í
korUti delav.keg»
. Pilwi^o opra-
io L kar pro* duc^w.
T«« paper U devoted to ika iatorMb of tke working daaa. Worker» are «■tilled t^OI wkal they produce.
STEV. (NO.)
« K¡¿£tfft Offlci: 400l W. 31. a.. Ckici|t. NI. ~ OeUvci V»eh deíela, združile se!
tt
si
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. ^s- CHICAGO, ILL., DNE 2. OKTOBRA» (OCTOBER 2.) 1917.
PAZITE
»a étevilko ▼ oklepaju, ki ae o a kaj« polog vaiega
naslova, prilepljenega »podaj aH na «ritku. Ako jo /{Jé t
»tevilka ........ *
t oda j vam a prihodnje ite-vUko naáoga lia ta peteše naročnina. Proaimo, ponovit« i« takoj.
LETO (VOL.) XII»
Ka|zcr|ev mir.
Papeževo mirovno posredovanje je ostalo popolnoma brez uspehu, kakor smo mislili takoj, ko je bila njegova nota objavljena. Zavezniki no se zadovoljili z odgovorom, ki ga je dal Vatikanu predsednik WHaoti, kar parneni, da ae vsaj v glav-ueiii strinjajo z načeli, izraženimi v njegovem dokumentu. Nemčija in Avstrija stu odgovorili vsaka zase.
Odgovor avstrijskega Karla, ki osebno adrc-siran papežu — k ud če suza neg' na oko! — je dolg in poli» frfcz, sicer pa brezpomemben. Spozna se iz njega le to, da hrepeui "njegovo veličanstvo" iz vsega srca po tem, da bi se pogasil požar, dokler je še kaj upanja za rešitev njegove krone.
Važnejši je nemški odgovor. Važnejši je že zaradi tega, ker je konec vojne veliko bolj odvisen od Nemčije kakor od Avstrije, dokler je ta popolnoma v pesti prve.
Tudi Hohenzollernovec i/.raža, da »je naklonjen miru. Ker je pa to beseda brez vsebine, dokler ni mir natančneje opisan, se ponavlja vedno enako važno vprašanje, kakšni so pogoji, ob katerih bi bil "tovariš gospoda Boga" pripravljen storiti konec prelivanju krvi.
Mnogo ne pove Nemčija niti sedaj o pogojih.
1 > Poljske, velevažno bankansko vprašanje in drugi pereči problemi ostajajo nepojasnjeni. Z eno rečjo se pa bavi nemški odgovor: Z Belgijo. Tudi nemško časopisje govori o njej in razne stru-je v Nemčiji se mogočno trudijo, da bi dobile vpliv na javno mnenje v deželi.
9 Površni čitatelji, katerih je žal navadno več, kakor temeljitih, so smatrali to kar pravi Nemčija o Belgiji, za znamenito podlago, na kateri bi se moglo osnovati mirovno pogajanje. Nemčija namreč pravi, da je pripraljena vrniti Belgijo in poravnati del škode, ki jo je uapraviia s svojim vojskovanjem.
To bi bilo prav lepo, I* W se stvar tukuj končala. Nota sicer s tem še ne bi dobila tako velikega pomena, da bi odpirala vsa vrata mirovne konference, kajti o nekaterih drugih problemih bi zavezniki tudi hoteli imeti jasnosti, preden bi sedli za zeleno mizo. Ali o Belgiji bi ae tedaj že lahko
«T
resno govorilo. Če pravi Nemčija, da bi bila pripravljena poravnati del škodo, ki jo je naredila, bi se dalo že najbrže še nekoliko več pobarautati.
Ampak izjava se ne konča s to obljubo. Nemčija ima za povračilo Belgije svoje i>ogoje. In s temi pogoji je vse upanje podrto.
Kaj bi kajzer rad t
Nemčija zahteva pravice, da more "svoje gospodarske interese v Belgiji, zlasti pa v Antvver-pah neovirano razvijati".'
To je prvo. Z zelo nedolžnimi besedami je tu povedana nedvomno impcrialističnu zahteva. Če ne bi hotela Nemčija nič druzega kakor enake trgovske pravice, kakršne uživa vsaka tuja dežela v Belgiji, ne bi bilo tega treba naglušuti. "Neoviran razvoj svojih gospodarskih interesov" in specialno imenovanje Antvverpenn uiore logično le to pomeniti, da zahteva Nemčija v kakršnikoli obliki gospodarsko kontrolo nad Belgijo, glede na Ant \verpen pa tako pogodbo, da bi bilo mesto z luko po imenu pač belgijsko, ampak da bi tam gospodovala Nemčija.
"Politične razmere so vrhrta stavba gos|tt>-darskih razmer". To je eden temeljnih naukov socializma.
Porabimo ta stavek 7. ozirom na Belgijo. Nemčija hoče imeti deželo pod svojo gospodarsko kontrolo. Kaj sledi iz tega, če je socialistična teorija resnična? Nemčija hoče nad Belgije ustanoviti politično kontrolo,, tudi če govori z najnedolžnej-šim obrazom o politični neodvisnosti dežele.
Nemčija pa potrjuje ta namen še jasneje. Njena vlada zahteva od Belgije "garancije, da nte l>o več mogoče ogroževanje Nemčije, kakršno je obstajalo leta 1914."
Človek obstrmi in se vpraša, ali je njegov spomin še v redu.
Kaj pa je bilo leta 1914T Nemčija je od Belgije zahtevala, naj prekrši svojo nevtralnost in pomaga Nemčiji napaaK Francijo s tem, da dovoli nemškim Četam prost prehod. Ker ni Belgija tega storila, jo je Nemčija meni nič tebi nič napadla. In zdaj govori kajzerjeva vlada, da je bila — Nemčija od Belgije ogrožena.
"Tako ogroževanje mora postati zu bodočnost nemogoče", pravi Nemčija.
Če smatra Berlin tisti položaj Belgije, ki je bil leta 1914., za ogroževanje Nemčije in zahteva, da se izpremeni, se more iz tega le eno sklepati: Nemčija hoče na en ali drugi način politično kontrolo nad Belgijo. Da, Nemčija se še zauaprej mesa v notranje zadeve Belgije in zahteva, da se dežela razdeli v dva dela, v valonskega in vlamske-ga, misleča, da bo med Vlami lahko vodilu germansko propagando.
Na kasen način bi Nemčija uveljavila svojo hegemonijo nad Belgijo, s čimer bi bila seveda nevtralnost te dežele uničena, je drugo, postransko vprašanje. Poglavitno ni oblika, umpak stvar, ki bi tičala v obliki.
To so pogoji, o katerih je jasno, da jih smatrajo zavezniki za nesprejemljive. Upanje optimistov, da se zdaj odpira pot k miru, je pa še bolj razdejalo kratko zasedanje rajhstagu, kjer je kancelur Michaelis odklonil vsako nadaljno izjavo o mirovnih pogojih, češ da bi bila škodljiva. Vaenemri, Ludendorffovei in llindenburgovci pa razvijajo — ne da bi jih vlada ovirala — zopet strastno agitacijo proti tej "zmernosti" nemške vlade in zahtevajo, da se Belgija sploh obdrži in 1 zaveznikom naloži velika vojna odškodnina.
Če pravimo z ozirotn na te razmere, da se mora vsako upanje na mir v doglednem času raz-bluiiti, smo popolnoma pripravljeni, da nas bodo od znane strani zopet imenovali "vojne hujskače" in "militariate". To nas ne bo bolelo, ker smo Že vajeni takih lepih uaslovov, in kdor ne aodi naše pisave s hudobijo, mora spoznati, da le konstatiramo dejstva, taka, kakršna so.
S svojo sodbo pa nismo osamljeni, ampak lahko se sklicujemo na list, kateremu tudi "Radnie-ka Straža" še ni očitala "militarizma" in "vojnega hujskanja": t> nemških pogojih piše tudi . "New Yorker Volkszeitung", ki je nedvomno glasilo strankine večine in si je naravnost pripisava-la zaslugo, da plove ameriška stranka v avoji zna-i ni struji. Ta gotovo neosuudjeni list pravi: i*------
" Razume se samo ob sebi, da je ta "ponud ba" nemške vlade za zaveznike absolutno nesprejemljiva in da ginejo s tem zopet nade na dogle-dep mir. Tisti optimisti — in kdo ne bi upal, kar želi iz vsega srca — ki so pričakovali konec vojne, preden posežejo Zrdinjene države prav vmes, niso imeli •prav, in opravičenost od prednednik« bančne zveze izrečenega svarila, da se ni treba pripravljati za drugo "posojilo svobode", ampak za tretje, četrto in peto, se je le prekmalu potr, dilo. Pred koncem leta 1918 nI misliti na končanje te blazne morit ve, in kdo ve, če še tedaj . . .
"Kajti kaj dokazuje nemški predlog? Doku-zuje, da sede vladajoči krogi v Nemčiji še vedno prav tako na visokem konju, kakor v prvem letu vojne. Tako nesramen predlog se more le misliti, če se čutijo kot zmagovalci, ali pa če so vsaj prepričani, da nc morejo biti na noben način premagani. Nemške zahteve glede na Belgijo so dejansko še natančno tiste, ki jih je Bethmaun Iiollwcg vedno označeval, če je govoril o potrebi "mejnega varstva", o miru, "ki mora dajati domovini gotovost, da bo smela svobodno razvijati svoje gospodarske moči". Kar je tedaj dejal — in prvič je bilo to izrečeno v odgovoru na Scheidemenno-vo mirovno interpelacijo v rajhstagu — je tako ustrezalo zahtevam in željam nemške veleindu-strije, da mu je Bassermann v imenu nacionalnih liberalcev izrekel priznanje, "da si bi bili njegovi prijatelji radi slišali kaj več". Tudi Scheidemann In David sta takrat slavHa "modro zmernost neni-fikih mirovnih ciljev.
"Vojna se nadaljuje — s tem žalostnim dejstvom ac je treba sprijazniti".
Ponavljamo, da pravi to nemški newyorški list. 8 tem izraža le to, kar smo sami večkrat na-glašivali in zakar so nam naši radikalui prijatelji dajali brezplačen naslov "militaristov".
Zdi se nam pa, da se bodo ščasoma še drugi prepričali, da se ne opravi s iluzijami nobeno delo; resničnim dejstvom je treba bistro pogledati v oči in le % vpoštevanjem resnice, pa naj bo ko-likorkoM kruta, je mogoče opravljati uspešno delo.

