Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj ■ v ■ v in sirse. ► JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2015 IN 2016 stran 5 do 11 * HAN IN HANZEK str. 3 MESTO SVETLOBE IN PETJA str. 12 ŠOŠTANJSKI GRB POD PECO str. 20 MENIHOV MEMORIAL str. 21 t!) VISOKA ŠOLA za varstvo okolja Malo stvari je pomembnejših od skrbi za okolje. Postanite - diplomirani ekotehnolog - magister ekotehnologije )sti 71 Velenje 64 10 I info@vsvo. NAROČILNICA Nepreklicno naročam List, revijo za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše, za letno naročnino v višini 20 €. List pošiljajte na moj naslov: __________________(ime in priimek) Prostor za znamko vrednosti A. Zavod za kulturo Šoštanj (naslov) Jpošta) Trg svobode 12 ________________________(lastnoročni podpis) Z naročilom v letu 2015 sem si zagotovil posebno knjižno nagrado, meseca decembra 2015. 3325 Šoštanj Uvodnik Piše: Peter Rezman f k DVA MATJAŽA, HAN IN HANZEK Pisal sem že, da se nobena težava ne more rešiti, dokler je ne poimenujem s pravo besedo. Zato je v Sloveniji zelo veliko truda vloženega v obračanje sena na semantičnem polju izrazoslovja samo zato, da se goljufiji nebi reklo goljufija, da laž ne bi poimenovali z besedo laž in da kraja ne bi bila označena kot kraja. Poleg tega je že pokojna mati Mira Cerarja mlajšega, v vlogi pravosodne ministrice, zdavnaj inštalirala varovalko v sistem sprenevedanj z izjavo, da »vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje«. A hotel sem povedati čisto nekaj drugega. Hotel sem povedati, da se nam je rubrika Tarča, šesti blok, ki smo jo v Listu »vlekli« od decembra, sfižila, ker se vrsta odgovornih in pristojnih na našo prošnjo po komentiranju izjave dr. Robera Goloba, sploh ne odziva. Ne odzivajo se ne kratkotrajni kadri na vodilnih mestih rudnika in elektrarne, ne večni od Srečka Meha in župana Kontiča, do Janeza Janše. Vmes se je zgodilo mnogo stvari, ki Goloba tiščijo v pozabo, a vseeno pojasnjujejo in odgovarjajo na njegovo trditev, da nas bo v Velenjski kotlini še »zelo bolela« napačna odločitev za izgradnjo šesto megavatnega šestega bloka TEŠ. Zato se bomo s te izjave počasi usmerili na preiskovalno komisijo, ki bo raziskala »velike svinjarije« šestega bloka in ki je, (preiskava namreč), »velika svinjarija« sama po sebi. Magnetogram parlamentarnega plenuma, na katerem so to komisijo rodili, je izjemno bogat vir informacij. Mimogrede smo izvedeli, da je Šoštanj, kar se investicije v šesti blok tiče, popolnoma zanemarljiv. Pravzaprav je bil že skrajni čas, da nekdo javno pove to, kar mi že dolgo vemo. Najbolj zaslužna (če se bo projekt izkazal za koristnega), bo velenjska oblast in najbolj kriva za morebitni neuspeh, (če se bo B6 izkazal za nasedlo investicijo), bosta vodstvi TEŠ in PV. Zato je sedanja hitrost menjave na najvišjih sedežih v teh dveh družbah razumljiva. Da so, kar se »naše elektrarne« tiče, res »taglavni« Velenjčani, je brez dlake na jeziku končno pojasnil eden najbolj informiranih slovenskih politikov, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov, Matjaž Han. Takole je povedal: »V javnosti se je pač prijelo, da je v tej investiciji, v teh rabotah, kot nekateri pravijo, sodelovala socialna demokracija. Jaz vam moram reči, da se veselim te politične preiskave, da se bo to na nek način razčistilo. Ampak mi, Socialni demokrati, smo izredno ponosni na to, da imamo v Velenju že petindvajset let oblast in da imamo v Velenju dobre župane, ki Velenje dobro razvijajo.« Generacija Velenjčanov ki prihaja in bo čez leta živela ter delala (karkoli) v velenjski kotlini, se gotovo ne bo nikoli spraševala, kaj bi lahko naredila naša generacija, da bi njim šlo bolje, (če jim bo res šlo tako slabo in jih bo »bolelo«). Še manj se bodo spraševali, kdo je zaslužen za njihov standard, če bo šesti blok res takšna raketa, kot so nam trobili lokalni strategi minulo desetletje. Vseeno je v sedanjem splošnem iskanju izgubljene etike in morale, šesti blok postal simbol vsega hudega, čeprav bi po zadnjih poročilih, lahko bile za vse hudo in zlo v naši državi krive tudi avtorske pogodbe, ki imajo enako evrsko težo, kot največji slovenski lonec na visok pritisk. Tako se naša družba iz ustaljene delitve na leve in desne, razdeljuje na krivce in žrtve, da ne rečem na prebogate in prerevne. Ena »finta«, (tudi v primeru šestega bloka), kako se izogniti razkritju lastne odgovornosti, je stara kot žeparjenje in je znana po prispodobi »primite tatu.« Nekaj podobnega v družbenih razmerjih predstavljajo tudi piromani gasilci. V naši parlamentarni »dobri praksi« pa lahko kot primer takšnega sprenevedanja vzamemo prvo podpisanega predlagatelja in predsednika preiskovalne parlamentarne komisije, ki bo razrešila vse uganke TEŠ 6 in poiskala ter pravično kaznovala krivce... V Republiki Sloveniji je že tako, da katera koli oseba x, ki postane poslanec, takoj mutira v klon »tipičnega poslanca«, ki se naleze svinjarij, goljufij, laži in tatvin, kot pes bolh. Res da je dvoje minulih volitev za hip žarelo upanje v čudež, ki se mu je reklo »novi obrazi«, a kar prileze v parlament, (navedimo zgolj kot primer pravila), že se iz poštenjaka spremni v, če ne drugega, v poslanca s propadlo d.o.o. in tropom ogoljufanih kupcev plastičnih oken. Po navedenem pravilu deluje tudi upehani pesnik, ki je celo član Društva slovenskih pisateljev in še bolj elitne pisateljske druščine P.E.N., čeprav od leta 1977 dalje ni objavil niti vrstice literarnega dela. Odrešen umetnosti, se je tako nekega dne po letu 2000 odločil, da bi si šel še malo politiko in je ne pet, ne šest, zlezel na eno najpomembnejših pozicij v demokratično urejenih državah. Prevzel je vlogo, v pravih demokracijah strahospoštovanega, ombudsmana. »Ombudsman« je beseda, ki nam je ob prihodu v Republiko Slovenijo vzbujala vrhunec upanja v pravičnost demokracije, a so jo slovenski varuhu in varuhinje človekovih pravic v dvajsetih letih ne le črtali iz političnega besednjaka, (kar je še sreča, saj si je noben slovenski varuh, ne varuhinja v resnici ni zaslužil; morda le nekaj uslužbencev na tistem visokem državnem uradu - čast izjemam!!!!!!), ampak so jo izmaličili in zamazali, kot še mnogo tako pomembnih stvari za in v demokraciji. Na primer neodvisno novinarstvo..., a to je že druga zgodba. Ko se mu je plača varuha iztekla, si je kmalu našel (tako imenovano nepolitično) politično stranko, ki se diči s skrbjo za trajnostni ekološki razvoj in z njo na čelu si je v koaliciji z mlado-komunisti zagotovil mesto enega od devetdesetih parlamentarcev. Od tam nam še vedno prodaja tezo, da v resnici ni politik! Ker da politiki niso dobri ljudje. Ne morem si kaj, da ne bi z vlogo sopredlagatelja Matjaža Hanžka in z njim kot predsednikom posebne parlamentarne komisije, ki da bo »skidala veliko svinjarijo« šestega bloka, pokazal na poseben tip slovenskega politika, ki zlorablja splošno skrb za varovanje okolja v svojo zasebno korist. Temu človek, ki je v letih od 2001, do 2007 zasedal položaj varuha človekovih pravic in v tem času obral proračun, med brati, za kakšnih 450.000,00 evrov, ni mogoče verjeti, da takrat ni vedel za »zgrešeni« projekt, kot ga zdaj imenuje. Leta njegovega mandata so bila ključna, ko bi se ta nori projekt še lahko ustavil. Sedaj bo pa ta politik vodil parlamentarno preiskavo, kaj da je šlo narobe pri tej raboti, kot je rekel oni drugi Matjaž. Bivši ombudsman, ki je zdaj postal ud politične stranke za »trajnostni razvoj« in ki je bil v času bistvenih odločitev za izdelavo šestega bloka, eden najvažnejših nadzornih organov oblasti, bo zdaj vodil preiskavo in odkrival kdo (sic!) »da naj bi opustili dolžno ravnanje v zvezi z domnevno pomanjkljivo pravno podlago za pričetek investicije v blok TEŠ 6, pri čemer naj bi tolerirali in posredno omogočili skoraj dvainpolkrat povečano ceno, in s sprejetjem državnega poroštva brez zagotovitve financiranja in rentabilnosti investicije oškodovali interese države«? Kako bo kaznoval samega sebe, ko bo med razkopavanjem po starih papirjih odkril istega samega sebe kot spečega varuha človekovih pravic, ki je bil še med spanjem obrnjen stran od Šoštanja! Kaj je torej to? Svinjarija, goljufija, laž ali tatvina? Kakšno zveze ima to z Listom, se sprašujete? Kot vsa leta doslej, ko smo, čeprav malo od strani, komentirali nadaljevanko o šestem bloku in kljub temu, da nas veliki vztrajno ignorirajo, bomo mi tudi poslej budno spremljali, kaj bo zanimivega, razen elektrike, še prišlo iz šoštanjske elektrarne. Mogoče se Srečku Mehu, Bojanu Kontiču in Janezu Janši res zdi, da je List tako majhen, da se nanj ne splača ozirati. A zapisano za zgodovino bo ostalo naše mnenje, njihovo pač ne. Mogoče pa z njihovim molkom lažje razumemo, zakaj so majhni slovenski »Šoštanji« tako lahkotno žrtvovani na oltarju svinjarij, goljufij, laži in tatvin. D List VSEBINA .. . MIKs Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. w Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. 3 UVODNIK 5 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2015 IN 2016 12 ŠOŠTANJSKI FESTIVAL ZBOROVSKEGA PETJA 13 DOGODKI IN LJUDJE Odgovorni urednik 21 SPORT IN REKREACIJA Peter Rezman Knjiga s spomini na 1. svetovno vojno. Iz Šaleške doline in okolice. 100 zgodb na 200 barvnih straneh, več kot 250 fotografij. Naprodaj v Vili Mayer. Cena 15 €. Vabljeni k nakupu. Kritične pripombe na vsebino ali obliko Lista bodo dosegle svoj namen le, če jih boste posredovali ustno ali s kratkim sporočilom na telefon 041-987-634, ali na e-naslov oeter.rezman&gmail.com. Vodenje redakcije mag. Milojka Bačovnik Komprej Jezikovni pregled ZUK Rezman Oblikovanje, prelom strani Media Center, Marko Gorjup s.p. Tisk Eurograf d.o.o. Naklada 700 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 5, pošljete najkasneje do 25. marca 2015 na elektronski naslov: list.reviia@amail.com Foto naslovnice: Lojze Vrenčur Fotografije na zadnji strani je zbrala, pretežno iz arhiva “gostilne Pri Janezu” v Lajšah, Špela Poles, avtorica reportaže o pustnih običajih nekdaj. Objavili jo bomo v eni prihodnjih številk Lista. OBČINA ŠOŠTANJ Številka: 3523-0003/2015 Datum: 18. 