra iz obdobja srednjega veka, dogodivščine ljudi majhne vasi ob vznožju Haloz, UD Ustvarjalec Majšperk 21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert Prismojeni profesorji Bluesa Sobota, 24. avgust 7:00 Stanečka vas, ribnik: 17. praznik občine Majšperk, ribiško tekmovanje za pokal občine, Ribiška družina 8:30 Pacinje, izpred dvorane PGD: 10. krajevni praznik ČS Rogoznica, kolesarjenje po ČS Rogoznica, gasilsko tekmovanje ob 16.00 11:00 Ptuj in rimski tabor ob 1. Mitreju na Hajdini: VI. rimske igre, celodnevni otroški tabor, spektakel na Mestni tržnici in ulicah Ptuja ob 11.00, rimsko kosilo v centru mesta ob 13.00, program v taboru ob 16.00, večerni spektakel ob 19.00, zasedanje senata, rimski pogreb, večerja 11:00 Ptuj, Ptujsko jezero Ranca: vejkatlon v Vejkparku, zabavno tekmovanje in zabava 11:00 Ptuj: festival Dnevi poezije in vina 2013, okrogla miza o poeziji Srečka Kosovela v ptujski kleti, festival rizlingov Ptujske kleti v minoritskem samostanu ob 14.00, odprto branje poezije na Vrazovem trgu ob 13.00, zasebno branje ob 15.00 in ob 17.30, veliko pesniško branje in koncert Vasko Atanasovski Trio ob 20.30 na Vrazovem trgu, afterparty z DJ Belo smetje v Kolnkišti ob 23.00 13:00 Runeč: praznik KS Ivanjkovci, vaške igre na Runču, TD 14:00 Naraplje, igrišče:17. praznik občine Majšperk, gorskokolesarski maraton, TD Naraplje 15:00 Majšperk: 17. praznik občine Majšperk, gasilsko tekmovanje z mednarodno udeležbo moških in ženskih članskih ekip za prehodni pokal Memorial Cirila Murka 16:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: otroški program festivala Dnevi poezije in vina, Pot na morje in čez pesniško obzorje z Liljano Klemenčič, delavnica kaligrafije z akademsko slikarko Huiqin Wang 16:00 Voličina, športni pak: 14. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah, tekmovanja v malem nogometu, balinanju, odbojki na mivki, tenis, tek, streljanje, vleka vrvi 20:00 Lenart, Dom kulture: Gala koncertni večer z mladimi pevci Fiero Spirit 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: Festival Ormoško poletje 2013, Tamburaški koncert z gosti, tamburaški orkester Pika Poka 20:00 Vurberk, grad: Prigode iz Mansperga, gledališka igra iz obdobja srednjega veka, dogodivščine ljudi majhne vasi ob vznožju Haloz, UD Ustvarjalec Majšperk 21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, uprizoritvena produkcija Gledališkega studia KPŠ, Pod površjem 22:00 Ormož, grad, Unterhund: koncert Demolition group Nedelja, 25. avgust 8:00 Stoperce, strelišče LD: 17. praznik občine Majšperk, meddružinsko strelsko tekmovanje, pri Domu krajanov Stoperce, zajtrk za občane ob 9.00 9:30 Pavlovski Vrh: praznik KS Ivanjkovci, srečanje krajanov 11:00 Ptuj in rimski tabor ob 1. Mitreju na Hajdini: VI. rimske igre, celodnevni otroški tabor, rimske igre med 11. in 18. uro, svečani zaključek iger ob 18.00 14:00 Sestrže, igrišče: 17. praznik občine Majšperk, Poletne igre, ŠKD Sestrže 19:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: koncert Nejc Kuhar in Tomaž Cerkovnik, virtuoza na kitarah, glasba starih in novih mojstrov 20:00 Vurberk, grad: Prigode iz Mansperga, gledališka igra iz obdobja srednjega veka, dogodivščine ljudi majhne vasi ob vznožju Haloz, UD Ustvarjalec Majšperk Ponedeljek, 26. avgust 16:00 Poljčane: KUD-ov poletni tabor ustvarjalnih delavnic - likovna delavnica, do 18.00 Mestni kino Ptuj Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. avgust: 17:00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta; 19:00 Jekleni mož; 21.30 Hitri in drzni 6 teh 00386 02 7878830 gsm: 00386 31 500 598 robert.hercog@teleing.com www.hercog.si - elektroinstalacije in montaža sončnih elektrarn - izvajanje del v tujini - montaža alarmnih sistemov d.o.o. Hermanova 3 2250 Ptuj Slovenija Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037. PREMOG in peleti zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. FRIZERKA z večletnimi izkušnjami v priznanih salonih vam v Dominu Ptuj, Frizerski studio M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €; žensko barvanje in striženje 28 €, trajna 20 €. Tel. 070 420 499. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. l lil» ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM bukova drva, razrez in dostava brezplačna, dobava takoj. Telefon 041 639485. PRODAM domači jabolčni kis. Informacije na telefon 031 667 589 ali 02 768 36 51. PRODAM 25 arov zemlje v Trnovski vasi, primerno za vinograd, na lepi sončni legi s staro kmečko delujočo prešo. Tel. 031853 408. Informacije po 16. uri. PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Sip hribovski, na 2 pokončna valja, in kosilnico Bcs z dizel motorjem. Telefon 051 336 879. V ZGORNJEM LESKOVCU oddamo v najem 2 ha pašnika za pašo koz ali ovc. Telefon 051 372 440. KUPIM koruzo za silažo. Telefon 041 913 958. KUPIM traktor, lahko je Tomo Vinkovič, od 20 konjskih moči naprej, ali pa Ferguson, Ursus, Dutz univerzal ali drugo. Telefon 041 235 349. PRODAM 240-litrski sod iz nerjaveče pločevine, star 1 leto, po polovični ceni. Tel. 031 224 355. PRODAM prašiče od 30 do 50 kg. Tel. 031 542 318. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM 200-litrsko stiskalnico za grozdje. Tel. 740 83 46. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. VRSTNE HIŠE Skorba - novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646 662. UGODNO prodam lepo, ravno gradbeno parcelo z vodovodom in hišno številko, pri Termah, 1.300 m2. Telefon 031 605 685. OKROG 2 ha kmetijskega zemljišča, ki je v sklopu dveh gradbenih parcel (vsaka okrog 10 arov) ob glavni cesti, prodam. Tel. 051 235 282. ODDAM v najem poslovni prostor, 280 m2, primeren za delavnico,trgovino z gradbenim materialom, skladišče ... Kolarič Ivan, s. p.,Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639074. MOTORNA VOZILA PRODAM VW golf, serije 4, letnik 2000, dizel po ugodni ceni. Tel. 041 253 405. KUPIM dobro ohranjen moped Tomos avtomatik - čebelica. Tel. 041 411 971. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041 670 766, Ptuj. PRODAM prešo, 100 l, hidravlično, popolnoma obnovljeno. Tel 02 794 26 1 1. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. UGODNO prodamo: 4 leta staro strešno kritino, sive valovitke, 120 komadov, 2 balkonski okni z roletami, zunaj rjave, notri bele barve (PVC), 1 okno 140 x 140 cm, 2 okni 170 x 140 cm, 2 okni 100 x 80 cm, otroški voziček z jajčko, pralni stroj (600 obratov). Telefon 051 305 091. Po uspešni operaciji kolka po zaslugi dr. Majde Šarman se ji iskreno zahvaljujem za njeno požrtvovalnost, ki jo je izkazala v mojem primeru. Jože Pintarič Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem; Novinarska konferenca poslanca Andreja Čuša; Promocija mesta z digitalno kodo; Prizorišče rimskih iger letos ob I. mitreju; Razstava likovnih del Rozine Šebetič v galeriji AP; Vrtec Ptuj se uvršča v vrh slovenskega prostora; Lukarski praznik v Dornavi; Dokumentarni film Tri leta do luka; Dobrodelna akcija Slovenija šahira za Vesno; Prepustimo se zvokom haloških trstenk; Vokalna skupina Kresnice se predstavlja; Vabilo na 44. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2013. www.tednik.si Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleč izgubi naše ljube mame, tašče, babice in prababice Angele Emeršič IZ VIDMA PRI PTUJU 32 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje, hvala g. duhovnikoma za opravljene molitve in cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, društvu upokojencev in za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Mir. Vsem iskrena hvala. Z žalostjo v srcu hči Marta s Francem in njeni vnukinji Sabina z družino in Valerija z družino Tiho si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pustil le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Antona Horvata MAISTROVA 55, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja ter cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo g. Stanku Menoniju, ge. Nevenki Dobljekar, ge. Mojci Poljanšek. g. Janiju Zavcu in Pihalnemu orkestru Ptuj. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Viktorja Žnidarja S CESTE NA HAJDINO 20, KIDRIČEVO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Sindikatu Taluma, DU Kidričevo, vsem PGD društvom, Društvu invalidov Kidričevo, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Skromno si živela, nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete Ivanke Kolarič RIMSKA PLOŠČAD 8 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Trauti in Jožica z družinama Majšperk • Nova KBM zapira bančno poslovalnico Krajani so ogorčeni, nezadovoljni tudi na občini Vodstvo nove KBM je krajane Majšperka presenetilo z obvestilom, da bodo z 2. septembrom zaprli poslovalnico na Bregu, ki je edina v tem kraju. Krajani so ogorčeni, razočarani pa so tudi na občini, saj je naslednja najbližja banka v 12 km oddaljenem Kidričevem. Zaradi zaprtja bančne poslovalnic je nezadovoljna županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki nam je v zvezi s tem včeraj povedala: "Zelo sem razočarana nad to neprijetno novico, saj je bil dogovor med mano in med predsednikom uprave nove KBM Alešem Haucem drugačen. Seznanila sem ga, da je občina pripravljena pomagati pri zmanjšanju stroškov obratovanja bančne poslovalnice na Bregu, vendar pri vodstvu banke za to očitno ni bilo razumevanja. Še sreča, da nam ostaja vsaj poslovalnica Poštne banke Slovenije, ki je ob centru Jager v Majšperku, tako da bodo lahko naši občani opravljali bančne storitve tudi v tej poslovalnici. Kolikor vem, pa ostajata v centru občine Majšperk tudi oba bankomata, tako da hujših problemov s finančnim poslovanjem ne bi smelo biti. Vsekakor pa si bomo prizadevali, da bi v Majšperku čim prej, ko bo to mogoče, spet zagotovili poslovalnico katere od naših bank." Zaprtje bančne poslovalnice, ki deluje v Majšperku vse od leta 1975, pa je presenetilo tudi Foto: M. Ozmec Krajani Majšperka so razočarani, saj bo njihova bančna poslovalnica nove KBM na Bregu odprta le še do 2. septembra. bančne uslužbence, še posebej vodjo te poslovalnice Jožico Bezjak: „Čeprav smo vedeli, da se v okviru sistema nove KBM zaradi kriznih razmer pripravljajo novi varčevalni ukrepi in racionalizacija poslovanja, posledica teh je, da so lani zmanjšali število zaposlenih v naši poslovalnici s treh na dva, je odločitev vodstva nove KBM o zaprtju naše poslovalnice tukaj na Bregu presenetila tudi nas. Prostori te bančne poslovalnice so bili namreč pred desetimi leti popolnoma prenovljeni, kar je bilo v korist tako nam zaposlenim, predvsem pa seveda vsem našim cenjenim strankam.« Bezjakova je ob tem še povedala, da zaenkrat sploh ne ve, kam bosta s sodelavko v prihodnje, po zaprtju poslovalnice, premeščeni. Odzive strank pa je opisala tako: »Vsi po vrsti se zaradi zaprtja zgražajo, nezadovoljni so, saj jim bo to povzročilo nove skrbi in težave, kot sem slišala predvsem zaradi povečanja stroškov zaradi vsakodnev- nih prevozov do poslovalnice v Kidričevem." Ogorčeni in nezadovoljni pa so tudi drugi občani, predstavniki fizičnih in pravnih oseb. Lastnik in prokurist podjetja Albin Promotion Albin Brencl je včeraj dejal, da tega ukrepa vodstva nove KBM enostavno razume, saj jim bo to povzročilo vsakodnevno povečanje stroškov poslovanja; gotovino iz trgovine je treba namreč vsakodnevno dostavljati v banko, kar pomeni, da jim bo to povečalo stroške poslovanja zaradi prevozov do poslovalnice v Kidričevem, ki je oddaljena 12 km. Kaj so o zaprtju povedali v NKBM „V Novi KBM potekajo procesi izboljšanja poslovanja in s tem se spreminja tudi naša mreža poslovalnic ter sprejemajo odločitve o zapiranju poslovalnic in odpiranju novih. Septembra bomo zaprli 3 manjše poslovalnice in sicer v Majšperku ter na področju zahodne Slovenije v Vrtojbi in Novi Gorici. Odločitev smo sprejeli na podlagi strokovne metodologije ter skrbne preučitve vseh okoliščin. Kljub tej spremembi bo Nova KBM še zmeraj prisotna v vseh regijah in večjih krajih s skoraj 80 poslovalnicami, s čimer omogočamo osebni dostop do bančnih storitev širokemu krogu ljudi ter vse bolj pogosto uporabo sodobnih