Bernstorff Je vedel
Vsak čitatelj ae gotovo še spominja na zloglasno Zimmermannovo noto, k; je imela namen nahujskati Mehiko na vojno zoper Zedinjene države, odcepiti Japonsko od njenih zaveznikov in jo pridružiti protiameriški vojni koaliciji. Nemčija ni mogla utajiti, 'da je njen zunanji tajnik Ziminermann res poslal tako noto nemškemu poslaniku Kckhardtu v México City; ampak vlada * je izgovarjala, da so bili to le načrti, ki naj bi ac bili uresničili le v gotovem slučaju, nemško časopisje pa je večinoma imenovalo Zimmer-manna nerodnežu.
Da se bolje razumemo, naj ponovimo to fn-raozno noto. Glasila nc je:
"S prvim februarjem nameravamo pričeti z brezobzirno snbmarinako kampanjo. Vendar pa se bomo trudili doseči, da ostanejo Zedinjene države nevtralne. Čc ostane ta poizkus brez uspehu, predlagamo alianco z Mehiko na sledeči podlagi; Skupno vodimo vojno in skupno sklenemo mir. Dali bomo Mehiki finančno podporo in ji poma-Rali, da dobi zopet New México, Texas in Arizono. Podrobnosti so prepuščene Vašemu pogajanju.
"Nahga nc Vaiu, da obvestite o tem popolnoma zaupno mehiškega predsednika, čim postane Jtotovo, da izbruhne vojna med Nemčijo in Ze-dinjenimi državami. Sugerirá jte predsedniku Mehike, da stopi na svojo lastno iniciativo v zvezo z Japonsko in ji predloži, da se pridruži temu načrtu; obenem naj ponudi pogajanje med Nemčijo in Japonsko.
"Prosim, opozorite mehiškega predsedniku, <U je pričakovati, da prisili brezobzirna suhma-rfnska kampanja Anglijo v par mesecih, da sklene mir.
Javnost té note je tako pojmlna, da je niso mogli zatemniti vsi izgovori kajzerjeve vlade.
Ko je ameriški državni tajnik Lansing preti kratkim izročil javnosti dokumente o zarotniskem delo veleposlanika grofa Bernstorffa, jc nasta-vprašanje, ali je ta diplomat kaj vedel o Zim-mertnannovi noti ali ne. Na to vprašanje je Lan-sing odgovoril sledeče:
"Vpričo vprašanja, če jc grof Bernstorff vedel, da namerava njegova vlada pričeti z brezobzirno submarinsko kampanjo, ko jc odposlal dne 22. januarja svojo noto, zahtevajočo, da sme Potrošiti petdesettiaoč dolarjev, lahko izjavim, Ha ima državni oddelek neovrgljive dokaze, da je trof Bernstorff dne 19. januarja ali pa prej dotó! in čital Zimmermannovo noto, ki jc bila namenjena poslaniku von Eckhardtu v Mehiki in v kateri je bilo rečeno:
41Z dnem prvega februarja nameravamo pričati z brezobzirno kampanjo potapljanja. Kljub **mn bomo gledali, da ostanejo Zedinjene države nevtralne."/# * .
i
Državni tajnik Lansing torej pravi, da je bila grofu Bernstorffu Zimmermannova nota znana. Dejstvo je, da so se vsa razkritju ameriške vlade od Luxburgovega telegrama o "potaplju-nju brez sledu" do Wolf von Iglo vi h zarot potrdila. Če torej pravi Ijunsing, dn ima državni oddelek neovrgljive dokaze za to, da je bila Bernstorffu tudi Zimmermannova nota znana, te daj ni nobenega dvoma, da ima Lansing res dokaze. To pa ni postranska reč, temveč zelo važna zadeva.
Ako jc šla Zimmermannova nota skozi Bero*-torffovc roke, tedaj padejo vse tiste kombinacije, po katerih bi bil Zimmcrmaun sum kozel. Iz Berlina so namreč sku&ali razširiti mnenje, dn ni imela kajzerjeva vlada pravzaprav nič opraviti s tistim načrtom, ampak da je dozorel le v Zimmermannovi glavi. Take trditve so pač smešne; v Nemčiji je kajzer edini vojni gospod; vse internacionalne zveze so njegova zadeva; on sklepa pogodbe in aliance, ne da bi bil komu odgovoren zanje. Kako naj bi se torej državni tajnik, ki ga kajzer nastavlja in odstavi ja, drznil storiti tako dalekosežne korake brez znanja vlade in neodgovornega vladarja ? '
Če bi bila kljub temu vsa stvar zrustlu le na Zimmcrmunnovem zelniku in bi bil on postopal na svojo pest, teduj bi bil gotovo skrbel zu to, da sesnani s svojim načrtom le tistega moža, kateremu je bilo namenjeno, da ga izvrši; to je bil von Eckhardt v glavnem mestu Mehike.
O stvari je bil pa poučen tudi Bernstorff; iz tega sledi, da je morala biti vsa reč tudi v Berli-
nu znana še drugim ljudem razun Ziiumermanna; in to ao mogli biti le elšni vlade in seveda kajzer.
Notu pač pravi in Nemčija se je trudila, da bi to posebno povila rila, da bi se namreč zarot-niška koalicija uveljavila le tedaj, če bi izbruhnila vojna med Ameriko in Nemčijo. Toda jasno je, du jc morala nemška vlada zelo trdno računati s tuko vojno; sicer ne bi bila odposlala svoje note v Mehiko. Oljnem je pa tudi jasno, da sc je nemška vlada zavedala vloge, ki jo je igrala; vedela je, če pride do vojne z Ameriko, da jc Nemčija dala povod zanjo.
"Dne 1. februarja začnemo 7. brezobzirno submarinsko kampanjo; kljub temu bomo skušali doseči, dn ostanejo Zedinjene države nevtralne."
"Kljub temu" -— to je tukaj izraz, ki razlaga veliko. "Kljub temu" — to sc pravi: "Vemo, da dajemo Ameriki z brezobzirno submarinsko kampanjo povod za vojno; kljub temu bomo gledali, da ne stopi v vojno."
Ampak svojemu "kljub temu" je Nemčija prav mulo zuupala, tako malo, da je kovala intrige zoper Ameriko, še predan je resnično začela s svojo "brezobzirno" submarinsko kampanjo, Ce ne bi bila Nemčija popolnoma prepričana, du ravna krivično in da provocira s tem Ameriko, teduj ne bi bila mogla misliti, da je vojna z Ze-dinjenimi državami blizu in da je zuradi tega treba gledati, kako bi se Amerika na drugih straneh zapletla v vojno.
Grof Bernstorff jc bil poučen o teh načrtih.
Iz Washingtona poročajo! Medtem, ko se nemški kajzer baba v svoji noti na papežu, du je 26 let svojegu vladanja ljubil mir, je zdaj prišlo na dan, da se je pripravljal na vojno proti državam v Evropi in proti Ameriki že leta 1898 — torej približno pred dvajsetimi leti.
Senator Lewis jc poročal včeraj v Ncnatu, da jc kapital Goetzcn pri nemfiki azijatski floti ob času, ko je bil ameriški admiral Dewey v Manili leta 1898 — takrat je bila vojna med Španijo in Združenimi državami — govoril o načrtu velike vojne, ki jo začne kajzer za svetovno gospodarstvo. Vojna ae je imela začeti leta 1913, torej eno lete prej kot sc je v resnici pričela.
liewis jc Čital poročilo admirala Dcwcya, o katerem pravi, da ni bilo Ac nikdar prej objavljeno. Po Dewcyevik zapiskih jc izjavil nemftki kapitan Goetzen sledeče:
"Čez petnajst let bo Nemčija pričela z veliko vojno. V dveh meaecih bo nemška armada v Parizu, kar bo značilo prvi korak proti uničenju Anglije. Ko bomo v nekaj mesecih končnli naše delo v
Kvropi, bomo vzeli New York in morda Washington. Oba mesta bomo držali nekuj čaNa. Vašo deželo (Ameriko) bomo uredili v soglasju z Nemčijo, toda vašega teritorija ne bomo vzeli; vzeli pa bomo miljarilo ali morda več vaših dolarjev iz New Yorka in drugod. Monro jeva doktrina ne bo več držala in tedaj bomo vzeli v roke tudi južno Ameriko. Ne pozabite tega! Zgodilo se bo v okrog petnajstih letih od danes. Dobro si zapomnite moje besede, ker tedaj Vas bodo zanimale".
Senator Ijewis jc dejal, da je admiral Dewey predložil gornjo izjavo nemškega kapitana ameriški vladi in nahaja se v vojnih zapiskih. Ne mo-re pa razumeti, zakaj je ni vladu šc do danes obc-lodanila.
Zgodilo sc jc, kakor jc dejal kapitan Goetzen, toda kajzer ni vzel Pariz v dveh mesecih in tudi po treh letih nel Anglija še ni uničena in prej bodo Američani z zavezniki vred v Berlinu, kot pa kajzerjeve čete v New Yorktt ali Wasbingtonu! Kajzer je dobro obračal, ali nekdo drugi je še boljše obrnil. In danea se Viljem hinavsko laže, češ da je bil ves čas za mir.
Spomniti se je treba, du so bile Zedinjene držs-ve takrat .šc nevtralne. Ta pa ni Bernstorffa nič ženiralo, da je že takrat sprejemal zarotniške telegrame zoper Zedinjene države in da je sam snoval v Ameriki zarote z namenom, da vpliva na politiko dežele v interesu kajzerjeve vlade.
Razume sc, da so vse te mahinacijc le mogoče vsled tajnosti diplomacije. To je ena največjih nevarnosti zu svoboden razvoj narodov in treba bo o tem predmetu posebej in bolj obširno govoriti. Vendar pa vidimo Šc dejstvo, ki sc ne more prezreti.
Vse države irnujo doslej tajno diplomacijo. V posameznostih so pač razlike. Predsednik Zc-dinjenih držav 11a primer ne more nikdar zaplesti svoje dežele po svoji volji v zveze in aliance, kakor more to storiti Viljem ali Kari. On ne more na svojo pest sklepati tajnih pogodb, kakor jih je na primer nekdaj mogel Nikolaj. Vseeno pa je diplomacija v glavnem povsod tajna.
A vendar je resnica, da ne pridejo iz nobene dežele tuka nezaslišana dejstva o intrigah tajne diplomacije na dan, kakor iz Nemčije in kakor so nekdaj, zlasti v času balkanske vojne prihajale iz Avstrije.
Kaj se more sklepati iz tega?