2.2015 Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003 s spremembami), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 s spremembami), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list, RS, št. 24/2006 uradno prečiščeno besedilo s spremembami), Zakona o socialnem varstvu (Ur. List RS, št.3/07- UPB2 s spremembami), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS 62/2010 s spremembami), objavlja Občina Šoštanj naslednji: JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM za leto 2015 in 2016 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Predmet razpisa Občina Šoštanj (v nadaljevanju: občina) razpisuje oddajo predvidoma 15 neprofitnih stanovanj, 12 iz liste A in 3 iz liste B. Predmet razpisa je oddaja neprofitnih stanovanj, ki bodo upravičencem oddana v najem in menjavo predvidoma v letih 2015 in 2016, oziroma v času veljavnosti tega razpisa, to je do objave upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj po naslednjem razpisu. Občina si pridružuje pravico, da je lahko število teh stanovanj več ali manj od planiranega, odvisno od vračila, menjav, obnov ali nakupa stanovanj. Občina lahko na osnovi pridobljene razpolagalne pravice drugega lastnika stanovanj iz svoje lestvice dodeli stanovanje drugih lastnikov, s katerim upravičenec sklene najemno pogodbo. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: • lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem upravičencem, ki glede na dohodke v koledarskem letu 2014, po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 Ur. list RS, št. 14/2004 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik), niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe oz. varščine, in • lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih dohodki ne presegajo meje iz 5. člena Pravilnika in so s tem zavezanci za plačilo lastne udeležbe oz. varščine, (glej točko 4) Od predvidenega razpisanega števila 15 stanovanj bo predvidoma: • 12 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika niso zavezani za plačilo varščine in bodo uvrščeni na listo A. • 3 stanovanji namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka določeno v 9. členu Pravilnika in so zavezani plačati varščino ter se bodo uvrščali na listo B. 1.2. Varščina Varščina za uporabo stanovanja so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Varščina znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se daje v najem. Plačilo varščine lastniku stanovanja je pogoj za sklenitev najemne pogodbe. Primer: za povprečno stanovanje velikosti 60,00 m2, točkovano z 278 točkami, znaša varščina na dan razpisa približno 535,00 EUR. Varščina se najemniku vrne ob prenehanju najemnega razmerja, v višini plačanega zneska. Varščina se zadrži in se ne vrne v primeru, če najemnik neprofitnega stanovanja ob izselitvi ni vzpostavil v prvotno stanje, oz. v stanje, ki bi omogočilo normalno bivanje naslednjemu najemniku. Prav tako se varščina ne vrne, če najemnik nima poravnanih obveznosti iz naslova najemnin ali obratovalnih stroškov. 1.3. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03 s spremembami - v nadaljevanju : uredba), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane najemnine v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ( Ur. list RS 62/2010 s spremembami). Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami (primerno stanovanje), znaša mesečna najemnina, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 180,52 EUR. Najemnina je izračunana in prikazana v naslednjem primeru : Primer izračuna neprofitne najemnine: Velikost stanovanja štev. točk vrednost točke vpliv lokacije letna stopnja na mesec Znesek najemnine 55,00 m2 X 320 X 2,63 EUR X 1,00 X 4,68 % : 12 180,52 EUR Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom. 1.4. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine - lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-člansko nad 55 m2do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo za nadaljnjih 6 m2. Občina lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, kot upravičencu pripada, če se upravičenec s tem strinja oziroma vlagatelj to sprejme. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so popolno poslovno sposobni državljani Republike Slovenije, z urejenim državljanstvom in, ob upoštevanju vzajemnosti, državljani ostalih članic Evropske unije. Za oboje velja, da morajo imeti prijavljeno stalno prebivališče na območju občine Šoštanj in v njem dejansko prebivajo najmanj 1 ( eno ) leto pred objavo tega razpisa. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem pod zgoraj navedenimi splošnimi pogoji so tudi: • Žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju občine Šoštanj začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. • Invalidi, vezani na trajno uporabo invalidskega vozička oz. trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Šoštanj možnost zaposlitve ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. • Najemniki službenih stanovanj, ki se lahko prijavijo na razpis. V primeru dodelitve neprofitnega stanovanja najemniku preneha pravica do najema službenega stanovanja. • Najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju. To so prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. 2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki vseh članov gospodinjstva v obdobju od 01.01.2014 do 31.12.2014 ne presegajo meje v tabeli, določene v odstotkih, gledano od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 1.004.40 €f mesec. Maksimalne vrednosti so opredeljene v spodnji preglednici. Glede na višino dohodka gospodinjstva, prosilci kandidirajo za stanovanja na listi A - brez lastne udeležbe in varščine, oziroma na listi B - z lastno udeležbo in varščino. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine-lista A, in na prosilce, ki so dolžni plačati lastno udeležbo in varščino - lista B. Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B % Meja neto dohodka % Meja neto dohodka 1-člansko 90% do 903,96 € od 90 % do 200% od 903,96 do 2.008,80 € 2-člansko 135 % do 1.355,94 € od 135 do 250 % od 1.355,94 do 2.511,00 € 3-člansko 165 % do 1.657,26 € od 165 do 315 % od 1.657,26 do 3.163,86 € 4-člansko 195% do 1.958,58 € od 195 do 370 % od 1.958,58 do 3.716,28 € 5-člansko 225% do 2.259,90 € od 225 do 425 % od 2.259,90 do 4.268,70 € 6-člansko 255 % do 2.561,22 € od 255 do 470 % od2.561,22 do 4.720,68 € Vsi zneski so navedeni v EUR-o. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Ker obstoječi predpisi ne omogočajo pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti pri Davčni upravi RS, morajo prosilci podatke o neto dohodkih predložiti sami. 2.3. Premoženje prosilca Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2014 niso presegali gornje meje določene v točki 2.2. tega razpisa; • da prosilec ali kdo izmed ožjih članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed ožjih članov gospodinjstva ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, katerega vrednost presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Izjema so lastniki in solastniki stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas in z neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Upošteva se tudi vrednost premoženja kupljenega na leasing. Vrednost 40 % primernega stanovanja glede na velikost prosilčevega gospodinjstva je razvidna iz preglednice v nadaljevanju točke 2.3.; • da je prosilec, ki ponovno zaprosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. • do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje po pravilniku. Velikost stanovanja in vrednost drugega premoženja ob upoštevanju števila članov gospodinjstva ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva Največja površina lastniškega stanovanja Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja 1 - člansko do 10 m2 15.512,37 € 2 - člansko do 15 m2 18.515,20 € 3 - člansko do 22 m2 22.763,60 € 4 - člansko do 21 m2 26.224,26 6 5 - člansko do 32 m2 30.381,76 6 6 - člansko do 35 m2 33.579,84 6 2.4. Posebne možnosti udeležbe Na razpisu lahko sodelujejo tudi uporabniki nezakonito zasedenih stanovanj v lasti Občine Šoštanj (npr. po smrti ali odselitvi imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika stanovanja) pod pogojem, da redno poravnavajo obveznosti za stanovanje in imajo vse obveznosti tudi poravnane, vključno s sodnimi stroški. Izvršba za izselitev se odloži v okviru 10 - letnega zastaralnega roka samo v primeru, če uporabnik izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem in se prijavi na razpis. 2.4.1. Možnost udeležbe za najemnike v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.5. Osebe, ki ne moreio sodelovati na razpisu Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, • tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov, • tisti, ki so se nasilno vselili v stanovanje v lasti Občine Šoštanj ali stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada RS v obdobju zadnjih 10 let pred objavo razpisa in so bili ali so toženi na izselitev. • tisti, ki so po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 uveljavljali 30% odpravnino za izpraznitev stanovanja, ali so stanovanje odkupili po določbah poglavja o lastninjenju in privatizaciji stanovanjskega zakona. • tisti, ki nezakonito uporabljajo stanovanje v lasti Občine Šoštanj. • tisti, ki ne plačujejo obveznosti za najemniško stanovanje v lasti Občine Šoštanj, • tisti, ki so v uradnih evidencah vodeni kot dolžniki do Občine Šoštanj iz katerega koli drugega naslova. 