bančnih poti, kjer osebni obisk banke ni potreben. Odločitev o zaprtju poslovalnice ni bila lahka. Po posebnem pogovoru z županjo občine Majšperk Darinko Fakin smo v banki še enkrat preverili vse možnosti, da poslovno odločitev spremenimo, vendar objektivnih razlogov za to žal trenutno ni. Razumemo, da so lahko nekateri krajani s poslovno odločitvijo nezadovoljni. Pri odločitvi smo seveda v veliki meri upoštevali tudi to, da bi stranke to spremembo čimmanj občutile pri opravljanju svojih bančnih poslov. Tako smo strankam, ki smo jih o spremembah že obvestili, omogočili brezplačen prenos poslovanja v naše najbližje poslovalnice v istem ali sosednjem kraju. Komitenti v Majšperku, kjer banka nima svoje druge poslovalnice, se lahko odločijo za nadaljevanje sodelovanja v Poslovalnici Kidričevo. Na mestu dosedanje poslovalnice bo ostal banko-mat. Ob tem želimo dodati, da sodelavci iz Poslovalnice Maj-šperk in ostalih dveh poslovalnic zaradi odločitve ne bodo ostali brez dela, temveč bodo premeščeni na ustrezna delovna mesta v drugih bančnih poslovalnicah." M. Ozmec Ptuj • Neurejena podoba Sončnega parka Bo kdo odgovarjal? Zelena površina s kamnitimi spomeniki iz antične Poetovione, ki so jo Ptujčani poimenovali Sončni park, po odhodu gradbincev, ki so končali dela prve faze obnove dominikanskega samostana, kaže klavrno podobo. so v zadnjih letih svoj prostor našli tudi udeleženci festivala otroške ustvarjalnosti Aye. Skorajšnje svečano odprtje kongresno-kul-turne dvorane v dominikanskem samostanu bo po vsej verjetnosti spodbudilo očiščevalna m urejevalna dela v parku, ki bi sicer morala biti opravljena sočasno s koncem del, ker si bo mesto sicer nakopalo dodatno blamažo. Pravo presenečenje pa bi bilo, da bi MO Ptuj oziroma njeno podjetje Javne službe račun za izvedbo teh del izstavilo gradbeniku. MG Obiskovalci Ptuja in Ptujčani, ki jih pot zanese na konec Prešernove ulice in se s te strani podajo na ogled ptujskega gradu, so dobesedno zgroženi nad stanjem v tem parku. Skorajda nemogoče se zdi, da so ga gradbeniki zapustili, ne da bi ga vzpostavili v prvotno stanje. Za njihovo neodgovorno dejanje ni nobenega opravičila, četudi so se z MO Ptuj razhajali v plačilu opravljenega dela zaradi podaljšanega roka gradnje in naj bi bil to eden od možnih razlogov za njegovo zdajšnjo klavrno podobo. Še posebej zato, ker gre za območje, ki je v neposredni povezavi s kulturnim spomenikom. Ampak tudi sicer gre za nedopustno ravnanje do okolja. V preteklosti je bilo večkrat slišati, kako bodo poslej z njim skrbneje ravnali, da mu bodo povrnili prvotni sloves. Za skrbništvo nad njim so se nekoč potegovali v OŠ Olge Meglic, ko je bil njen ravnatelj še Ervin Hojker, ki je bil tudi podžupan MO Ptuj, a niso uspeli. Do postavitve ograje tudi ni prišlo, da bi bilo vandalskega početja manj. Boljšo prihodnost so mu napovedovali tudi nekdanji lastniki Park hotela v neposredni bližini. Zdaj so ga v vandalski podobi zapustili gradbeniki. Portretno glavo jezikoslovca in etnografa Matija Murka, ki bi jo sicer preraslo grmičevje, so shranili v PM Ptuj-Ormož, dobro viden pa je v tem neurejenem okolju spomenik ustanovitelju ptujskega muzeja Francu Ferku. Kje so pospravljeni nekateri drugi spomeniki s tega območja, ni znano. Upati je, da je bolje poskrbljeno kot za samo hortikulturno urejenost parka, v katerem Foto: Črtomir Goznik V Sončnem parku so gradbeniki pustili kupe odpadkov... Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sprva precej jasno, le v jugovzhodnih krajih bo občasno zmerno oblačno. Popoldne se bo na severozahodu zmerno pooblačilo, proti večeru bo tam nastala kakšna nevihta. Na Primorskem bo dopoldne še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do okoli 17. Obeti V noči na soboto se bodo krajevne plohe in nevihte prehodno razširile proti vzhodu. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. V noči na nedeljo bo dež z nevihtami zajel zahodno Slovenijo in se do jutra že razširil nad vso državo. Popoldne bodo padavine oslabele. Nekoliko hladneje bo.