Ali so Nemci tak nenavadno hinavski, zahrbten narod? Ali imajo v svojem značaju tako nagnenje do spletkarstva in licemcrstvaf
Tak sklep bi bil popolnoma napačen. Kjer ho Nemci v mirnem času nastopali kot ljudje — ne kot Hluga avojega vladnega sistema — so pokazali enake vrline, kakor jih opazujemo pri vneh kulturno primemo razvitih narodih; hovc-da tudi enake slabonti. Ali kar počenja njih diplomacija, se ne vrši le skrito očem ostalega sveta, ampak tudi za njihovim lastnim hrbtom. Za vne te infamije niso odgovorni Nemci kot narod, temveč njih vladni sistem, kakor je bil za falsi-fieiranje srbskih dokumentov, za ftochankovo a-fero, za skadrsko afero itd. odgovoren avstrijski vladni sistem, kakor je bil za moritve na Rus-kem, za sleparije v Mandžuriji, za intrige na Balkanu odgovoren carizem, ne pa ruski narod.
<'e prerešetamo ta dejstva, vidimo, da se po-rajajo največje dlplomatičnc podlosti tam, kjer vlada avtokraeija. Čimbolj jc narod omejen v Bvojih notranjih pravicah, tem prostejši so vlada joči tudi v zunanjih zadevah. Kar niso nikomur odgovorni, jim raste greben in naposled ai domišljajo, da jim je dovoljeno vae, če le služi njihovim namenom. Avtokraeija je vir tisočerih grehov in tisočerih nevarnosti za narode. Padec avtokraeija ni le pogoj svobode, kar je umevno samo po sebi, ampak tudi pogoj za to, da naata nejo razmere, v katerih bo delo za popolnejšo svobodo moglo biti nspeffno.
lovcnsko republikansko združenje.
SEDEŽ v OiyCAGI, ILL
IZVRfcEVALNI ODBOE:
Frank Bost it«, Filip Godiua, Martin V. Konda, Ktbiu Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
3Iatt. Petrovieh, Ludvik Bencdik, Frank VeraidČ.
% CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton MoU, Frank Mravlja, Ivan Kuš«r, FranJ^jav«, Frank Udovieh, Joseph Stebla j.	^^
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.)
Kakor je znano, je bilo v ameriško vojako potrjenih mnogo v tujini rojenih mož, ki imajo sicer takozvani prvi papir, ne pa pravoveljavnega ameriškega državljanstva. Med njimi je tudi mnogo Slovenec v. Ker se ne more vojna usoda nikdar prerokovati, se mora računati tudi z možnostjo, da bi bil kdo izmed njih na bojišču v jet in M prišel avstrijskim vojnim oblastim v roke. Iz tega nastaja vprašanje, kakšna usoda bi jih mogla zadeti. Zlasti kočljivo bi bilo to za tiste, ki so služili prej v avstrijski armadi in jih smatrajo tam še za rezerviste, domobrance ali črnovojnike.
IzvrŠevalni odbor S. K. Z. se je bavil s to zadevo in je sklenil naprositi vlado za pojasnila, kako bodo zavarovani, da se ne bi moglo z njimi* ravnati kot z veleizdajalci.
Državni department je na to pismo odgovoril sledeče:
Department of State Washington, )	September 19,1917.
Mr. A. J. Terbovec,
Secretarv, Slovenic Kepublieau Alliance, P. O. Box 1, Cicero, 111.
Sir:
By reference from the Secretary of Interior this Department has received your letter of August 28, 1917, relative ot inquiries received by your organization with regard to the question of the protection	solditrs and sailors who
have onlp taken out their pirst citizenship papers, should they be captured by the enemy forces.
In reply you are informed that a copy of your letter is being transmitted to the Secretary of War for his consideration and an expression of views, and you will be sdviseti further upon receipt of his answer.
I am, Sir,
Your obedient servant,
For the Secret s ry of State: "B. Long, Third Assistant Secretary.
Rt »'	*
Prevod:
Državni Oddelek j	Washington,
19. septembra 1917.
Mr. A. J. Terbovec,, tajnik Slovenskega Kepubličannkega Združenja-
P. O. Box 1, Cicero, III.
Gospod:
Naš oddelek je prejel po tajniku za notranje zadeve Vaše pismo z dne 28. avgusta 1917, katero se nanaša na poizvedovanja, ki jih je prejela vaša organizacija z ozirom na vprašanje varstva i-nozemskih vojakov in pomorščakov s prvim državljanskim papirjem v slučaju, da bi bili na bojišču ujeti od sovražnika.
Sporočamo Vam, da smo prepis Vašega pisma izročili vojnemu tajniku v presodek, da izreče svoje mnenje in Vas obvestimo takoj, ko dobimo odgovor.
Vaš udani V imenu državnega tajnika: B. Long, tretji pomožni tajnik. • • \
Objavljamo za danes ta provizorični odgovor, da bodo prizadeti rojaki videli, da niso pozabljeni. Čim dobi izvrševalni odbor obljubljeni definitivni odgovor, bo seveda objavljeu, da bodo dotični rojaki in njih sorodniki vedeli, pri čem da so.
Pri tej priliki upozarjamo Slovence in sploh Jugoslovane, ki simpatizirajo v našim gibanjem, naj se v slučajih, ki se nanašajo na podobne splošne interese, obračajo do izvrševalnega odbora S. H. Z., ki bo gledal, kolikor je v njegovi moči, da posluži splošni koristi naroda.
Chicaškl shod.
ZA SLOVENSKO REPUB. ZDRUŽENJE
so prispevali dofclej: Slovenska sekcija M. W. of A. v Chicagi $4 00; Janko Rogelj, Cleveland, O., $1.00; nabrano na pikniku Slov. Del. Sokola v Chicagi, $7.51; slovenski dijaki Dubuque College v Dubuque, Iowa, $2.10; društvo "Slovenec" št. 282 S. N. P. J. v Little Falls, N. V., $2.25; soc. klub št. 1 J. S. Z. v Chicagi, $5.00; društvo "Slovenija" št. 44 C. S. B. P. J. v Chicagi, $5.00; John Langerholc, Colinsburg, Pa., $2.00; nabrano od delegatov na konvenciji J. P. Z. "Sloga," ki se je vršila v Sheboygan, Wis. (poslano po J. Re-zel), $8.00. — V imenu dobre stvari se zahvaljujem vsem darovalcem in želim, da najdejo mnogo poanemalcev.	, Za slov. Repub. Združenje:
Anton J Terbovec,
t. č. tajnik
Svoj priatop je isvraevalncmu odboru S. R. Z. naznanil« Jugoslovanska Podporna Zvezs "Sloga," nadalje Čitalnica In slovenska pevskn društva ^Milwaukee,.
V nedeljo je bil v llovrberjevi dvorani v Chicagi shod .kakršnih je psi malo med Slovenci tega mesta. Sklical ga je bil »vrševalni odbor
Slovenskega Republikanskega Združenja, na eni »t rani zato, da se naši javnosti razloži namen in program te organizacije* na drugi pa zsto, da se pokaže, ali imajo ideje, za katere dela S. R. Z. korenine v narodi» aH ne f
Smoter se je v obeh smereh popolnoma dosegel. Ljudje, ki še vedno trobijo, da imajo narod zase, bi se bili v nedeljo lahko prepričali, da čuti in uuali narod tsko, kakor govori in dela .Slovensko Republikansko Združenje. Lahko In bili spoznali, da ni njegov progvam fantazija nekaterih glav, temveč pravi odsev tega, kar živi v srcih in glavah slovenskega ljudstva. "Slovenski Svet" se zaman ukvarja s soflstičnimi poizkusi; slovensko ljudstvo, kar ga je mislečega, želi svojemu narodu avobodo v kolu svoboduih narodov; in to ljudstvo razume, da ni vse svoboda, kar se predaja pod to etiketo, pa ne mara fiktivne, temveč zahteva resnično evooodo. Zato mu ustreza le ta. ka organizacije, k» ima dejansko svpbodo za cilj.
To se je pokazalo na nedeljskem shodu in to je bil njegov največji uspeh. In to se bo kmalu pokazalo po vseh slovenskih naselbinah.
Otvoritev sborovanja.
Velika Hoerberjeva dvorana je bila popolnoma zasedena, ko je .br. Konda otvoril zborovanje.
Zborovanje sta vodila br. Kouda in sodr. &avs. Prvi je otvoril shod s pozdravom, naznanil dnevni red, ki je bH tudi v našem listu objavljen, in podal besedo referentu k prvi točki.
Br. Frank K«rie
je iuiel poročati o postanku S. R. Z.
Odkar je v Evropi izbruhnila vojna — je dejal — so ameriški Slovenci skušali pomagati rojakom v stari domovini. Začeli so z nabiranjem milodarov; za bedne med ivajbednejšimi, toda z denarnimi prispevki, ki so vpričo ogromne bede le kaplja v morje, se ue niore rešiti položaj naroda. Začeli so z drugim. Bil je sestanek v Chicagi, toda načrtov m bilo. To gibanje so hitre okupirali gotovi ljudje, ki so v hotelu LaSalle diktirali resolucijo in potem kategorično zahtevali, da jo sprejme ves narod kakor sv. pismo. Pozneje so na ta način sprejeli vse »klepe londonskega odbora in nazadnje znano krfsko deklaracijo. Simpatije od strsni ljudstva so bile majhne, ker ni prišel londonski odbor z nikakršnim programom v javnost. Sicer so vedno govorili, da delajo in delajo, ali njihovo delo nam j* bilo z devetimi pečati »apečatena knjiga. Imeli so se za zastopnike ljudstva, toda zsstopali so le sami sebe.	'	7
Bilo nam je takrat kakor človeku v ječi.
Odsvit ruske revolucije.
Vrata so se pa odprla, k<f se je na obzorju zableščala svoboda ruskega naroda. Rusija se je otresla cartama, m to je bil prvi žarek, ki nam je v-lil nove nade. Potem so Združene države «topile v vojno in oanačile za svoj cilj svetovno demokracijo. Ted«i je nastopil ¿as, da smo lahko računali na pozitivno delo. «Ns6 cilj pa ni Ml v srednjem veku; mi smo hoteli naprej. Tok časa je zasukal razmere in naša dolžnost je bila, da delujemo v duhu Časa in v znamenju prave demokracije.
Zatorej smo si postavili za cilj
jugoslovansko federativno republiko.