2.6. Stalnost bivanja na območju Občine Šoštanj Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodatne pogoje. Dodatni pogoji se lahko točkujejo z največ 133 točkami, kar je 25% od seštevka najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, ki znaša 530 točk. • stalnost bivanja v občini Šoštanj, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer: Stalno bivanje na območju občine Šoštanj Točkovanje nad 5 do 10 let 20 točk nad 10 do 15 let 40 točk nad 15 do 20 let 60 točk nad 20 let 80 točk Upošteva se število let bivanja v Občini Šoštanj, dopolnjenih v letu razpisa, na osnovi uradnega podatka Upravne enote Velenje. V primeru prekinitve bivanja v Občini Šoštanj, se leta bivanja v Občini Šoštanj seštevajo. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialno-zdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. 3.1. Splošne prednostne kategorije prosilcev Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen en družinski član, oz. nihče od družinskih članov ni zaposlen, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici 3.3.1. 3.2. Dodatne prednostne kategorije prosilcev Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom; • prosilci z daljšo delovno dobo, tako da se upoštevajoč določen stanovanjski status, kriterij prizna vsem prosilcem, ne samo tistim, brez stanovan ja ali podnajemnikom, s čimer se glede upoštevanja delovne dobe prosilci izenačijo; • prosilci, ki so sodelovali na zadnjih dveh razpisih in se uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj; • prosilci uporabniki hišniških stanovanj in njihovi zakonski in zunajzakonski partnerji, katerim so bila stanovanja dodeljena pred letom 1991 zarad: opravljanja hišniških ali drugih vzdrževalnih del in se morajo zaradi upokojitve oz. nezmožnosti opravljanja del na zahtevo lastnikov stanovan: izseliti; • prosilci, ki ob izpolnjevanju drugih razpisnih pogojev, ki živijo ali so v obdobju zadnjih treh let pred razpisom živeli v rejniški družini, pa ob polno letnosti in prenehanju rejništva na podlagi odločbe in mnenja centra za socialno delo, nimajo pogojev za vrnitev k staršem. 3.3. Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij 3.3.1. Točkovalne vrednosti Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.3.1. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: Zap. št. PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA »A« LISTA »B« 1. • družine z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let 50 100 • udeleženec razpisa ni star več kot 30 let, v paru nobeden več kot 30 let 50 100 • mlade družine z enim otrokom, kjer ima vsaj en zakonec višjo ali drugo stopnjo visoke izobrazbe in je nezaposlen 50 50 2. • družina z večjim številom otrok - najmanj 3 ali več otrok (upošteva se tudi zdravniško potrdilo o nosečnosti ) 50 50 3. • invalidnost otroka, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno po pristojni komisiji 80 80 • invalidnost 1. kategorije, vezanost na invalidski voziček in invalidnost zaradi okvare čuta - slepota, gluhost 80 80 • invalidnost II. kategorije, 60 60 • invalidnost III. kategorije oz. invalidnost pri kateri kategorija ni ugotovljena, in invalidnost družinskega člana s podaljšano roditeljsko pravico 50 50 4. družina z manjšim številom zaposlenih. Najmanj tričlanska družina, v kateri je zaposlen samo en družinski član oz. nihče od družinskih članov 60 / 5. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let) 30 30 6. žrtve nasilja v družini - upošteva se obdobje treh let pred razpisom 80 70 7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 60 60 3.3.2. Dodatne točkovalne vrednosti Dodatne prednostne kategorije opredeljene v točki 3.3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: Zap. Št. PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA LISTA »A« LISTA »B« 1. izobrazba prosilca : višja, 40, 40, visoka ali univerzitetna 50, 50, magisterij ali doktorat 60, 60, 2. Prosilec na prejšnjih razpisih z uvrstitvijo na listo: enkrat 30 30 večkrat 30 30 3. najemniki bivalnih enot, v lasti razpisnika, pod pogojem, da redno uporabljajo bivalno enoto in imajo poravnane vse obveznosti za bivalno enoto ter da so bili redni plačniki- niso bili več kot 6 krat v zamudi s plačilom. 50 / 4. prosilci uporabniki hišniških stanovanj, in njihovi zakonski in zunajzakonski partnerji, katerim je bilo stanovanje dodeljeno po letu 1991 zaradi opravljanja hišniških del 50 50 5. Prosilci, ki živijo ali so v obdobju zadnjih treh let pred razpisom živeli v rejniški družini in ob polnoletnosti in prenehanju rejništva nimajo pogojev za vrnitev k staršem 50 50 Iz naslova prednostnih kategorij in dodatnih vrednosti je možno doseči največ 133 točk, kar je 25% od seštevka najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, ki znaša 530 točk. Če več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: • prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja v občini Šoštanj, • prosilci, ki so se več kot dvakrat uvrstili na prednostno listo na prejšnjih razpisih, • družine z manjšim številom zaposlenih, • mlade družine, • družine z večjim številom otrok, • invalidi in družine z invalidnim članom, • žrtve nasilja v družini, • žrtve vojnega nasilja, • prosilci z daljšo delovno dobo, • neto dohodek na družinskega člana. 4. ZAMENJAVA NEPROFITNIH STANOVANJ Občina bo v okviru svojih možnosti omogočala menjave najemnih stanovanj in pri tem upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. Za upravičence do zamenjave stanovanj bo sestavljen poseben seznam A in B z enako opredelitvijo, kot pri dodelitvah stanovanj. 5. RAZPISNI POSTOPEK 5.1. VLOGA in UPRAVNA TAKSA Osebe, ki želijo sodelovati na razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko na internetni strani Občine Šoštanj, www.sostani.si ali v sprejemni pisarni Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, dvignejo obrazec vloge. Na razpis se lahko prijavijo od 18. februarja 2015 do vključno 3. aprila 2015 in sicer tako, da v sprejemni pisarni Občine Šoštanj ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8.00 do 14.30, ob sredah do 16.30 in ob petkih do 12.30 ure vložijo izpolnjeni obrazec vloge z ustreznimi prilogami ali pa jih s priporočeno pošiljko pošljejo na naslov Občina Šoštanj, Oddelek za okolje in prostor, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, skupaj z dokazilom o plačani upravni taksi. Ob vložitvi vloge morajo prosilci plačati upravno takso v višini 22,66 EUR za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/2000 in spr. - v nadaljevanju: ZUT). Vlagatelji plačajo upravno takso po položnici ali s plačilnim nalogom na račun Občine Šoštanj, številka SI56 0132 6526 0309 144, sklic na št. Sili 76260-7111002-00002015 - upravne takse, katerega fotokopijo je potrebno priložiti k vlogi. 5.2. Roki za oddajo vlog Vloge se dobijo na sedežu Občine Šoštanj od 18. 02. 2015. Lahko se dobijo tudi na spletni strani Občine Šoštanj. Zadnji dan za oddajo vlog je petek 3. april 2015. Upoštevajo se tudi vloge, ki so ta dan oddane na pošto. Rok za dokončanje razpisa, oz. za oblikovanje prednostne liste je 6 mesecev od datuma oddaje vlog. 5.3. Oprostitev plačila Takse Prosilci s slabim premoženjskim položajem lahko v skladu s 25. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/2000 s spremembami) zaprosijo za oprostitev plačila takse. Status socialnega upravičenca uveljavljajo na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega centra za socialno delo o denarni socialni pomoči. 5.4. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci nujno priložiti naslednje listine navedene pod točko 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9, (debeli tisk), druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. Obrazec 1 : Popoln izpolnjen obrazec vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, skupaj z izpolnjenim opisom stanovanjskih in socialnih razmer (IZPOLNE STRANKA SAMA) 2. Obrazec 2 : Izjavo prosilca in ožjih družinskih članov o premoženjskem stanju s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov (IZPOLNE STRANKA SAMA) 3. Obrazec 3 : Izjavo prosilca in članov gospodinjstva o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih, s podpisi vseh teh članov (IZPOLNE STRANKA SAMA) 4. Obrazec 4 : Izjavo o privolitvi o pridobivanju podatkov po uradni dolžnosti (IZPOLNE STRANKA SAMA) 5. Obrazec 5 : Izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti (v kolikor ta obstaja) (IZPOLNE STRANKA SAMA) 6. Potrdilo Davčne uprave Velenje o višini katastrskega dohodka (PRIDOBI OBČINA ŠOŠTANJ SAMA) 7. Obrazec 6 : Potrdilo o dohodku prosilca (IZPOLNE DELODAJALEC PROSILCA oz. zavod za zaposlovanje) 8. Obrazec 7. Potrdilo o dohodku partnerja prosilca- v kolikor ima partnerja (IZPOLNE DELODAJALEC PARTNERJA oz. zavod za zaposlovanje) 9. Obrazec 8. Potrdilo o dohodku drugega družinskega člana. - v kolikor ima dohodek (IZPOLNE DELODAJALEC DRUGEGA ČLANA - zavod za zaposlovanje) 10. Obrazec 9 Zahteva za oprostitev plačila upravne takse. 11. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izven zakonskega partnerja, oziroma drugega družinskega člana (IZDA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE oz potrdi obrazec 6) 12. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: -najemna ali podnajemna pogodba, v kolikor prosilec ne živi pri starših ali -izjava, da prosilec živi pri starših -opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja 13. Obrazec 10, dokazilo o plačani najemnini, (samo za neprofitna najemniška stanovanja, izda upravnik ali lastnik stanovanja ) 14. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) in eventuelna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo površin (IZPOLNE STRANKA SAMA) 15. dokazilo, da skupno gospodinjstvo partnerjev traja že najmanj eno leto pred objavo tega razpisa, ali dokazilo, da imata partnerja skupnega otroka - v primeru izven zakonske skupnosti (IZPOLNE STRANKA SAMA ) 16. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka 17. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let 18. zdravniško potrdilo o nosečnosti 19. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere) 20. Obrazec 11, izjava o statusu starša, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada 21. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane) 22. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe 23. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS) 24. potrdilo osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami 25. odiočba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe 26. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij v primeru družinskega nasilja 27. dokazilo o sodelovanju na prejšnjih razpisih (sklep o uvrstitvi na prioritetno listo) 28. odločbe o statusu žrtve vojnega nasilja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva ter kako dolgo je prašnik že stalno prijavljen v Občini Šoštanj, bo pridobila Občina neposredno od pristojnega državnega organa. Občina k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 6. SPLOŠNE DOLOČBE 6.1. PRISTOJNOST Komisija za vodenje postopka, ki jo imenuje Župan občine Šoštanj s sklepom (v nadaljevanju komisija), bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Prosilci, katerih vloge bodo nepopolne, bodo na osnovi Zakona o splošnem upravnem postopku pozvani k dopolnitvi vloge v določenem roku. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstojale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se ne bo upoštevalo. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V tem primeru to opravi nenapovedano. 6.2. ODLOČBE Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o doseženem številu točk točkovanja in uvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na Občino Šoštanj. O pritožbi odloči v roku 60 dni Župan občine Šoštanj. Odločitev Župana o pritožbi je dokončna. 6.3. PREDNOSTNA LISTA Po rešitvi pritožb bo javno objavljena dokončna prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Lista upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljena na enak način kot razpis najpozneje v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varščine (lista A), bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B). Z dnem objave prednostne liste po tem razpisu preneha veljati prednostna lista iz leta 2013. 6.4. ZAVRNITEV DODELJENEGA STANOVANJA Po izoblikovanju in objavi prednostne liste se vsako pridobljeno stanovanje dodeli po vrstnem redu prioritetne liste. Uspelemu upravičencu se stanovanje dodeli s sklepom Občine Šoštanj. V kolikor upravičenec, kateremu je bilo dodeljeno primerno stanovanje, takšno dodeljeno neprofitno stanovanje zavrne, ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se takšen upravičenec črta iz seznama upravičencev. 6.4. INFORMACIJE Več informacij lahko dobite vsak dan, v času uradnih ur osebno v tajništvu Občine Šoštanj, ali na tel. št.. 89 84 300 ( obcira@s°s“i.si ) ali na tel. št. 89 84 324 g. Andrej VOLK ( andrei.volk@sostani.si ). ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Darko MENIH, prof. Šoštanjski festival zborovskega petja Piše: Marinka Pirečnik MESTO SVETLOBE IN PETJA V Šoštanj, mesto svetlobe lepa, res lepa parola! Žal pa je v zadnjem času nekam izginila. Meščani jo še vedno pogrešamo, saj je kar sama od sebe vlivala optimizem in boljše razpoloženje. Mnogim se zato že poraja zamisel, da bi jo priklicali nazaj ter ji dodali še kakšno lepo besedo. V Društvu upokojencev je bil ustanovljen prvi pevski zbor leta 1950. Res samo moški pevski zbor in še to s skromno zasedbo. Zbor je vodil g. Ivan Naraločnik, šoštanjski organist. Zaradi njegovega sodelovanja v cerkvi je imel zbor precejšnje težave. Za takratni režim so bile pomembne samo pesmi kot so Hej brigade, Najuriš,... v zboru pa so si predvsem želeli prepevati lepe domače pesmi iz svoje mladosti. Z vztrajnostjo ter zagrizenostjo so se le nekako prilagodili trenutnim razmeram in se vključili v družbeno dogajanje. Njihovi »potomci« pa so sedaj veliki mešani pevski zbor s pevovodkinjo gospo Metko Atelšek. V kulturnih društvih, pevskih zborih in podobnih združenjih, kjer se zbirajo ljudje, ki jim je ma,r kaj se dogaja okoli njih, beseda velikokrat nanese na to, kako mesto oživiti, ga predramiti iz malodušja. V mešanem pevskem zboru Društva upokojencev iskrive pevke in pevci pogruntajo marsikatero dobro. »Smo najstarejši pevski zbor, letos praznujemo že 65. obletnico obstoja,« se je med pevakami in pevci nedavno tega, začel pogovor. »Ja, in kako bomo to proslavili?« »Slavnostni koncert je že tako predviden za 8. maja, v Kulturnem domu ob 19. uri« »Kaj, če si omislimo še kaj bolj udarnega?« »Ja, kaj pa?« »Imam idejo! Kaj, če bi organizirali nekakšen festival zborovskega petja, ki bi kasneje morda postal tradicionalen.«Je predlagala predsednica Ana Rotovnik. »Kako to misliš ? Kdaj? Kje? Kako? S kom?« »Lepo bi sevklapljal v teden ljubiteljske kulture, ki bo letos potekal med 15. in 22. majem. Najprimernejši datum bi morda bil 16. 5. 2015 »Ja, pevskih zborov je v Šoštanju in okolici res veliko in vse bi prav vljudno povabili k sodelovanju. MePZ Svoboda,MePZ Skorno.MoPZ Ravne,MoPZ Lokovica, Že PZ Lokovica pevski zbor OŠ KDK in seveda mi MePZ DUŠ, z najdaljšim stažem.« »No, kam se bomo pa dali? Za takšno prireditev bi potrebovali že Cankarjev dom. Naš kulturni dom je premajhen!« »Zanimivo bi bilo, če bi to naše petje prenesli med ljudi na ulice. Bilo bi bolj spontano in prisrčno, kot je sedaj tradicija, da se to dogaja na odru v dvorani. Peli bi naključnim mimoidočim poslušalcem in tako bolj neposredno oživili lepo slovensko pesem. Na tak način že razveseljuje pihalni orkester Zarja, s svojo prvomajsko budnico in promenadnim koncertom. Lep vzgled kako se Šoštanjčani radi udeležujejo prireditev na prostem je Ana Desetnica, ki je vedno dobro obiskana. Takšna podobna presenečenja se dogajajo že tudi drugje po svetu. Na primer, med kupce trgovskega centra se pomeša celoten operni zbor in spontano zapoje kakšno čudovito arijo. V Šoštanju pa bi peli naše lepe, domoljubne slovenske pesmi.« »Koncerti bi lahko bili preko celega dopoldneva po vseh lepih kotičkih našega mesta. Po končanem petju bi se pa vsi zbori zbrali na Trgu svobode in skupaj zapeli našo domačo himno: Bodimo veseli. Pred Kajuhovim spomenikom bi lepo zvenela njegova pesem »Samo en cvet, en češnjev cvet, odlomi moja draga« To je samo osnovna zamisel festivala na prostem. Dodatne predloge in zamisli, pa bodo še naprej prispevali in zbirali pevci in pevke zbora. Drugo leto, ko bodo že bolj vešči pri organizaciji, pa bi festival lahko še nadgradili in k sodelovanju povabili morda še domače ansamble narodno zabavne glasbe, pihalni orkester in še koga. »Če nam to uspe,bi naši mestni paroli upravičeno dodali še eno besedo!« Šoštanj, mesto svetlobe in petja. (Se nadaljuje v prihodnji številki Lista) Dogodki in ljudje f i NOTARSKA ZBORNICA PODARILA 4.700 EUR Slovenski notarji so zbirali in preko Notarske fundacije - ustanove podarili 4.700 EUR za dve socialno šibki družini v Občini Šoštanj. Na Notarski zbornici so se že v preteklosti odločili, da bodo z zbiranjem sredstev koncem leta pomagali pomoči potrebnim po Sloveniji, tako so se na pobudo velenjskega notarja Marka Salmiča preko Občine Šoštanj zagotovila sredstva za pomoč dvema družinama z majhnimi otroki in v življenjski stiski iz Občine Šoštanj. V Vili Mayer je Marko Salmič uradno predal bon v vrednosti 4.700 evrov županu Darku Menihu. Predaje bona v Vili Mayer se je udeležil tudi generalni sekretar Notarske zbornice Slovenije Aleksander Šanca. Župan je ob tem izpostavil, v kako težkih razmerah živijo nekatere družine in se za radodarno nakazilo iskreno zahvalil. Oba gosta je lepo pozdravil v prelepem protokolarnem objektu Vile Mayer ter se ob tem povedal, da je bila družina Mayer tudi neločljivo povezana pravniškim delom, saj je bil Fran Mayer, nekdanji šoštanjski župan, ki je vilo zgradil, odvetnik, prav tako tudi njegova soproga. Marko Salmič je povedal, da je vesel odločitve Notarske zbornice Slovenije, da se je preko fundacije pomagalo tudi na tem območju ter izrazil prepričanje, da bo šla pomoč nedvomno v prave roke. Tjaša Rehar ČEBELICE, ČEBELICE >/• Čebelarsko društvo Ravne Šoštanj, ki deluje že od leta 1965, je v začetku februarja izvedlo volilni občni zbor na katerem so izvolili novega predsednika Slavka Dreva iz Topolšice. Dosedanji predsednik, je zaradi drugih obveznosti pristal na vlogo blagajnika v društvu, naloge tajnika bo še naprej opravljal Bojan Gavez. Društvo, ki šteje 57 članov, je zavzelo še nekatere pomembne sklepe v zvezi z nadaljnjim delom, minulo pa ocenili kot dobro. Eden izmed ciljev je, da naj društvo v prihodnje poveča družino. Društvo je namreč v teh petdesetih letih delovanja imelo v »dobrih« časih 2800 družin in tudi več članov. Predsednik Slavko Drev, ki je med čebelarji dobrih deset let, je še »mlad« čebelar, čeprav je s sosedom Bernardom Koželjnikom čebelaril, že preden je postal član društva. Čebelarstvo ni hobi, je čista ljubezen, pravi, saj je skrb za družine, ima jih 12, zanj sprostitev in pomiritev. V zimskem času čebele počivajo, ko pa bodo začele izle- tavati je potrebno preveriti kako so prezimile, ali so zdrave, dodati hrano, skratka vse, da se družina ohrani. Delo čebelarja je zanimivo, delo društva pa potrebno. Društvo organizira predavanja na šolah, vodi čebelarski krožek, skrbi za izobraževanje članov, sodeluje pri projektu Slovenski zajtrk in drugo. Kot predsednik bo Drev sledil usmeritvam društva, rad pa bi uredil arhiv, društvene prostore, navezal več stikov, skratka skrbel, da bodo pridobivali na prepoznavnosti in tudi članstvu. Razkril je še marsikaj zanimivega o čebelah, o čebelnjakih kot slovenski posebnosti in na sploh o delu čebelarja. Najstarejši član šoštanjskih čebelarjev je Franc Hudomal, ki je star 92 let, najmlajša članica Saša Mazej šteje 24 let. Veliko jih je za kvaliteten med prejelo več priznaj in pohval. Društvo je edino delujoče čebelarsko društvo v občini, v preteklosti so ga vodili Franc Hudomal, Franc Pečovnik, Vinko Centrih in kot že rečeno Dušan Gorenc, ki je društvo vodil zadnjih šestnajst let. Milojka B. Komprej NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC Naravovarstvena zveza Smrekovec je bila ustanovljena 21. februarja 2005 kot zveza društev, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj na širšem območju Smrekovškega pogorja. Prvi zametki so vznikli leto prej v okviru Planinskega društva Šoštanj. Sledila so plodna leta delovanja, krog somišljenikov se je nenehno širil. Od začetnih ustanoviteljev NZ Smrekovec: Planinskega društva Šoštanj, Lovske družine Smrekovec - Šoštanj in Savinjskega gozdarskega društva Nazarje, so pristopili še: Planinsko društvo Črna na Koroškem, Planinsko društvo Ljubno ob Savinji in Planinsko društvo Velenje. Kasneje pa še Gobarsko društvo Marauh Velenje. Zadnji dve leti je sledilo zatišje in 31. maja 2014 smo opravili 7. redno volilno Skupščino NZ Smrekovec na Smrekovcu. Izvoljen je bil novi Upravni odbor NZ Smrekovec v sestavi: predsednik Jože MELANŠEK, PD Velenje in podpredsednika Pavel Lesjak, PD Črna na Koroškem in Lojze GLUK, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje, tajnica Klavdija POTOČNIK, PD Šoštanj ter člani Marjan KARLOVČEC, PD Velenje, Brigita VRČKOVNIK, PD Ljubno ob Savinji, Marjan ZAZIJAL, predstavnik lastnikov gozdov, Peter SILOVŠEK, Gobarsko društvo Marauh Velenje, Marijan LAČEN, PD Črna na Koroškem, županja Romana LESJAK, koordinatorka treh OBČNI ZBOR PGD Občni zbor PGD Topolšica, ki je bil letos že 84. po vrsti, je potekal prvo soboto v februarju. Zaradi napovedi slabega vremena, smo zbor mladine, ki bi moral potekati dan pred članskim občnim zborom odpovedali ter prestavili na konec februarja. Najprej je svoje poročilo podal predsednik društva Boštjan Mikuž, v katerem je naredil kratek oris najpomembnejših aktivnosti ter dogodkov v našem društvu v preteklem letu. Udeležba na vsakoletni občinski čistilni akciji, postavitev mlajev v našem kraju konec aprila, vaje tekmovalnih enot, udeležba na gasilskih tekmovanjih, priprava in izvedba tekmovanja ter veselice ipd. »Ponosno ugotavljam, da so naši starejši gasilci vsako leto aktivnejši. Ne izkazujejo se samo z delom v društvu, temveč več kot uspešno nastopajo v raznih športnih tekmovanjih. Najuspešnejši pa so v tekmovanju s starimi brizgalnami, kjer so lani osvojili 1. mesto.« je predsednik Boštjan med drugim napisal v svojem poročilu. Pomembna pridobitev v našem društvu je tudi sistem za obveščanje članov našega društva preko mobilnih telefonov - ASK, saj ta sistem v občin Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji in Šoštanj, Anica PUDGAR, KS Bele Vode in Marjeta MAZEJ, KŠD »Vulkan« Bele Vode. Nadzorni odbor NZ Smrekovec sestavljajo: predsednik Matej KORTNIK, članica Martina Pečnik- HERLAH, oba PD Šoštanj in član Damjan JEVŠNIK, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje. Sestav UO in NO NZ Smrekovec je zelo pester, saj združuje poleg ljubiteljev narave, tudi znane planinske in gozdarske delavce, kar daje jamstvo, da bomo poleg ljubiteljske planinske dejavnosti delovali tudi na strokovnih osnovah varstva narave. Svoj namen dosegamo z vzpodbujanjem članov NZ Smrekovec in preko njih lokalno in širše družbeno okolje, na širšem območju Smrekovškega pogorja. Poleg Programa dela in finančnega načrta za leto 2014, smo sprejeli sklep o pričetku postopka sprememb in dopolnitev Statuta NZ Smrekovec. S tem so bile dane osnove za organizacijsko in pravno prenovo ter postopno zagotavljanje materialne osnove. Opravljeni so bili razgovori in dogovori z župani treh občin: Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji in Šoštanj, o bodočem delu in aktivnostih v letu 2015, ko bomo praznovali 10. obletnico NZ Smrekovec. Izdali bomo Zbornik 10 let NZ Smrekovec in Planinski vodnik po Smrekovšekm pogorju. V letu 2014 smo imeli dve seji Upravnega TOPOLŠICA primeru alarmiranja v nekaj sekundah posreduje sporočilo s »paggerja« operativnim članom. Uredili smo tudi garažo št. 5, kamor smo parkirali naše staro orodno vozilo TAM 80 in v garažo št. 4 parkirali novo gasilsko vozilo. V začetku oktobra smo organizirali svečani sprejem in manjšo prireditev ob prevzemu novega vozila. Zato se še enkrat lepo zahvaljujem Občini Šoštanj, županu Darku Menihu, podžupanu Vikiju Drevu ter strokovnima svetovalkama Mariji Anžej in Ireni Skornšek. Uspešno smo namreč zaključili razpis in z donacijo Občine Šoštanj nabavili novo gasilsko vozilo za gozdne požare. Ob koncu leta smo tako kot vsako leto raznosili koledarje ter tako želeli uspešno leto 2015 vsem krajanom našega požarnega rajona.« Svoje poročilo je zaključil z besedami, da smo skozi celo leto uspešno sodelovali z Občino Šoštanj, Poveljstvom občine Šoštanj in Gasilsko zvezo Šaleške doline. »Prav je, da omenim naše poslanstvo, ki temelji na prostovoljni pomoči našim občanom, ki naš trud z veseljem poplačajo s skromno, a v srcu zelo bogato besedo "Hvala". Ta beseda ne pozna sovraštva, ne mej in zamer. Tudi jaz odbora in izredno Skupščino NZ Smrekovec, s sprejetjem sprememb in dopolnitev Statuta NZ Smrekovec ter sprejem Programa dela za leto 2015. Imenovan je bil Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo praznovanja 10. obletnice NZ Smrekovec, ki bo 27. marca 2015 v Kulturnem domu v Šoštanju. Neugodne vremenske razmere, v oktobru 2014 so onemogočile izvedbo čistilne akcije. Izvedli jo bomo 9. maja 2015. V načrtu je popestritev dela v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na širšem območju Smrekovšega pogorja, s krajani Krajevnih skupnosti, ob in pod Smrekovcem, na ta način želimo osveščati vse ljubitelje Smrekovca ter tako skupno krepiti in dvigovati zavest o bogastvu Smrekovškega pogorja, katerega smo dolžni čuvati in ohraniti. Preko naše spletne strani www.smrekovec. net je možno tudi vzpostaviti kontakt in posredovati vaša vprašanja, mnenja, pobude in predloge za še boljše delo. E-pošta info@smrekovec.net Nasvidenje, 27. marca 2015 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Šoštanju! Jože Melanšek, predsednik NZ Smrekovec to besedo izrekam in se še posebej zahvaljujem našim operativnim članom za ves svoj trud in prosti čas, ki ste ga žrtvovali in skupaj delili v najtežjih trenutkih ob pomoči nujno potrebnim.« je svoje poročilo pričel poveljnik društva Franc Hriberšek. V letu 2014 smo zabeležili 10 intervencij, od tega posebej izpostavljena intervencija ob žledolomu, ki je trajala 8 dni. Na tej intervenciji smo bili večkrat izpostavljeni smrtni nevarnosti, svoje delo smo opravljali varno, tehnično in predano. Le 5 dni po tej intervenciji, se je v Florjanu sprožil plaz. Skupaj s PGD Šoštanj smo sodelovali pri odstranjevanju blata iz delov zasutih stanovanjskih objektov in dežurstvu pri sanaciji plazu. Intervencija je trajala 5 dni. Na obeh intervencijah smo operativni člani opravili 1904 ur prostovoljnega dela, skupno v vseh 10. pa 2268 ur. Usposabljanja, izobraževanja, tekmovanja, članske vaje, razna druga opravila ter aktivnosti v mesecu požarne varnosti - vse to je bilo delo operative v preteklem letu. Sodelovali smo tudi na občinski vaji, ter medobčinski vaji 3 društev: PGD Podgorje pri Slovenj Gradcu, PGD Črna na Koroškem ter PGD Topolšica. Pomembna pridobitev za naš vozni park pa je sigurno gasilsko vozilo za gozdne požare GVGP-l. Že v začetku preteklega leta smo pričeli z razpisom ter uspešno izvedli nabavo vozila, ki smo ga v društvo pripeljali konec septembra. Vozilo je namenjeno predvsem za gozdne požare na našem požarnem rajonu in izven. Svečani sprejem ter krst vozila smo pripravili v začetku oktobra. Na koncu poročila se poveljnik iskreno zahvali vsem članom, ki so kakorkoli pomagali k delovanju in uspehu društva ter Občini Šoštanj, županu Darku Menihu in podžupanu Vikiju Drevu, pri nabavi nujno potrebne opreme v času žledoloma ter pri donaciji novega vozila GVGP-l. Občni zbor je pozdravil tudi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev z besedami »pri gasilcih ni meja, vedno ste tu, da prihitite NA POMOČ! Hvala Vam, ponosni smo na Vas, zato vsa ta leta ogromno sredstev vlagamo v opremo in tako je tudi prav.« Za naprej nam želi vse dobro, čim manj nesreč, nezgod ter čim bolj uspešno delo. Župan Občine Šoštanj Darko Menih se besedam podžupana pridružuje in pove, da je sodelovanje med nami - se pravi med Občino in vsemi 4 gasilskimi društvi vzorno. Čestitke tudi vsem, ki so letos prejeli priznanja ter čestitke vsem za uspešno opravljeno izobraževanje. Na koncu se zahvali za prejeto priznanje, hkrati tudi vsem gasilcem za pomoč pri lanskoletnem žledolomu. »Vedno računamo na Vas, ker ste le gasilci prvi, Foto: arhiv ki priskočite na pomoč,« še pove za zaključek. Na koncu smo podelili še priznanja in odlikovanja ter med gasilske vrste sprejeli 2 nova člana. Za izrečene želje in podana poročila smo se vsem govornikom zahvalili, vse prisotne pa povabili, da ostanejo v naši družbi še naprej. Za dobro hrano je poskrbel Gorenje Catering, za prijeten in vesel večer pa člani ansambla SMEH. PGD Topolšica Tatjana LLihteneker KUHARSKA DELAVNICA V BELIH VODAH Zgodi se, da še najbolj pridnim in ustvarjalnim gospodinjam zmanjka idej, kaj med tednom skuhati in postaviti na pogrnjeno mizo. Tega se zavedajo tudi ženske v Belih Vodah. V ta namen je Kulturno športno turistično društvo Vulkan organiziralo kuharsko delavnico. Na Kmetiji odprtih vrat pri Razpodovniku se je zbralo 12 udeleženk tečaja. Pod budnim očesom gospe Irene Šisernikje kuhinja dišala po dobrotah, ki jih lahko pripravimo v sklopu vsakdanjega jedilnika. Irena je pokazala, da lahko z malo spretnosti, truda in domišljije iz preprostih sestavin ustvarimo zanimive in okusne jedi. Udeleženke so pripravljale različne mesne enolončnice, priloge (žlikrofe, cmoke, spatzle), manjkalo pa ni niti sladkih dobrot. Vodja delavnice se zaveda, da je v vsaki hiši dobrodošla kakšna zdravilna mešanica. Udeleženke delavnice bodo znale poskrbeti za svoje družinske člane. Slabokrvnost in pomanjkanje odpornosti pri njih doma ne bo problem. Hvala, da je gospa Irena z udeleženkami delavnice nesebično delila precej skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. društvo Vulkan USPEŠNO ŠPORTNO LETO ZA RAVENČANE Tradicionalna liga v malem nogometu, pohod po Ravenski poti, kolesarska transverzala in razni turnirji so le kapljice v morju, ko govorimo o športnem dogajanju v letu 2014 v Ravnah pri Šoštanju. V soboto, 7. marca 2015, smo se o tem lahko prepričali na 3. letnem občnem zboru Športnega društva Ravne, ki je potekal v dvorani Rek-reacijsko-kulturnega središča. Udeležilo se ga je več kot 90 članov društva. Uvodnemu pozdravu predsednika ŠD Ravne, Darka Gorška, in izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročila blagajničarke, nadzornega odbora in disciplinske komisije V zakulisje športnega dogajanja v preteklem letu so nas popeljale vodje oziroma koordinatorji posameznih dejavnosti, ki so nam podrobneje predstavili svoje aktivnosti vse od priprav do udeležbe oziroma sprejetosti dejavnosti med vaščani do končne izvedbe. Za ŠD Ravne je uspešno leto, saj so realizirali vse načrtovane projekte. Ravenska liga v malem nogometu, pohod po Ravenski poti, družabne medkrajevne igre z veselico, turnir v tenisu, namiznem tenisu in badmintonu, turnir trojk, pohodništvo, kolesarska in pohodniška transverzala, športna vadba za najmlajše in upokojence so že ustaljeni projekti, ki med vaščani vzbudijo veliko zanimanja in željo po vključitvi vanje. V preteklem letu pa je ŠD Ravne oralo ledino s projektom celodnevnega druženja vaščanov na domačem športnem igrišču v športnem duhu. Ideja, ki je kar nekaj časa tlela v posameznikih, je dozorela in bila na sončno septembrsko soboto preteklega leta tudi realizirana. Poimenovali so jo Vaška olimpijada, združevala pa je zaključek lige v malem nogometu, prvi tek okrog Raven in kuhanje prve Ravenske župe. Darko Goršek, predsednik ŠD Ravne, je nad delovanjem društva v preteklem letu zadovoljen, želi pa si še večjega aktivnega sodelovanja čim večjega števila vaščanov: »V Športnem društvu Ravne smo se tudi v letu 2014 po najboljših močeh trudili izvajati raznolike športne in družabne dejavnosti z željo po smotrnem izkoriščanju objektov v našem kraju ter druženju vaščanov. Moj dolgoročni cilj pri vodenju tega društva - oblikovati ekipo, v kateri bi si delo porazdelili in projekte odgovorno ter kvalitetno vodili od njihove idejne zasnove do zaključka - še ni realiziran v popolnosti, smo pa na dobri poti, če se bomo v društvu zavedali, da naše prostočasno in prostovoljno razdajanje za sokrajane pomeni skrb za njihov zdrav, aktiven, torej prijetnejši vsakdan.« Čeprav je bil na občnem zboru potrjen program dela ŠD Ravne za leto 2015, ne izključujemo dejstva, da nas morda preseneti še kakšna novost. Prva violina društva že razmišlja o novih projektih, nikakor pa ni pozabil na dane obljube. »V bodoče ostaja obljuba, da se obnovijo otroška igrala, uredi prostor za odbojko na mivki ter poveča parkirišče. Upam, da bo na strani občine in krajevne skupnosti zavladal interes po izboljšavah,« pravi Goršek. Uradnemu delu občnega zbora in podelitvi priznanj članom ŠD Ravne, ki so uspešno opravili kolesarsko in/ali pohodniško transverzalo, je sledilo prijetno druženje do večernih ur. Nastja S. Naveršnik IS Foto: Mitja Meh KULTURNICA GABERKE, 21. OBČNI ZBOR Leto je okoli in zopet je prišel čas občnih zborov društev. Kulturnica Gaberke je svojega izvedla 28.2.2015. Kot prvi je dobil besedo predsednik društva Franc Šteharnik. Članom društva je predstavil opravljeno delo v letu 2014. V preteklem letu je bilo posnetih kar nekaj filmov na temo ohranjanja starih običajev: Kolovratovanje, Od moke do kruha, Pobiranje jabolk in prešanje mošta ter Setev pšenice. Obnovljena je bila streha na kuhinji pri kozolcu Kulturnice Gaberke, kupili smo novo ozvočenje, naša dolgoletna članica Elica Navršnik pa je prejela občinsko priznanje za dolgoletno delo na različnih področjih. Člani društva smo bili jeseni na izletu na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer smo si ogledali Trubarjevo domačijo in Muzej suhe robe v Ribnici. Izvedene so bile vse ustaljene prireditve, kot so Prireditev ob Kulturnem prazniku, pohod pustnih mask, izdelava rož iz krep papirja, Nedeljsko popoldne in številne druge. Plan dela v letu 2015 je zelo pester. Januarja je že bil izveden filmski popoldan v dvorani PGD Gaberke, kjer so bili predstavljeni vsi filmi, kjer je do sedaj sodelovala Kulturnica. Konec januarja pa je bil posnet že nov film o kolinah. Februarja smo organizirali prireditev ob Kulturnem prazniku ter na pustni torek pohod mask po Gaberkah. Spomladi bo na vrsti učna delavnica - izdelava rož iz krep papirja, urejanje okolice kozolca in gozdne učne poti ter čistilna akcija. Upravni odbor se bo ukvarjal s pridobitvijo dokumentacije za izgradnjo male čistilne naprave pri kozolcu. Maja bomo pod kozolcem gostili gledališko skupino, junija pa bomo praznovali 10. obletnico postavitve kozolca. Julija se bomo udeležili gasilskih iger v Gaberkah, snemali pa bomo tudi film o žetvi in mlačvi rži. Avgusta bo zaslužen premor, septembra, ko bodo zrasle gobe in bo zrel kostanj, pa bo zopet dobro obiskan gobarski piknik pod kozolcem. Udeležili se bomo tudi obeh sejmov v Šoštanju. Oktobra bomo pod kozolcem gostili še eno gledališko skupino, za člane društva pa bo organiziran piknik ali izlet. Kot vsako leto, bomo tudi letos pri Kozolcu pripravili jesensko dekoracijo. Novembra bomo izvedli prireditev Veselo nedeljsko popoldne, na eni od gaberških kmetij pa bo izvedeno izbrano jesensko opravilo. Decembra bomo izdelovali voščilnice in med krajane privabili Božička. Tudi ljudske pevke Gaberški cvet bodo v tem letu zopet nastopale bolj aktivno, saj so medse privabile dve novi pevki. Zanimivo je bilo poslušati razpravo po poročilih, ko so gostje, predsednik KS ter predstavniki društev, vsi po vrsti pohvalili delovanje in trud Kulturnice. Veliko pohval je bilo tudi na račun filmov, ki so bili posneti v preteklih letih. Predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik je med svojim nagovorom povedal, da je za organizatorja največja pohvala, če ljudje v čim večjem številu obiščejo prireditev. V društvo smo sprejeli tri nove članice. Priznanja za dolgoletno delo v društvu in za društvo pa so prejeli: Občina Šoštanj, Tone Petrovčič, Ciril Dobnik, Branko Mravljak, Emil Kotnik. Priznanje za pomoč pri snemanju filmov je prejel tudi Mitja Kovač. A.Grudnik Občni zbor Kulturnica 2015. Foto: A. Grudnik LETNI OBČNI ZBOR TRD RAZTOK ŠENTVID V soboto, 07.03.2015, so se v Andrejevem domu na Slemenu, še v zimskih razmerah, zbrali člani Turistično razvojnega društva Raztok iz Šentvida nad Zavodnjami, da so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si zadali nove naloge, v članstvo pa sprejeli tudi nova člana društva. Odmevne so bile aktivnosti društva pri izdelavi ledenih gradov pod Peco (Grb občine Šoštanj); sodelovanje z gozdnimi možmi na pustnem karnevalu v Šoštanju; izvedbi Sala-miade z ocenjevanjem izdelkov; krompirjev praznik s predstavitvijo pridelanih vrtnin in strokovna ekskurzija po Gorenjski. Tradicionalno so potekale aktivnosti izbire najlepše urejene okolice domov v krajevni skupnosti; čistilne akcije; vzdrževanje smerokazov in cvetja v obveščevalnih kozolcih; vzdrževanje ekološkega otoka na Slemenu; začetek in zaključek kolesarjenja na Sleme in vsakoletno srečanje članov TRD in njihovih družin. Ob materinskem dnevu so vse matere prejele cvetje, vsi abrahamovci pa skromna darila, izvedenih je bilo nekaj delavnic in še je bilo nekaj dogodkov, ki bi bili vredni zapisa. Skupna ugotovitev prisotnih je bila, da so opravili večino nalog, ki so si jih zadali. Tiste, ki so ostale neuresničene pa ostajajo za letošnje leto. Osrčje programa dela za leto 2015 predstavljajo že tradicionalne dejavnosti društva zapisane med zgornjimi vrsticami. Zelo pomembno je dejstvo, da se članstvo v TRD povečuje, sta bila na občnem zboru v članstvo sprejeta 2 nova člana in društvo zdaj šteje že 48 članov. Občina Šoštanj, je prizadevni ekipi v sestavi Ivanka in Marjan Piko, Vikica in Matjaž Voler, Vojko Koštomaj, Fanika Osojnik in Damjan Šumah, v zahvalo za izgradnjo ledenega občinskega grba, podelila majice z občinskim grbom. Ker je bil občni zbor le dan pred dnevom žena, so vse žene prejele rože-lončnice. Zadovoljne, z opravljenim delom, so nas v Andrejevem domu nato razvajali z domačo kmečko juho in žal je lahko tistim, ki jih ni bilo. th OBČNI ZBOR PO ZARJA ŠOŠTANJ Kljub napovedi slabega zasneženega dneva se je zbralo več kot 70 članic in članov orkestra. Pregledali smo rezultate dela v letu 2014 in skupaj ugotovili, daje bilo tudi to leto za orkester zelo uspešno. Poleg že uveljavljenih novoletnih koncertov je orkester imel še veliko nastopal v domovini in tujini. Še posebej je navdušil na festivalu na Malem Lošinju. Ponosni smo, da so skupaj z Majo Oderlap posneli videospot in zelo uspešno nastopili v zabavo glasbeni oddaji Raketa. Že drugo leto smo uspešno izpeljali tabor mladih glasbenic in glasbenikov, saj seje tobo-ra udeležilo 55 mladih nadarjenih glasbenikov. Leto 2015 bo za orkester jubilejno leto saj orkester praznuje 90. letnico delovanja. V ta namen bodo pripravili dva koncerta. Prvi slavnostni bo maja v Kulturnem domu, v septembru pa bodo pripravili srečanje godb na, upajo, prenovljenem trgu Svobode v Šoštanju. Leto 15 bo za orkester tudi tekmovalno leto, saj se bodo udeležili 35. tekmovanja orkestrov v koncertni težavnostni skupini. Nadaljevali bodo z delom z mladmi, izvedli še veliko nastopov doma in tujini. Vse prisotne je nagovoril tudi župan Občine Šoštanj, se zahvalil za dobro delo in sodelovanje. Vsi skupaj pa smo bili veseli, ko je obljubil, da se v naslednjem letu načtruje prizidek k glasbeni šoli, kjer bo nove večje prostore dobil tudi PO Zarja. Delovna skupina je na koncu v sestavi Župevc Jernej, Urbanc Andrej, Krt Davorin in Čekon Jure predstavila računalniško aplikacijo obveščanja člansta orkestra. Na koncu so podelili