Sedanje gibanje se je prijelo s sestankom neke organizacije v Chicagi, na ksterem sem bil tudi jaz navzoč. Posvetovali smo se, kaj bi bilo storiti, da dobi gibanje v prid nsšemu narodu v stari domovini novo kri in popolno zaupanje od strani rojakov v Ameriki. Na tem sestanku se še .ni govorilo o republiki, ampak se je le sklenilo, da se skliče drugi sestanek, na katerega se povabijo zastopniki vseh slovenskih listov v Chicagi in društev, oziroma večjih podpornih organizacij, ki imajo tukaj svoj sedež. Res so se sesli zastop-ni, ki so pa takoj izjavili brez izjeme, da so pri- * pravljeni delati za stvar le tedaj, če ee postavi federativna republika za cilj gibanj«. Izvoljen je bil provizorični odbor, ki je imel več sej in ta odbor je sestavil znano izjavo, ki je bila obelodanjena v vseh slovenskih listih, ki «o jo hoteli objavi-ti.. Ta izjava je bila potem sprejeta na
prvi redni konferenci,
ki se je vršila v Chicagi 11. in 12. avgusta t. 1. Na konferenci so bili zastopniki, ki so jih izvolile organizacije po svojih odborih, in zastopniki listov. Konferenca je torej predstavljala volik del našega narod« v Ameriki. Položen je bil temelj našemu gibanju in tako je rodilo Slovensko republičansko združenje.
Kaj hode B. R. Z ?
Naš n«iucn je, da zahtevamo za svoj narod tisto svobodo, kakršno uživajo najsvobodnejši narodi. (Odobravanje.)
Od te zahteve ne odnehamo nikdar, in če je ne dosežemo mi, jo dosežejo naši potomci. Zase ne iščemo ničesar. Pred nsšimi očmi je le začrtan cilj, ki je jasen, in na delo za ta cilj vabimo ves naš n«Tod v Ameriki brez ozira n« to, kako se sicer loči po frakcijah. NaSe združenje ne rešuje «tr«nkarskih vprašanj, temveč le skupnost naroda v znamenju postsvljenegs ciljft
Proti obrekovaloem. •
• Nekateri nam očitajo, da delamo iz sebičnih namenov. To je podlost! Začetek našega dels je visel na nsšem delu in na naših stroških in sami smo jih poravnali, kar se vendar ne more imenovati sebičnost ali izkoriščanje
Br, Kerže je žel burno odobravanje.
Predsednik je nsznanil, da je druga točka dnevne*« reda "Zmiael jugoslovanske federativne republike."
Poročevslec je bil
sodr. Etbin Kristan
V glavnih potezah je njegov govor olmegnl sledeče j
Ako kdo kaj zahtev«, mora vedeti, kaj zahteva, in zakaj zahrteva. Vprašanje je, zakaj zahteva Slovensko republičansko združenje federativno republiko za Jugoslovane,
Veliko programov je že reševalo jugoslovansko vprašanje, a uajoblaatnejši je brez dvoma oni s Krf«, ki zida kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s Karagjorgjevičevo dinastijo na čelu. Nasproti vsem teiu programom postavljamo mi re<pul>ltk0, federativno republiko, v kateri morajo biti vse štiri naroduosti avtonomne v toliko, kolikor je mogoče, da pri tem ue trpi celota. Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari moraji imeti vse pravice, da urede svoje ožje narodno življenje vsak po svoje. To je federacija. Fakt je, d« «o si vse štiri narodnosti zelo sorodne, ker so kšle iz eneg« debla. F«kt je p« tudi, da so med njimi rAzlike. Vsaka narodnost ima «voj jezik, svojo literaturo itd., in toliko časa, dokler hoče biti Slovenec Slovenec,-IIrv«t Hrvat, Srb Srb in Boljr«r Bolgar, toliko čas« jim moramo to priznati in toliko časa mora biti podl«ga «kupne organizacije
federacija in avtonomija. Zakaj zahtevamo združitev? Sentimentalei po-jo o bratstvu, ali samo bratstvo je premalo, ako bi ne bilo vzrokov, ki tiče v realnih razmerah. Sama poezija ne rešuje naroda, čeprav je potrebne za olepšanje Življenj«.	t
Če hočemo spozuati svojo realnost in svetovno politični pomen jugoslovanskega vprašanja, moramo preiskati splošne evropske razmere in svojo vlogo v njih. In v ta namen se moramo dotakniti sedanje vojne in njenih vzrokov. #
Avstrija je bila kozel
Vojna se ni'zsčela zarsdi ateutata v Sarajevu, čeprav je Avstrija kmalu potem napovedala vojno Srbiji. Avstrija je brla vedno koeel, ki g« je Nemčija porival« pred seboj. Zadnjih štirideset let nam govori, da je Nemčija delala pripra-' ve za most Čez Balkan v malo Azijo za novimi trgi Bili so gospodarsko-imperialističui vzroki. Ko je tedauja Prusija premagala Francijo leta 1871 in dobila pe.t uiiljard frankov vojnega tributa, je raatla nemška industrija, čemur je zelo pripomoglo politično in gospodarsko zedinjenje Nemčije. Začelo se je gospodarsko tekmovanje s sosedi in temu tekmovanju se je pridružilo tekmovanje militarizma. Nemčija je potrebovala militarizem za izvedbo svojih kapitalistično imperialističnih ciljev, za pospeševanje svojih trgovskih interesov, za uspešno uveljavljanje svoje konkurence. Zadnja posledica t«ke z mogočno militaristicno silo podprte konkurence je vojna, in Nemčija si je izbrala ¿«s zanjo po svoji velji.
Toda čudno bi se zdelo, da se je pričela ta vojna ravno na Balkanu, da je bila od iNemčije tako oddaljesia Srbija prvi predmet napada.
Balkanski kaos.
Pot do nemških imperialističnih ciljev, ki jih je že davno pred vojno označevala stavba bag-dadske železnice v Aziji, drži čez Balkan. Tukaj
«i je moral« Nemčija izkrčki pot, če je hotela doseč svoje namene. Zsto se je morala pretveza z« vojno dobiti na Balkanu.
»Ali to he bi bilo nikdar tako lahko, če ne bi bilo balkansko vprašanje odprto, to se pravi, če ne bi bile male balkanske države igrale vloge psa in mačke in s svojo domačo zmedo mikale tujega imperializma. Od zun«j podpihovati o sovraštvo balkanskih vlad je napravilo zunanjemu napadalcu igro lahko in tako vidimo namesto enega močnega Balkana v tej vojni one države razdeljene, Bolgarsko in Turčijo na strani centralnih zaveznikov, Srbije in Rum unijo na strani zapadnih zaveznikov, Grško pa skoraj do zadnje-g« časa kot žogo obeh.
Predstavite si celoto Balkana od Koroške do Bgejskega morja; mislite si, da so vsi narodi, ki tam bivajo, združeni v eni državi. Ali bi bila Nemčija tako lalrko začela vojno t Ali se ne bi bil kajser dvakrat, trikrat dobro premislil, preden bi bil začel zidati most čez eno samo in močno balkansko državo?
To je
svetovno politični pomen jugoslovanskega vprašanja,
tako je bilo to vprašanje eden najvažnejših vzrokov sedsnje vojne.
Če «e pa vrnejo prejšnje razmere in ostane Balkan tako ali podobno razdružen, kakor pred vojno, tedaj morajo enaki vzroki nujno poroditi enake posledice, Ako so te razmere porodile vojne, te4Aj morajo, če ostanejo neizpremenjeiie, # prej a lisic j zopet poroditi vojno. Tako jo jasno, da je poštena rešitev jugoslovanskega vprašanja
zadeva svetovnega miru.
V tem, da so vsi, ki žele trajen mir, interesi-rani na našem vprašanju, je p« tudi naša moč. Če je naše zedinjenje in naAa neodvisnost v prvi vrati nae narodno vpraanje, je to nadalje internacionalno vprašanj. Ta pomen moramo spoznati in po .njeni moramo urediti svoje delo.
Tod« z besedo "združenje** tudi še ni vse opravljeno. Pravijo nam, da se združitev lahko doseže tudi na podlagi krfske deklaracije v srb-«ko-hrvatsko-slovenski monarhiji.
Ootovo bi to bila združitev, ampak 110 osvoboditev in naše vprašanje s tem ne bi bilo rešeno.
Za Kitajci.
VčasHu, ko malo pogledamo po svetu, pa silimo pridige o nvonarhiij, je .človeka skoro sr«m, d« je Jugoslovan. Pomislite, Kitajci, ki so veljali za n«jbolj zaspani naftni na «vetu, so pred sed-' mirni le*o odstavili "nebeškega" cesarja s prestola in si odrezali kite. Vsak poskus, da bi kronani poba zopet prišel nazaj na trou, je bil zastonj. Prav mi, pa pravijo, da ne moremo žive-ti brez dinastijer. Sami naj se smatramo za bolj nezrele, kekor Kitajce. Possdimo naj al kralja na troti, pustimo naj si rasti dolge lase In naj si jih splet emo v kite, da nas bo kakšno veličanstvo
lahko vleklo zauje in z nami pometalo, če se mu bo zljubilo!
Ktualu bomo pisali 1918, pa še silimo nazaj v trohuobo srednjega veka. Po vrem svetu se pripravlja oeitne gibanje, ki pomete « kronami in prestoli za vedno, le Jugoslovani bi morali imeti kralje, ki bi bil zadnji na svetu in kstereg« bi hodil ves svet ogledavst — kot nekskŠuo staro, davno muzejsko čudo.
Ljudsko mišljenje.
Dobro poznano Vlovence v starem krsju, in ksj bi oni rekli? Ali so res tako navdušeni za srbsko dinastijo, kakor razglaša gos|H>da v I^on-donu? Naj jim dajo ua izbiranje med dvema dinastijama in dobro vemo, kaj «e bo zgodilo. Naj jim porečejo: "Ljubi Slovenci! Brez monerha po milosti boiji nemoretc biti, ker vam je riffKdu tako usojeno. Torej koga hočete, Korls ali Petra?" —-Slovenci — velika večina — se bodo obrnili ua peti in rekli: "Eh, če je tako, p« naj bo Korl, ki smo g« Že vajeni." «
Ali pri izbiranju med republiko in dinastijami jih lahko zaupamo. Slovenci so dovolj demokratični, kar so Že večkrat pokazali, ttekeč so po-' dirali gradove baronov in grofov. Če se jim pokaže, da se v svobodi lahko združijo z ostalimi Jugoslovani m pri tem ohranijo, kar ljubijo svojega, se izreko z ogromno večino za republiko.
Združitev se mora izvršiti po čutu, volji in interesih naroda in po dejanakih razmerah, drugače ima kal razdora že ob porodu v sebi. In zlesti zs naš narod bi bil samomor, če bi ravnali drugače.