tudi posebna priznaja, za posebne aktivnosti v letu 2014 ki so jih prejeli : Ledinek Zvonko, Štruc Marin, Zacirkovnik Ivan, Rihtar Matic, Andrejc Grega, Krajnc Žiga, Šlutej Adrijan, Urbanc Andrej in Krevzel Franci. Srečko Potočnik GASILEC BOM V občini Šoštanj delujejo štiri Prostovoljna gasilska društva, ki združujejo v svojih vrstah mlajše in starejše gasilce. Cilji društev, so med drugim usmerjeni v pridobivanje in vzgojo bodočih gasilcev. Tudi v Gaberkah beležijo uspešno delo Mladinske komisije. Če pogledamo samo leto 2014 so bili dejavni na več področjih. Organizirali so zbor mladine ter se udeležili zborov v okviru GZ Šaleške doline. V marcu so tek- movali. Pet desetin (pionirji pod mentorstvom Jožice Samobor, pionirke pod mentorstvom Zvoneta Koželjnika, mladinci pod vodstvom Petre Borovšek, mladinke pod mentorstvom Igorja Rezmana in Roka Sedovnika) se je pripravljalo na tekmovanja, sodelovale so štiri. Na memorialu za Tino, Kristino in Matica v Šmartnem ob Paki, so pionirke osvojile prehodni pokal, v Veliki Pirešici pa odlično drugo mesto. Na pokalni tekmi Savinjsko-šaleške regije in tekme za pokal mesta Velenja, so dosegli pionirji osmo mesto, pionirke četrto mesto, mladinke ena peto mesto in mladinke dva prvo mesto. Udeleževali so se tudi drugih tekmovanj, septembra so se preizkusile na meddruštvenem tekmovanju v Ljubečni, kjer so osvojile prvo mesto in prejele prehodni pokal. Pokalna tekmovanja so prinesla mladinkam dva, odlično tretje mesto. To so le uspehi iz tekmovanj, življenje mladih gasilk in gasilcev pa sestavljajo tudi druge, včasih prijetnejše dejavnosti. V organih Mladinske komisiji je 5 mentorjev, Tina Videmšek, tajnica, Bojan Andrejc član in Peter Borovšek, predsednik. Tovariš Borovšek, dolgoletni gasilec (32 let in čez) z veseljem dela z mladimi. Med pionirji so otroci v starostni stopnji od 7 do 11 let, v de- setini mladink in mladincev pa je starostna stopnja omejena do 16 let. Posebna kategorija je tako imenovana pripravnica, to so mladi gasilci v starostni stopnji od 17 do 18. let. Desetine imajo svoje mentorje, ki delajo z mladimi neposredno, predsednik koordinira delo, vaje, tekmovanja in izobraževanja. Poskrbi tudi za kakšen izlet ali druženje. Skoraj praviloma bo pionir nadaljeval svojo pot v mladinca, nato v člana, zelo malo je osipa, pravi Borovšek. Med gasilci se namreč ne pletejo samo društvene, ampak prave prijateljske vezi. Novi člani so seveda dobrodošli in vabljeni, zanje in za starše pripravi vodstvo društva spoznavni dan, kjer jih navdušijo, da stopijo v gasilske vrste. Ne zgodi se redko, da mlade vabijo kar na njihovih domovih, tak način se je izkazal kot zelo uspešen. Otroci se pogovorijo s starši, pokličejo še prijateljico ali prijatelja, če bi tudi on...in že so novi obrazi na poligonu pred gasilskim domom v Gaberkah, kjer imajo vaje. Tudi podatek, daje med člani v društvu kar 54 gasilcev še v pionirskih in mladinskih vrstah zagotavlja, da se ni bati za bodoče člane in članice PGD Gabrke. Milojka B. Komprej 17. KAJUHOV POHOD K ŽLEBNIKU Občinska organizacija Socialnih demokratov Šoštanj je v sodelovanju z območnim združenjem ZZB za vrednote NOB Velenje v soboto, 21. februarja 2015, organizirala že 17. tradicionalni Kajuhov pohod k Žlebniku. Okoli sto pohodnikov in pohodnic je na pot proti Žlebniku krenilo iz Lajš. Pri Žlebniku je potekala spominska slovesnost. Predsednica Občinske organizacije SD Šoštanj Bojana Žnider je prisotne pozdravila in povedala, da letos mineva že 71 let od prihoda legendarne XIV. divizije na Štajersko in smrti našega pesnika, narodnega heroja, borca XIV. divizije Karla Destovnika Kajuha, ki je pod streli okupatorja padel pri Žlebniku. »Kajuh je živel v hudih časih, v času 2. svetovne vojne in prav je, da se spominjamo njega in drugih žrtev, ki so padle za naš boljši jutri. Prav te žrtve in groza vojnih časov pa naj bodo nam in našim zanamcem v spomin in v opomin, da se tisti časi nikoli več ne bi ponovili,« je še dodala. Slavnostni govornik je bil Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in predsednik Območnega združenja ZZB za vrednote NOB Velenje, ki je zbranim povedal, da brez NOB ne bi bilo svobodne Evrope in ne bi bilo samostojne Slovenije. Izpostavil je, da »prav zato moramo biti ponosni na vse borce, ki so dali svoja življenja in ne smemo dopustiti da bi spomin nanje zbledel«. Prisotne je pozdravil tudi župan občine Šoštanj Darko Menih. Organizatorji se zahvaljujemo vsem pohodnikom in pohodnicam za udeležbo na pohodu, prav tako se zahvaljujemo predstavnikom društva Triglav, predstavnikom društva brigadirjev Velenje, pevskemu zboru Kajuh, praporščakom, nastopajočim šolarkam, harmonikarju Gašperju, zastavonoši... Predvsem pa smo veseli in ponosni, da sta tako župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič kot tudi poslanka in podpredsednica DZ Andreja Katič prehodila celotno pot od Lajš do Žlebnika skupaj z nami pohodniki. Bojana Žnider PISMO BRALCA Spoštovano uredništvo! Z zanimanjem sem v vašem Listu št l,z dne 30.1.2015 prebral prispevek o povojnih pobojih Šoštanjčanov. Iz seznama pobitih, ki ga je predložil Detlef Tičer, sem večinoma navedenih tudi poznal. Vsi navedeni naj bi bili pobiti na Goricah, kjer je postavljeno spominsko obeležje. To pa v popolnem ne drži. Namreč, Pirmanšek Ivana so ubili na Primorski cesti proti Penku, kjer danes stoji žaga. Nemci so nad to žago uredili provizorično spominsko obeležje za padle domačine v nemški vojski. Merilo je kakšnih 20 x 20 m, z nizko ograjo in kakih meter visokimi križi, brez navedb imena in priimka. Vse je bilo izdelano iz brezovega lesa. Takrat smo stanovali v Vošnjakovi vili, pozneje preurejeni v ZD Šoštanj. Tako so nekega poznega večera, ko je bila popolna tema, neki uniformirani ljudje poklicali mojega očeta. Odprl je vhodna vrata in vprašal kaj želijo. Eden je rekel, če jim posodi kramp in lopato. Ko jim je želeno dal, mu je ta dejal, da bodo orodje pustili ob vrnitvi pred vrati, da ga ne bi tako pozno spet nadlegovali. Zjutraj je bilo orodje pred vrati, umazano s svežo zemljo. Takoj drugi dan se je po mestu šepetalo, da so na tistem nemškem pokopališču ustrelili Pirmašek Ivana. Šoštanj, 2.2.2015 Franc Topolšek PUST V GABERKAH Pust Gaberški 2015. Foto: A. Grudnik v v v Prvi začetki Kulturnice Gaberke so močno povezani s pustnimi norčijami, zato člani društva vsako leto pripravijo pohod maškar po Gaberkah. V letih, ko je zima bolj radodarna s snegom oziroma se sneg obdrži še na pustni dan, Kulturnica pripravi smučarske teke v maskah. Letos je sneg kak teden prehitro pobralo, zato so jo maškare kar peš mahnile skozi naselje Gaberke in ob tem predstavljale aktualno dogajanje v Sloveniji. Tokrat je bil Pustni policaj neusmiljen do dveh tajkunov. Enega, še vedno neznanega je ujel medtem, ko je ta nameraval odnesti kovček denarja in ga skriti v Švicarsko banko. Znanega brkatega tajkuna, ki ga je ravno malo predtem, ko bi se moral zglasiti v zaporu, doletela huda bolezen, pa je s pomočjo medicinske sestre in velike injekcije ozdravil in ga spravil iz znane bolnišnice na obali proti mestu v zaporu, ki mu po novem pripada. Po zabavnem pohodu po Gaberkah so se pustne maske ustavile pri Kozolcu Kulturnice, kjer so se dobro namastile in poveselile. A. Grudnik V V SOSTANJSKI GRB V CAST KRALJA MATJAŽA IN ALENČICE Ekipa Turistično razvojnega društva Raz-tok iz Šentvida nad Zavodnjami je tudi letos sodelovala pri gradnji gradov na Mit-neku pod Peco. Ekipa v sestavi Ivanka in Marjan Piko, Vojko Koštomaj, Vikica in Matjaž Voler, Fanika Osojnik in Damjan Šumah, si je za izziv postavila zgraditi grb občine Šoštanj, katere sestavni del je tudi najvišje ležeča Krajevna skupnost Šentvid nad Zavodnjami. Potrebnega je bilo kar nekaj truda, da so grb najprej izrisali za podlago nato pa ga izdelali iz ledenih zidakov. A okostje ekipe so sestavljali že prekaljeni in večkrat pomrznjeni člani društva, saj jim to ni bilo prvič, da so sodelovali pri gradnji gradov. Po naših internih ocenah jim je delo lepo uspelo, neuradno so bili celo v igri za najboljšo skulpturo a so nato prejeli posebno nagrado za svoje delo, kar jim je poživilo ohlajena telesa in mrzle roke, po zaužitem kuhančku pa so si obljubili, da se še vrnejo pod Peco. ' Sport in rekreacija ◄ Šestnajsti menihov memorial Namiznoteniški klub SPIN Šoštanj je v soboto, 7. februarja 2015, dan pred kulturnim praznikom, priredil srečanje mladih in starejših igralcev, ljubiteljev namiznega tenisa. Zbralo se je 55 igralcev. Žal se je ta dan vreme obnašalo »nekulturno«, tako so zaradi slabega vremena v zadnjem trenutku udeležbo odpovedali Madžari, pa tudi naši Primorci. Kot vedno, smo marljivi člani in članice NTK SPIN Šoštanj, brezhibno organizirali turnir. Ob otvoritvi in ob končni proglasitvi rezultatov turnirja, so bili prisotni najožji družinski člani pokojnega g. Bogdana Meniha. Njihova navzočnost je med prisotnimi rekreativci pustila poseben pečat. Spominski turnir je prišel pozdraviti in otvoriti župan občine Šoštanj, g. Darko Menih. Seveda se je moral župan po otvoritvenem pozdravu pomeriti za zeleno mizo z legendo namiznega tenisa, Tonetom Lebrom. Rezultat tega dvoboja ni evidentiran. V nadaljevanju je, poleg predsednice kluba in župana, vse prisotne nagovorila ga. Urška Menih Dokl in se zahvalila organizatorju za skrb in izvedbo turnirja s katerim člani in članice NTK Spin Šoštanj ohranjamo spomin na njenega očeta. Od kje izvira volja, da člani in članice NTK SPIN Šoštanj, tradicionalno prirejamo turnir v spomin na g. župana Bogdana Meniha, se sprašujemo tudi mi. Nikogar o tem nismo spraševali, zgodba se odpira kar sama. Župan Bogdan Menih je bil veliki podpornik športa in seveda namiznega tenisa mladih in starejših v Šoštanju. Kot zdravnik je vedel, da gibanje pomeni življenje. Zapisal se je v naših srcih kot človek, ki je z dobrim delom in osebno podporo, stimuliral namizni tenis v domačem kraju. Takšne osebnosti se je vredno spominjati. Rekreativci so se pomerili v štirih moških starostnih kategorijah, rekreativke v svoji kategoriji in dvojice v enotni skupini. Kot je to vedno, so bili najboljši nagrajeni z bleščečimi pokali in medaljami. Za nameček, je predsednica NTK SPIN Šoštanj, Mirjana Ramšak, razdelila med navzoče »cel knapovski hunt« praktičnih daril, ki so jih prispevali sponzorji. Na koncu je povabila vse navzoče na turnir naslednje leto. Vsi smo si to zapomnili in tiho sklenili, »nasvidenje v naslednji namiznoteniški vojni.