Demokracija je mogoče edino v republikah, kjer ni človeka "po milosti božji", da bi sankcioniral zakone. Pred nami je doba republik in naš narod ne sme capljati med najzadnjimi — celo za Kitajci — temveč mora iti v ospredje mel na ¿svobodnejše narode. . *
V tem smislu, prijatelji, mora biti naše delo. Temu delu se pa moramo posvetiti vsi. Ne zahtevamo žrtev vesti, ue duše, zahtevamo le skupnost dela za ta cilj. Ne zataji ničesar, delaj v svojem prepričanju, to je tvoja stvar. Toda akcija S. R. Z. je stvar nas vseh.	.1
obljub.
Garancij za uresničenje svojih ciljev seveda nrmamo — kakor jih nima londonski odbor z« svojo krfsko deklaracijo, ker jih enostavno ne more imeti. Toda mi priznavamo, da nimamo garancij, ker ne maramo zavajati nikog«T. Ne vemo, kako dolgo bo še trajala vojna, vemo pa, da čim dalje traja, tem bolj se iziniče iz i?ok ti • «thn, ki «o jo začeli. Zaičeti je bilo lahko, ali kako bi končaii, ne vedo. Mogočni kajzer, ki se smatra enakega Bogu, je lahko dvignil ha ki jo io zanetil svetovni požar, toda danes pleše okrog požar« kakor msček okrog vrele kaše, rad bi g«sii, pa ne more. Čim dalje traja vojna, tem mufoe-neje nastopa demokracija na povrne. To je, kar nam daje upanje.
Motnosti vpoštcvaino, delamo na podlagi realnih faktov, zanašamo se pa le na lastno delo, na delo naroda. In le z njim moremo doseči svobodo «vojega naroda, ki pomeni en del svobode vsega sveta.
'(Dolgotrajno odobravanje.)
• Sodrug Jfcva
je naznanil, da se poslušalci lahko oglasijo z eventualnimi vprašanji, ki so tičejo prvih dveh točk dnevnega red«.
'Neki hrvaški sodrug vprašuje Kristana, kakšna razlika je med puško in militarizmom, ker je v svojem govoru mimogrede omenil to ratzliko.
Kristan pojasnjuje, d« je militarizem sistem, ki more iz ljudi ¿lapraviti masinerijo brez svoje volje in sodbe m ki more s to aiašinerrjo poljubno ravnati po gospodarjevi izključni volji. Za po-jasnitev razlike je podal nekoliko zgledov.
Potem je bil od nekega navzočega naprošen za pojasnila o tajni diplomaciji. Ker je bilo to izven dnevnega reda, je sodrug Savs omenil, da bi se za taka gotovo zanimiva vprašanja lahko pri redili posebni shodi.
Sodrug Jože Zavertnik
je govoril o organizaciji. Olavne misli njegovega gpvora so sledeče :
Same simpatije za republikansko združenje niso dovolj. Posamezniki kakor vse skupine, ki odobravajo na*e gibanje, je treba z vezat i v veliko in močno organizacijo. Za naše delo so po -trebim sredstva, « t« so nemogoč« brsa organizacije.
t Popolna svoboda prepričanja.
V tej organizaciji so lahko združeni vsi ameriški Slovenci brez razlike političnega «li verskega prepričanj*. Po statutu^ ki g« je d«lo prvo zborovanje Slovenskega republičanskega združenja, lahko pristopijo vse ostale politične iu druge kulturne organizacije. Združenje daje vsem «tirankam in frakcijam popolno avtonomijo, oai-roma svobodo njihovega notranjega dela iu gibanj«. Katoličan, socialist, «vobodomislec ali kar je že kdo, lahko ostane , kar je, kajti naša organizacija mu ne jemlje prepričanj», nazorov, ne vere; glavno Je, da se strinja z našim ciljem in delom, ki smo gs začrtali.
Enote organizacije so lokalni odbori. Krn» društvo — katerokoli, nam je vseeno — naj povabi ost sla drufttva v svoji naselbini, da pošljejo svoje zMtopnike n« sestanek. Na tem sestanku se izvoli odbor, ki potem reprezentir« vsa društvi in druge skupine in stoji v zvezi z eksekutivo združenja. Pričakujemo, da s^ to izvrši v ilde«-gi Čim prej mogoče.
Lokalni odbori trše vse potrebno delo v naselbini: pobirajo prostovoljne prispevke, prirejajo shode in veselice sporazumno z drutovi.
Eksekutiva je vpeljala sistem kartic* ki jill dobe lokalni odbori Te kartice so za posameznih, ki se prostovoljno zavežejo, d« bodo prispe (Konec na 8. strani.)
1 i
i Al -liri

• ~ - ..
PRpIfBT^fij^
- ■ I i.
AU vedo pri «Rad. Straži" kaj hočejo?
Urednik Radničke Straže T. Cvetkov vzgaja tako brezvestno in nedosledno — in s socialistič-aefra stališču popolnoma zgrešeno — čitatelje Straže, kakor da ta liat ne spada J. S. Z. in da ia ivoje delo ni odgovoren socialistični stranki. Njegovo obnašanje je tako, kakor da se imajo iz Stražinih čitateljev vzgojiti sami " f reelancer-ji", katerim ni treba o socialistični organizaciji in njenem notranjem delu nič vedeti. Njemu se zde radikalne fraz«* razni priimki in obrekovanja, za kateVa neče biti nikomur drugemu odgovoren, kakor sam sebi, največja čednost "rrradi-kalnega social-revolucioiiarca." Nekako tako vzgajajo svoje somišljenike anarhisti. Tako vzgojo imenujemo v socialističnem gibanju konfuzijo.
Odmev te konfuzije se vidi zadnje čase najjasneje iz dopisov, ki se nanašajo na razpravo o predlogih, da sc postavi .J. S. Z. na stališče avtonomnih sekcij. Potrjujejo pa to konfuzijo tudi razne in mnogoštevilne resolucije, ki so bile poslane v dobi razprav vsled te vzgoje gl. odboru.
V nekaterih takih dopisih (seveda na čelu jiiu urednikovi članki R. S.) se trdi, z namenom, da se dokaže, kako je vso zadevo zakrivil Prole-tarec in nekateri slovenski sodrugi; dalje kako je st. louiška konvencija rešila vprašanje o "ljudski obrambi in domovini," vsled česar nima sedaj nihče več besede o tem. Dalje se prikazuje, kako Proletarec in nekateri slovenski sodrugi ne vrše zaključkov konvencije, vsled česar jih je tre ha pometati iz stranke itd., itd.
Kaj je pravzap.av vzrok, da ustvarjajo ljudje pri R. S. to konfuzijo! Ali so morda nevedni glede na poslovanje v socialistični stranki? Morda. Mislimo pa, da ne. Mi smo mnenja, da imajo ljudje pri Straži za to konfuzijo avoje posebne, preračuujene motive. Kakšni so ti motivi, pokn/e bodočnost. Mi smo mnenja, da vedo pri Straži* prav dobro, da to, kar uganjajo, ni v soglasju s stranskiniru delom, ampak hujskanje, z namenom, da doaežejo svoj cilj. Kakor pri Proletarcu, tako vedo tudi pri Straži prav dobro, da imajo vsi sodrugi, dokler vrše napram strhnki svoje dolžnosti, pravico razpravljati o vseh vprašanjih v svojih glasilih. Toda pri Straži potrebujejo konfuzijo, Če hočejo, da sc ohrani med hrvatskimi iti srbski-
mi člani napačen nazor o poslovanju v socialistični stranki, ker le na ta način je mogoče, da ae vzdrže t i rade napram tistim, ki se ne strinjajo % taktiko Straže.
Poglejmo, kako stvari v resnici stoje z ozirom na poslovanje in taktiko v socialistični strsnki.
Socialistična stranka stoji na razvojnem stališču. To se pravi; kakor se izpreminjajo časovne razmere, tako se izpreminjajo tudi njeni taktični nazori. Stalno za stranko je samo socialistično načelo, to je razreden boj tako dolgo, dokler ni odpravljeno privatno lastništvo in niso podružab-Ijena vsa proizvajalna in razdelivna sredstva. O taktiki, kako naj se to doseže, pa imajo člani stranke Ishko različne nazore in mišljenja. Drugače tudi ne more biti, kajti nazorov in mišljenja stranka ne more kontrolirati, kakor ne more kontrolirati na primer tega, kar kdo veruje St. louiška konvencija ni dodala tem uačelom ničesar. Sprejela pa je nekaj druzega r- to, kar atranka od časa do časa kontrolira (pa tudi ta kontrola ni absolutna, ker ji dela napoto obstoječa vlada), to je taktično stališče z ozirom na sedanjo vojno. Stranka zahteva na podlagi od-glasovane izjave, da izvršujejo vsi njeni, člani strankine odloke. Odloke torej izvršujejo, ne pa da ne smajo drugače misliti ali razpravljati o za-zadevah v listih. Diskuzija o vseh zadevah je v socialistični stranki vedno svobodna. Drugače ne more biti v moderni politični in demokratični organizaciji, kajti sicer bi bil vsak organičen, in odtod faktičen razvoj absolutno nemogoč. Taka dogmatičnost bi pomenila, če je stranka naredila enkrat pomoto, da bi je ne mogla popraviti. To je tisto "nezmotljivo stališče"„ ki mu tako sveto slede pri Radnički Straži,^ki pa ni stališče ameriške socialistične stranke: Po kakšnih predpisih torej poalujejo pri Rad. SlraŽif
nas je sedaj važno tole: Ali vrše slovenski sodrugi napram tej izjavi — vse razprave, ki so po opravilniku stranke na mestu odštete — svoje dolžnosti! Na,to vprašanje je treba odločno odgovoriti, da! In to je za nas glavno. Kdor trdi nasprotno, ima priliko to dokazati. S tem padejo vse obdolžit ve napram Proletarcu in sloven-
skim aodrugom in postanejo samo ae nizka obrekovanja, proti katerim ima vsak član pravicp vložiti pri stranki obtožnico.
Tako atoji stvar, tudi če se ne dotaknemo načelne točke, ki se nanaša na "obrambo domovine", o kateri sc v R. S. venomer trdi, ds jo je rešila st. louiška konvencija.
poglejmo še to zadevo posebej.
Pred vsem je treba konatatirati, da st. louiška konvencija ni rešila vprašanja glede ofenzivne in defenzivne vojne z ozirom na socialistično stališče. O kakšni domovini ni bilo niti govora. Nekaj podobnega bi bila storila, če bi bila sprejela izjavo sodr. Boudina, ki se je med drugim glasila: "it matters not wheter they be termed offensive or defensive (war) or what the ostensible purpose." Dogmatično aicer, ampak jasno. Ta stavak jc bil s 111 proti 62 glasovom zavržen. Mesto tega stavka so pa pozneje vrinili v izjavo tole: "The only struggle which would justify the workers in taking up arms is the ^reat struggle of the working class to free itaeu from economic exploitation and political oppression, and we war» the workers against the snarl and delusion of socalled defensive warfare ..." Tukaj se torej ne govori nikjer o "obrambi domovine," ampak čisto jasno se govori, da so delavci za svojo de-fensivo. Puške konvencija torej ni zavrgla. Kako, kje in kdaj naj delavci izvedejo svojo defen-zivo ali obrambo! Tega vprašanja konvencija ni rešila in je valed tega odprto za diskusijo. Če bo kdo to vprašanje rešil, ga bo edino mednarodni socialistični zbor po vojni. To seveda ne pomeni, r da ne smemo imeti o njem svojih nazorov. Pri R S. imajo lahko svoje, pri Proletarcu svoje, in pri % tem ni treba rabiti priimkov ali obrekovanj.
dar. na primer verjamem, da se to lahko izvede " kompromisno, ° na ta način, kakor se je izvedlo na Ruskem. Seveda sc vsled tega čisto zavedam, da se izpostavljam ljudem pri R. S. v nevarnost, da me bodo imenovali militariata. Ampak po logiki R. S. so bili vsi tisti, ki so izvršili rusko revolucijo "militaristi," valed česar bi jih bilo treba izključiti sedaj iz socialističnih organizacij! Ruski revolucionavci so izvršili revolucijo v ncsocialistični armadi, Straža je pa samo za
"čisto revolucionarno socialistično gibanje," ergo samota tiato, kar prida iz socialističnih vrat. Vse drugo je po njih logiki kompromis in to je^za "čistega" socialističnega revolucionares smrten greh! Pri Straži verjamejo, da ae revolucije prirejajo ali uprizarjajo, kakor na primer drama ali opera. Oni mislijo takole: Metropolitan Opera Ca. organizira in izvežba pevce, naredi z gledališčem pogodbo in osobje potem naatopi na najetem odru ob določeni uri. V gledališču pojo — ne avdijan-ca! (pravijo pri R. S. korektno,! ampak pevci Metropolitan 0|>era Co. Ali ni to "čisto" v soglasju a prireditvijo operne organizacije! Seveda I Kje se bo Metropolitan Opera Co. spuščala v kompromis, da iyij bi v gledališču pela s pevci na odru tudi avdijenca? Tej primeri podobno si ljudje pri Straži predstavljajo grešne "kompromiae" v revoluciji, ker mislijo, da se revolucije uprizarjajo kakor opere. Odtod tudi njih dogmatični zaključki o "čistoči" socializma. Kar zavzema v tem slučaju Metropolitan Opera Co.,,— iniali na primer Cvetkov — zavzema v preuešeuem smislu socialistična stranka. Vse povsod morajo vae revolucije in reforme izvršiti samo čisti socialisti, sicer je vse zanič. Po njih "čisti in nezmotljivi" logiki .bi morali danes zavreči pisavo, nauk o n-st ionom i j i, geologiji, zdravstvu, biologiji itd. itd. ker to vendar ni sad socialistov. Zelo težko je razumeti te ljudi. Človeku se zdi, da vidi v njih o-troke, ki love metulje, in vsled razposajenosti skočijo včasih z roko za solnčnimi žarki ali premično senco, ki jo povzročajo mimoidoči oblaki. Nobenih predpisov za delo ne priznajo; y*e to so za njih premajhne reči, otročarije. Cilji — to jim je vse. Kako pridemo do njih, to se njih ne tiče, in govoriti o delu za dosego ciljev, se jim zdi pre-uizko. Delo, hm, — to spada v praktičnost, oni se pa ne ukvarjajo s prakso. Oni hočejo samo teoretizirati, "čistiti." V«lk temu, da nam to veuo-mer pripovedujejo, jim vseeno ne verjamemo, da so tako naivni, ampak da jim gre za nekaj druzega. Kaj je tisto, bo pokazala bodočnost. S tem pa seveda še dolgo ni rečeno, ako se v njih načrtih varamo, da sc ne bo pokazalo, da pravzaprav sami ne vedo, kaj hočejo.
Frank Petrič.
O razvoju industrijalnih korporaclj.
Civilna vojna se lahko označi za twto dobo, v kateri se je začela kapitalistična industrija najbolj uspešno širiti po Ameriki. Vojna med severom in jugom je bila gotovo neizogibna in tudi v interesu demokracije kljub avojim žrtvam koristna. Po stališču juga se suženjstvo ni moglo drugače odpraviti, kakor s to vojno.
Toda suženjstvo ni bilo edino vprašanje te lojne. Dejansko je Šlo za nadvlado južnega fevdalizma ali severnega industrijalizma. In s severom je zmagala industrija, r. njo pa kapitalizem. V tisto „dobo pada rojstvo kapitalističnega razvoja.
Ta razvoj je bil začetkoma do skrajnosti individualističen. Podjetja so imela popolnoma o-seben značaj; lahko bi ae reklo; tovarna in tovarnar sta bila eno. Zedinjenc države so bile tedaj na prvi stopnji individualistične dobe, namreč v času številnih majhnih in neodvisnih proizvajalcev, ki ho bili vsi več ali manj uspešni radi še skoro nedotaknjenih bogatih naravnih virov dežele. V onem času smo imeli obširen in napredujoč srednji razred in malo zaprek jc našel človek primerne inteligence in ambicije, da se je povapcl do samostojnosti.
,To so bili oni zlati dnevi, katerih si žele nazaj naši individualisti, katere hočejo pričarati nazaj naše zakonodaje in vlade s pomočjo zakonodajnih ukrepov. Svet pa ne miruje, kajti mir pomeni smrt. V prostem tekmovanju je bolj uspešen proizvajalec uničil manj uspešnega. Porodile so ae družbe in korparacije ter absorbirale ali uničile individualnega' proizvajalca, dočim so večje korporaeije premagale in pogoltnile manjše, in se združile s še večjimi. Po neizprosnih ekonomskih zakonih je napredovala na ta način učvrstitev industrij od številnih manjših organizacij do n-stanovitve velikih korporacij, ki so postajale bolj-inbolj močne in brezobzirne. '
Višek pa se je dosegel koncem leta 1890 in t« prav posebno v onih induntrijah, ki so bile organizirane v velike korporaeije. Potreba vzdr-žavanja tvornic ob" vedno rastoči produkcijski zmožnosti preko normalne zahteve po produktih, jc napravila tekmovanje tako silno in okrutno, da je pretilo s poginom premaganemu in zmagovalni, vsled česar se je bilo bati splošnega industrijalnega poloma.
Na ta način je morala priti kooperacija ali sodelovanje, kajti le na ta način je -bilo mogoče preprečiti uničujoče poslediec tekmovonja.
Vsled tega jc prišlo do kooperacijakih dogovorov med prej tekmujočimi korporacijami. Vse jc kazalo, da je prišel konec individualistične dobe in namesto nje doba kooperacije ali sodelovanja.
Osnovni princip industrijalne kooperacije na enakih ali Sličnih poljih obsega kontrolo prodnk-rije, kontrolo cen ter medsebojno izmenjavanje informacij.
Kontrola produkcije pomeni: Odpravljanje »talno vračajočih se dob induatrijalne depresije, kar je mogoče doseči z omejitvijo dodatne produkcije v časih stagnaoije, s poaijoaevanjem konsuma s pomočjo dolgoročnih kreditov, s sprejemanjem blaga v plačilo in a finančno pomočjo, ^a se ustanove nova podjetja ter razširijo Že obstoje»*«.
Odpravi jenje neomejenega tekmovanja se izvrši 2 delitvijo produkcije mod korporacijami so-flasno z individualnimi možnostmi vsakega pod-
jetja, finančno silo A»r značenjem posameznega podjetja.
Kontrola cen pomeni: Dogovor glede enakih cen za enake produkte od strani vseh proizvajalcev v dotični stroki ter nadalje dogovore glede primernih dobičkov za podrobne prodajalce.
Izmenjava informacij pomeni: Izmenjavo tehničnih informacij ter izkušenj med proizvajalnimi in tehničnimi štabi, skupno uporabo patentnih pravic, trgovskih znamk itd., medsebojno posvetovanje glede administrativnih problemov ter finančnih vprašanj, medsebojno uporabo kapitala korporacij in drugo.-
Vse te potrebne pritikline varnega vodstva industrijalne prosperitetc v tem prehodu iz tekmovalne ¿lobe, ki jc mrtva, v bodočo kooperativno dobo, pa je razveljavila »in napravila nepo-stavne vlada.
Posledica tega je, da jc od pričetka tega stoletja naš industrijalni razvoj nazadoval in na napredoval. Industrije so postale večje, korporaeije glede financ bolj silne, a kot industrijalcu narod smo šli nazaj in sicer z veliko naglico.
Tekmovanje ae ni več oživelo. Nobena politična postava namreč ne more spraviti zopet v življenje mrtveca in dočim jc mogoče prepovedati kooperacijo zakonodaje, sc ne more s postavo prisiliti narod ali korporacija, «la bi izvršila samomor.
Posledica tega jc bila vedno večja desorga-nizaeija, vmešavanje, neuspešnost in trošenje, ki je bilo popolnoma nepotrebno za narodno blagostanje.
Kakšni pa so bili vzroki za to prkdlno nstav-Ijenjc naravnega industrijalnega, razvoja, ki o-groža bodoče blagostanje, Če ne njegovo .lastno eksistenco!
Dočfm jc pri drugih narodih soglašal industrijalni razvoj po vsej deželi, jc bil v Ameriki ^azvoj v iztočnih državah za nekako generacijo pred i^dustrijalnim razvojem srednjega Zapada in Zapada samega.
Ko se je torej na-Iztoku korporacijska organizacija približala štadiju kooperacije, je obstajal na Zapadu še vedno velik razred majhnih individualnih proizvajalcev, ki so čutili svojo eksistenco ogroženo vsled postanka korporirane industrijalne sile. Ti posamezni proizvajalci pa so bili pripravljeni na boj proti korporačijam <z vsemi svojimi silami, političnimi in drugimi, s čimer so hoteli preprečiti to, kar jc bilo neizbežno, namreč izločitev majhnih proizvajalcev od strani višje uspešnosti organizirane korporacijwkc produkcije.