« NTK Spin Šoštanj Foto: arhiv OBČNI ZBOR KŠD VULKAN v Člani Kulturno športnega društva Vulkan so se v soboto, 21.2.2015, zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Po uvodnem pozdravu in opravljenih formalnostih je predsednica društva Marjeta Mazej z navedbo utemeljenih razlogov predlagala, da se KŠD Vulkan preimenuje v Kulturno športno turistično društvo Vulkan in krajše Društvo Vulkan. Predlog so člani soglasno potrdili. Predsednica je nadaljevala s poročilom o opravljenih aktivnostih in delu v preteklem letu. Člane je seznanila s finančnim poročilom in predstavila plan dela za leto 2015. Člani društva so se prostovoljno javili za opravljanje dežurstva na igrišču. Seznam je bil hitro izpopolnjen in že je bil na vrsti najbolj svečani del občnega zbora. In kje iskati vzroke? Kulturno športno društvo Vulkan v letošnjem letu praznuje deseto obletnico obstoja in delovanja. Vodstvo društva se zaveda, da je formula za uspeh med drugim skrita tudi v timskem delu. Predsednica se je zahvalila vsem članom društva za tvorno sodelovanje. Poudarila pa je, da so nekateri krajani bili, drugi pa so še danes prav posebej zaslužni za delovanje in prepoznavnost društva v kraju in občini. Slovesni govor in utemeljitve je prebrala Irena Mazej. Predsednik KS Peter Požgane pa je v imenu društva čestital vsem imenovanim in jim poklonil spominsko zahvalo. Za najbolj zaslužne člane so bili imenovani in nagrajeni Petkovnik Gregor st. in mlajši, Stropnik Katja, Lenko Andrej, Germadnik Andrej, Rezoničnik Aleš, Rezoničnik Robert, Rezoničnik Ivan in Vera, Pudgar Anica, Pod-vratnik Stanko, Mazej Marjeta in Bačovnik Štefan. Predsednica je ponudila besedo prisotnim. O namerah glede izgradnje doma krajanov je pod točko razno spregovoril predsednik KS. Uradni in s tem prvi del občnega zbora je bil zaključen. Sledila je okusna večerja, ki jo je postreglo osebje gostišča Savinek. Člani društva so se ob sladkem prigrizku, sproščenem klepetu, glasbi in plesu veselili še dolgo v noč. Za razvedrilo so poskrbeli člani ansambla Pvaninski Abuhi. Kulturno Športno društvo Vulkan Bele Vode ŠD VULKAN JE ORGANIZIRALO SANKANJE Sankanje s Sv. Križa nad Belimi Vodami je postalo že kar tradicija. Organizira ga Kulturno športno društvo Vulkan iz Belih Vod. Narava je poskrbela za pravo zimsko vzdušje. Proga je bila dovolj zasnežena, utrjena in ravno prav hitra. Za pravo doživetje in dobre rezultate pa so tekmovalci uporabili sani, ki so čim hitreje tekle po zasneženi strmini. Na startno listo se je prijavilo 17 tekmovalcev. Poskusna vožnja ni bila odveč. Tekmovalci so se spoznali s progo. Čisto zares smo s startom prve vožnje pričeli ob 14.30. Čas smo izmerili do stotinke sekunde natančno. Nikakršnih zapletov. Nihče ni bil diskvalificiran. Vse je teklo kot po maslu. Toplo okrepčilo je pripomoglo, da med sankači ni bilo čutiti nervoze in napetosti. Tekmovalci so opravili tri preizkušnje. Po končanih vožnjah smo se prijetno razpoloženi odpravili do gostišča pri Savineku, kjer smo imeli svečano podelitev medalj in prehodnega pokala. Zlato medaljo si je tudi letos prislužil lanskoletni zmagovalec Janez Navodnik. Tako bo še eno leto hranitelj prehodnega pokala. Svojo zbirko sankaških medalj je dopolnil Zdravko Bačovnik. Osvojil je drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Bron pa je šel v roke Boštjanu Urbancu. Čestitke in pohvale pa so si prislužili prav vsi tekmovalci, kajti spustiti se s sankami s Sv. Križa, le ni kar tako. Ob dobri pijači, sladkem prigrizku in veseli druščini smo nadaljevali naše nedeljsko druženje v domačem gostišču pri Savineku. Če niste imeli časa, da bi se nam pridružili letos, lahko to storite prihodnje leto. Splača se. Imeli smo se res lepo. KŠD Vulkan je zopet poskrbel za lep preživet popoldan v pravi zimski idili. KŠD Vulkan Bele Vode Foto: arhiv SOSTANJSKI VETERANI NA GOLTEH V soboto, 7. februarja 2015 se je ekipa OZVVS Šoštanj v sestavi Dreu Branko, Dreu Roman in Dreu David udeležila 12. državnega prvenstva v smučanju in streljanju Golte 2015. Ekipno so osvojili 9. mesto posamezno pa je David Dreu zasedel 9. mesto Roman Dreu 17. mesto Branko Dreu pa 90. mesto. Zaradi neugodnih snežnih razmer na progi Beli zajec in zaradi zagotovitve varnosti tekmovalk in tekmovalcev je bilo tekmovanje v veleslalomu izvedeno na progi Blatnik namesto na progi Beli zajec, na smučiščih RTC Golte. Tekmovanja se je udeležilo 117 tekmovalk in tekmovalcev. Zaradi ločenosti in oddaljenosti smučišča od strelišča, so tekmovalce vozili s cilja tekme na Blatniku na strelišče na Moravi. Prevoz je opravila enota 20. MTOB iz SLO vojske iz Celja. V organizaciji SV je bilo tudi na strelišču Morave poskrbljeno za pokrit ogrevan šotor, kjer so se tekmovalci lahko pripravili na streljanje. Za zagotovitev zdravstvene oskrbe je tudi tokrat poskrbela zdravstvena služba SV in je svoje delo opravila preventivno, saj ni bilo poškodovanih tekmovalcev. Tekmovanju so prisostvovali tudi gostje: predsednik ZSČ generalmajor Alojz Štainer, pomočnik načelnika Generalštaba SV brigadir Miha Škrbine, poveljnik 20. MTB podpolkovnik Boštjan Novak, predsednik PO ZŠP Zdenko Terpin in drugi predstavniki SV in lokalnega okolja. Poleg medalj in pokalov za prva tri mesta ekipno sta bila podeljena tudi prehodna pokala ZSČ in ZWS. V dobri organizaciji in prijetnem vremenu ter postrežbi RTC Golte, je tekmovanje po mnenju vseh prisotnih dobro uspelo, z željo, da se organizira in izvede tudi v letu 2016. Leon Stropnik ŠKD MAČJI KAMEN UŽIVAL V ZIMSKIH RADOSTIH Januar je mesec v katerem si vsak pri sebi zada cilje, katere bo uresničil v prihajajočem letu. V lanskem letu smo v Športno kulturnem društvu Mačji kamen izvolili 4 letni mandat novemu predsedniku društva, Slivnik Boštjanu. Z idejami, ki smo jih domala prispevali vsi člani društva, smo pričeli le-te tudi postopoma uresničevati. Zato nam je po dolgem času in vsakoletnim vremenskim nevšečnostim uspelo organizirati tradicionalno Sankanje v Slanici. 10. Januarja smo se skupaj odpravili v Slanico, kjer smo vsi v različnih starostnih obdobjih tekmovali v hitrostnem sankanju. Po uspešnem druženju in prebujanju otroka v sebi, nam je v bližnjem gostišču prijal topel obrok, kjer je potekala tudi podelitev medalj. Dobrih 14 dni kasneje, nas je pot popeljala na vsakoletno druženje na bowling v Planet Tuš v Celje. Druženje se je nadaljevalo še v Domu Krajanov Skorno Florjan. Da je povezovanje med društvi velikega pomena, smo dokazali v mesecu februarju, saj smo se s člani Turističnega Društva Skorno odpravili na smučanje v Luče, kjer smo preživeli čudovit sončen sobotni dan. Uspešno preteklo leto smo zaključili s poročilom Foto: Maja Lesjak na Občnem zboru, ki so ga naši organizatorji pripravili na Valentinovo pustno soboto. Poleg pustnih presenečenj in dobre glasbe ob zvokih ansambla Juhej, so nas naši moški presenetili še z majhno pozornostjo ob dnevu zaljubljenih. Da smo se imeli res lepo pa dokazuje spodnja slika. Po končanem slavju, smo se zadovoljni podali novim dogodivščinam naproti. Za ŠKD Mačji Kamen Maja Lesjak TRETJI ŠTEFANOV POHOD NA SMREKOVEC Kulturno športno turistično društvo Vulkan iz Belih Vod je v soboto, 7. 3. 2015 organiziralo že tretji Štefov pohod na Smrekovec. 49 pohodnikov se je odločilo, da sončno soboto preživi v čudoviti naravi, katere del je še vedno pokrit z bogato snežno odejo. Tisti z največ kondicije so začeli pohod pri cerkvi v Belih Vodah, nekateri so se odpravili na pot kar od doma, nekaj pa je bilo takih, ki so s pohodom pričeli pri spodnjem Brložniku, kjer je bilo tudi uradno zborno mesto. Pred pastirjevo hišo pri spodnjem Brložniku je pohodnike čakala prava gostija. Bačovnikova Silva je poskrbela, da so se njeni rogljički ob vročem čaju kar stopili v ustih. Malo »kratkega« ali kaj hladnega. Za vsako grlo se je našlo tisto, kar je najbolj prijalo. Dobro okrepčani smo nadaljevali pot v hrib proti Brložniku. Snežna odeja na poti se je počasi debelila, a ni povzročala težav. Pot je bila že shojena. Naši koraki so bili stabilni. Globoko smo dihali, da bi v pljuča zajeli čim več čistega in svežega zraka. Pot skozi gozd se je rahlo vzpenjala. Ob sproščenem klepetu še opazili nismo, da smo prispeli že na travnik pod kočo. Oster veter pa nas je spomnil, da na 1377 m nadmorske višine še ni čutiti prihajajoče pomladi. Za nekatere je bil cilj dosežen in so se odpravili v objem tople koče. Drugi pa so nadaljevali pot na vrh Smrekovca. Pogled na zasnežene hribe, rahel veter, sonce... Ne moreš si želeti kaj več. Zaveš se, da si iz sivega vsakdanjika ušel v objem neokrnjene narave. Občutek je čudovit, a treba se je vrniti na kočo, kjer čakajo ostali pohodniki. Okusen golaž, domač kruh, pijača in presenečenje za pohodnice. Dan žena je vzrok, da so bili naši pohodniki res pravi kavalirji. Vsaki ženski so poklonili kraljico rož, žametno rdečo vrtnico. Vsem je postalo pri srcu neizmerno top- lo. Vzdušje se je še stopnjevalo. Kar prehitro je minil čas, ki je bil namenjen za druženje na koči. Še ena gasilska in povratek v dolino. Nazaj je šlo precej hitreje. Pri spodnjem Brložniku smo še malo posedeli in se ponovno okrepčali, da nam slučajno ne bi zmanjkalo moči za dokončanje našega pohoda. Zmogli smo. Dobra volja, prijetna utrujenost, čudoviti občutki, veselo druženje - samoumevno, na Štefov pohod se bomo odpravili tudi drugo leto. Društvo Vulkan Foto: arhiv ZA SLOUO OD ZIME - PU! B35 2015 COBISS ® 352(497.4 Šoštanj) 9008161,4 KNJIŽNICA VELENJE