K teuiu je treba še dodati nemalo število neodvisnega srednjega razreda v iztočnih državah in vse one, ki so poskusili, a propadli ter radite-ga po naravi aovražijo one, ki so bili uspešni v organiziranju velike produkcije ter si v tem tudi pridobili veliko politično moč. Iiahko se simpati-zira z individualnim proizvajalcem, ki si hoče o-braniti svojo iudustrijalno neodvisnost, a kljub temu je to gibanje nazadnjaško gibanje.
Rnako nevaren sovražnik v napredku proti kooparaotji ali sodelovanju obstaja v močnem in-(1 i vid ua Matične m razpoloženju velike večine ameriških državljanov, posebno onih anglo-saškega pokolenja. Ti ljudje ao rajši prvi v majhni prodajalni, kot pa drugi na prostranem oceanu. Rajši so predsedniki podjetja, ki predstavlja 10 tisoč dolarjev kapitala, kot pa pomožni tajniki podjetja, ki predstavlja kapital $1,000.000.
Treba je tudi pomisliti, da ao številni organizatorji in korporacijski voditelji individualnosti, ki Vie razumejo, kam vodi pot, po kateri hodijo in kam vodijo pota ekonomskih postav.Vsled tega manjka tudi voditeljev v prehodu iz tekmo-. vanja v kooperativni sistem in hapredek je u-stavljen.
Nato pa se je tudi porodil antagonizem delavskih intereaov. Delavske atrokovne organizacije so se bale večje sile organiziranega industrijalnega kapitala ter podpirale vsled tega hoj proti njim.
V	dnevih, ko se je porodilo to popularno sovražno razpoloženje proti korporiranemu indu-strijalncmu ustrojn, je bilo nekaj industrijalnih nasprotstev, s katerimi so končale korporaeije. Zatirale so se delavske organizacije, in sicer v obsegfu, ki je bil malo v soglasju s socialno mo-
i drostjo in interesi bodočega industrijalnega sodelovali ja ter tudi prijateljskega čustvovanja z masami naroda kar je seveda razumljivo, ker se od kapitala no more pričakovati sentimentalnosti naprai^ delavstvu ne napram malim podjetnikom.
Eden glavnih vzrokov splošnega ljudskega razpoloženja proti korporačijam jc bil značaj korporacij samih, posebno v prvih dneh njih obstanka; kp sta kraljevala okrutnost in neuspešnost.
V	Ameriki ni bilo nobena konstruktivne nad-zorovalne sile kakršno je predstavljala v Nemčiji centralna vlada. Naše vlade, od zvezne pa do občinske, niso organizirane, da bi konstruktivno delovale.
Tarifna stena je izključevala oviro, ki jo je treba pri tekmovanju z drugimi narodi. Tako so se pogosto nadkapitalizirala podjetja, kar je resno oviralo gotove korporaeije leta in leta, dokler ni obseg podjetja zrastel do kapitalizacije. Včasih je bilo to uadkapitaliziranje namenoma uprizorjeno.
Ae bolj resen vzrok za ljudski odpor proti korporačijam pa je bilo izjalovljenjc ene najbolj važnih funkcij korporacij, namreč socialno razmerje do uslužbencev ter do občinstva v sploš. nem.
V	onih prvih dneh so voditelji in organizatorji absolutno mislili, da so korporaeije njih privatna lastnina in vsled tega so bili tudi prepričani, da jc plačevanje takih plač, ki ravno zadostujejo, da se dobe dobri in uspešni delavci, vse, kar naj določa razmerje med delodajalcem in delavcem. Končno pa so tudi mislili, da nimajo nikakršnih. obveznosti napram javnosti. Dočim pa jc mogel proti individualnemu majhnemu delodajalcu iz dni Lincolna uspešno nastopiti individualni uslužbenec, je postal slednji brez pomoči proti korporiratii sili organizirane industrije.
Prvič, se je to jasno pokazalo občinstvu za časa velike stavke v antracitnih premogovnikih, kjer se premogarji in lastniki premogovnikov niso mogli sporazumeti. Poalediea tega je bila, da je narod Nove Anglije trpel, da ao umirali otroci valed pomanjkanja, dokler ni končno poaegla vmes zver.ua vlada in sicer "v privatno razmerje" med delodajalcem in delavcem.
Izpremembe, ki ao se zavrftile vsled korpora-cijskega razvoja v razmerju ail med osebnim u-složbencem ali javnoatjo ter induatrijalnim delodajalcem, nalagajo pač korporaciji dolžnost, da ustanovi uspešen ekvivalent za samopomoč po sameznika. Todif kako izpolnjujejo korporaeije
to dolžnost, ve pač delawtvo iz žalostnih izku-Šenj.
Iz vsega tega spoznamo, da ni sedanja splo£ na sovražnost proti korporačijam delo par neodgovornih demagogov, temveč posledica vzrokov, ki tiče globoko v narodnem in industrij al nem razvoju dežele.
Ali načelno nasprotovanje proti koncentraciji industrije ostane nazadnjaško in ne more doseči uspeha. Kajti proti zakonu gospodarskega razvoja je vsaka agitacija in vsaka postavodajn brezuspešna. Korporaeije moramo smatrati za nujni vrhunec privatno kapitalističnega gospodarstva; one predstavljajo najvišjo obliko industrijalne organizacije v sedanji družbi. In s tem napravljajo industrijo godno za prenos iz privatnega gospodarstva v splošno narodno.
Delavstvo se hiora seveda braniti napadov korporacij na njegove pravice in se z organizirano močjo upirati organiziraneimi izkori&sanju. Nikakor pa nima delavstvo naloge, da bi podpirali kratkovidne zagovornike branjarskega aiste ma„ ki silijo nazaj v nemogoče preteklost.
Koncentracija industrije in trgovine je zadnja postaja privatno kapitalističnega gospodarstva. Zanjo pride socializem. Če hočemo priti do njega, moramo korakati najprej, ne nazaj. To se pravi: Korporacij nimamo odpravljati, ampak osvojiti jih moramo.
Iz Stockholma poročajo:
Štetje glasov pri pravkar končanih generalnih volitvah še ni končano, toda socialisti imajo že zdaj 86 poslancev v prihodnji nižji zbornici Švedskega parlamenta; razen tega imajo " "v-sionisti" ali socialistični razkolniki, ki so ustanovili novo stranko, 12 poslancev. Konservativci, ki «o zdaj tvorili vladino stranko, so izgubili čez t. ideset mandatov*
Poraz vlade je tako velik, da se krolj Gustav boji za svoj prestolček in zdaj skuša doseči kompromis z zmagovalnimi socialisti in liberalci, ki so za prvimi dobili največ mandatov. Vladni sistem v Švedski je tak, da prevzame vlado tista st ran k a, ki ima večino v parlamentu. Sicer pride v poštev tudi višja zbornica, v kateri še vedno prevladujejo konservativci, ali med obema zbor-niča m a je bil pred volitvami sklenjen dogovor, da sc mora vlada podati rezultatu volitev. Tu re zultat jc zdaj tak, da so socialisti na krmilu in za njimi so liberalci najmočnejši. Ako hoče vleda držati besedo, mora odstopiti in prepustiti s^oje mesto zmagovalcem. Toda kralj je začel omahova-ti. Socialistično ministrstvo, v katerem bo morda par liberalcev, je za njega prevelika nevarnost, lahko sc namreč zgodi, da parlament nekega lepega dne v bližnji bodočnosti odglasuje, da so Sve. 'je lahko brc» kralja in proglasi repuhi-ko. Vsled tega priporoča kralj, da naj stranke a! .c-nejo kompromis in sestavijo koalicijsko vlado, pri koteri bodo vae stranke zastopane/Skoraj goto\o je, da socialisti ne bodo privolili v tak korapro-m is.
Socialisti so ves čas volilne kampanje vodili proti vladi odprt boj, zlasti pa, ko je ravno med volitvami prišla na dan Luxburgova afera v Ar-ge.it i ni ji, ki je pokazala švedsko vlado kot skriv-no zaveznico Nemčije, daairavno ae vlada adej o-tepljf tega zavezništva. Ta afera je socialistov^ veliko pomagala do tako velikega uspeha.
Iz Norveške, .Danske in Rusije prihajajo stranki mnoge čestitke na tako sijajni zmagi.
PROLETAREC
LUT ZA INTERESE DELAVSKEGA _LJUDSTVA.__
IZHAJA VSAKI TOREK.
—— Lastnik la i id« j» Ulj : —
JifMltvaaska delavska liskavaa iniU v Ckleaga, Illlaals.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 sa celo Isto, $1.00 trn pol leta. Za Evropo $2.60 xa celo leto, $1.25 za pol leta.
OjrtAKi j»o »lngovoru. 1M spremembi bi valías je pol«K aovegn nasuauiti ,	tiuli stsrl naslov.
Clwllt ilovratk* K|Mii«cij« JufCMkl. — MckltotUM ivtM v Ameriki. —
Narodna vprašanja.
Vse pritožbe glede nerednega poiilja-nja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr, Udovich, 1844 S«. Raciaa Ave., _Chicago, lit_
PROLETARIAN
OwMd mmd piiklitM «very Tuwj»y by
Savli Slavic Warknei's Pub. Ca., Chicago, llliaais.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, M.25 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400S W. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
Senator King je predložil v a-meriškem senatu razne dokumente v dokaz, da je avstrijsko poslaništvo ravno tako organiziralo zarote po Zedinjenih državah kakor nemško. Nekatere reči so znane že od prej iz Dum bo v ih časov. Neka-. tere pa dokazujejo jioznejše intrige, med drugim tudi to, da je avstrijsko poslaništvo podkupovalo z večjimi in manjšimi svotami različne časopise po Ameriki.
Dokumenti pokazujejo, da je dobil poljski l¡-¡ "Telegram Cod zienv" v novembru leta 1915 $700 od avstrijske vlade. List je raz sirjal neki W. Mazur v 12,0<)0 iz-tisih in posrečilo se mu je uničiti dva druga poljska lista, ki sta bila po mnenju Mazurja "ruaofil-aka."
liaron Zwedinek jc pisal iz liennoxa, Mass., avstrijskemu gc neralnemu konzulu v New Yorki glede na rumunski list "Desteap tate Romane:"
"Z oziroiu na gornje poročile 4>rilagam cesarsko - kraljevemu konzulk za $400. Pošljite po trdilo za níttkiÜnih $200. ■ Drugo Zwiedrnekovo pismo sc glasi:
"Cesarsko-kraljevo avstro-ogr sko poslaništvo v Washingtonu.
Washington, D. C., 10. jan 1916. St. 20,152. (Zaupno.)
C. kr. gen. konzulatu v Nev Yorku: —
Z ozirom na navedene motive a gornjem poročilu v prid g. Rado czu se je odločilo c. kr. poslani štvo podpreti "llustrovani List' v februarju in marcu s sto dolar j na mesec. Ako ne bo mogel g. Ra docz sam izhajati po 1. aprilu, j* poslaništvo pri volji dati mu na daljnih #100 mesečno do 1. julij, t. 1. Preden pa bo g. Radocz obve fičen o nadaljni podpori, treba b< preiskati njegov finančni položa; Podpora "11. Lista" po 1. aprili je mogoča le tedaj, ako se načrt -združitvi omenjenih listov um niči brez vsake težkoče.
C. kr. poslaniški namestnik: E. Zwiedinek.'
Prihodnje štiri mesece bo ha ker po 23.5 centov funt. To cen« je določil odbor za vojno industri jo po konferenci z zastopniki ba krene industrije. Predsednik j« odobril ceno.
Zastopniki rudarske organize cije U. M. of A. v Chariestonu W. Va., so bili prisiljeni sklical izredno zborovanje, da branijo or panizirane rudarje pred pretep»' ei, ki jih jc poslala znana Bald win-Feltzova agent ura, da str» žijo rudnike.
Profesionalni pretepači so na padli v Clarksburgu rudarja, k je bil na potu, da kupi zdravila z> svojo bolno soprogo. V Fire Coali jc bil napaden neki drugi rudai v Braxtonu in Oilmoru mečejo nr. jemniki rudarje iz konipanijskii hiš. V Bowerju in Gilnierjti s< pretepači naskočili rudarje s pufc kami. Rudarji s» apelirali za var stvo na governerja Comwella, to da njih apel je ostal glas vpijo čega v puščavi.
Okoli 5000 delavcev je zastav kalo v mornariškem arzenalu > Norfolku, Va., da pripomorejo d« image po novi mezdni lestvici Mornariški tajnik Daniels je pn pričan, da pride v enem ali d vrl dneh do sporazuma.
V Avatriji se sedaj vse suče okrog narodnega vprašanja. Prezirati to očitno dejstvo se pravi igrati politiko ptiča noja. Sicer ni tako le v Avstriji, ampak resnica je, da stoje narodna vprašanja po vsej Evropi v oh red ju razmotrivanja in praktičue politike. Da ima Avstrija s tem največ preglavic, je naravno, ker je to klasična dežela nerešenih narodnih vprašanj in narodnih bojev in ker je tukaj nacionalni problem že dolga desetletja zatemnjeval vsa druga vprašanja.
Da dobivajo uarodna vprašanja baš sedaj tako veljavo, seveda "ni nič slučajnega. V zgodovini ni nič slučajnega, ampak vse jc nujna posledica gotovih vzrokov. Nikomur ni to tako jasno, kakor socialistu, zlasti če stoji na stališču marksističnega razglabanja zgodovine. Če kličejo narodna vprašanja sedaj tako imperativno po rešitvi, da se jim ne more izogniti noben hipotetični mirovni predlog, nobena večja politična akcija in da so tudi pri stockholmskih socialističnih pogajanjih igrala velevažno vlogo, ne more to biti nikakršna kaprica; s tako silo prodirajoče vprašanje mora imeti globoke vzroke.
Prav zato jih tudi socializem ne more prezirati. V resnici jih niti ne prezira, temveč se zelo intenzivno bavi z njimi. Stališče nekaterih posameznikov, ki hodkii ne poznajo evropskih razmer, bodisi tlačijo socializem v pretesne meje, ker je njih mišljenje samo na sebi pretesno, in me-rodajno za presojanje socializma in njegovih akcij. •
Kar se tiče Avstrije, se bavijo z narodnim vprašanjem vse socialistične stranke od prve de zadnje. Bavile so se z njim Že pred vojno; nič ni pomagalo, da bi bile rade proste tega vprašanja. Bilo je tu; živelo je, oviralo, in tako se ga je moral vsakdo lotiti. Sedanji položaj pa kaže, da hi se mogla ta vprašanja rešiti. In nihče nima na tem toliko interesa, kolikor prav socialistične stranke, ne le stranke posameznih narodov, ampak vsa Internacionala.
Socializem zahteva načeloma enakopravnost vseh narodov. Že to je tehten razlog, da sc potegne za rešitev v tem zmislu. Po\rh je to vprašanje časa, in stranka, ki jc tako osnovana na realnosti kakor socialistična, mora vedno razumeti, kaj zahteva čas. In naposled so narodna vprašanja, dokler niao rešena, ovira socialističnega dela. Zato mora socializem gledati, da si spravi to oviro s poti.
Pri tem nikakor rte trdimo, da se doseže sedaj rešitev, ki bo veljavna za vwe večne čase. Predvsem ai moramo biti na jasnem, da se bodo morala vsa ta vprašanja, kadar se snide mirovna konferenca, uravnati večalimanj s kompromisi. Ker je popolnoma -gotovo, da je z ozirom na sedaj prevladajoče nazore misliti le na rešitev na podlagi takozvanega teritorijalnega principa, to se pravi, da dobi vsak narod svoje posebno o-zemlje, na katerem je suveren, ho v podrobnosti tisoč vprašanj, ki sc ne morejo rešiti z "absolutno pravičnostjo," ampak le s pogajanjem in s kompromisom.
Vzemimo na primer slovensko vprašanje. Predpostavljamo tisto rešitev, ki hi bila za sedanje razmere najugodnejša : da dobe Slovenci svoje avtonomno ozemlje, ki se združi t, drugimi jugoslovanskimi v federacijo. Meje se bodo morale potegniti na Štajerskem in Koroškem, pa na Primorskem. Na noben način pa ni mogoče potegniti teh črt tako, da ne hi ostalo na tej v*trani nekoliko nemških oziroma italijanskih, na drugi pa nekoliko slovenskih vasi in morda tudi mest.
O idealni rešitvi, ki hi združila do zadnjega vse člane enega naroda brez vsake tuje primesi, ne more biti govora.
Pojavila se bodo druga vprašanja. Na primer tržaško. S tem, da se to mesto prideli Jugoslavi-
Avstrijski cesar Kari je na znano papeževo mirovno noto osebno odgovoril sledeče:
"Sveti oče! Globoko ganjeni potrjujemo pr£* jem note, katero je Vaša svetost, izpolnjujoča sveto službo, podeljeno od Boga, poklonila nam in g'avam drugih vojskujočih se držav s plemenitim namenom, pripeljati težko prizadete države k e-dinstvu, ki jim ima nakloniti mir. S hvaležnim frrcem prejemamo sveže darilo očetovske skrbi, s katero Vi, sveti oče, vedno in brez razlike pode-1 ujet c vsem ljudstvom, in iz dna našega srca pozdravljamo apel, ki ga je Vaša svetost naslovila na Vlade vojskujočih se držav. Ves čas te krute vojne gledamo na Vašo svetost kot najvišjo osebnost, ki v izvrševanju svoje misije presega vse posvetne reči, ki vsled visokega pojmovanja svojih dolžnosti stoji visoko nad vojskujočim sc državami in ki nedostopna vsakemu vplivu more najti pot, katera vodi do vresničenja naše lastne želje po miru, trajnemu in častnemu za vse stranke.
Odkar smo zasedli prestol naših prednikov, zavedajoči se odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi za usodo avstro-ogrške monarhije, je vedno pred našimi očmi cilj, doseči blagoslov miru".
Nota pravi dalje ,da je Kari zavzel pot, pa kateri je hodil njegov "vzvišeni" prednik Franc Jožef z ozirom na dosego miru, kar je pokazal v prestol nem govoru ob otvoritvi avstrijskega državnega zbora. Dvojna vlada je mnogokrat izjavila, da je lahko slišal ves svet ", izražajoča cesarjevo in splošno željo za mir, kakršnega ima papež v mislih.
Kari nadaljuje: "Globoko prepričani se strinjamo z vodilno idejo Vaše svetosti, da bodoča u-reditev sveta mora temeljiti na odpravi oborožene sile in na moralni sili pravice, mednarodne pravičnosti in postavnosti. Vsled tega podpiramo stališče Vaše svetosti, da pogajanja med vojskujočimi se državami morajo voditi in lahko vodijo do garancij, da se znižajo oborožene sile na suhem, morju in v zrsku stopnjems in vzajemno do določene meje; široka morja pa, ki po pravici
ji ali Italiji ali komurkoli, ne ho stvar rešena. Zakaj Trst predstavlja naravna morsks vrata za vae v vzhodno sreduji Evropi živeče narode. Kam bodo izvažali štajerski in dunajaki Nemci, kam Madjari, kam Čehi in Slovaki t
Načelo, ki ga je podčrtal prezident Wilson, da mora vsak narod imeti prost pristop do morja, se boljhiholj priznava. In za podporo bodočega miru je to načelo res zelo važno, kajti brez tcjni prihajajo dežele v tak položaj, v kakršnem je bila Srbija. Tudi ta vprašanja se dajo rešiti le s kom-
<'e bodo kompromisi dobri, sc razmere lahko urede tako, da bo mir varen vsaj za gotovo daljšo dobo. S tem hi bil pa posredno trajno zavarovan; zakaj če je nevarnost vojna za par desetletij odstranjena, se med tem časom socialistično gibanje tako razvije in okrepča, da se ustanovi socialistična družba, preden se nähere smodnik «a novo vojno.
V	socialistični družbi ne izgine narodnost. Ampak zelo verjetno sc nam zdi, da dobe tedaj narodni problemi novo, povsem drugačno rešitev. Uredbe socialistične družbe pouče, čim se dovolj vživt, narode, da niso nacionalna vprašanja tako apojena s teritorijalniini, kakor se danes večinoma miali. Pravzaprav so teritorijalne ine-je ovira nemotenega narodnega razvoja.
V	aocialistični družbi sc ne bo nobenemu narodu treba bati zatiranja od drugega naroda. Ne da bi postali ljudje idealno dovršeni; ampak nobenega razloga ne ho za tako zatiranje in nobenega zmisla ne hi imelo, ker bo kooperacija, sode. lovanje vseh, duisa vsega sistema. In kur izgubi vsak zmiscl, to zamre.
Danes vidijo narodi v svojem teritoriju v svo-ji državi edino garancijo za svoj obstanek. V socialistični družili odpade ta predpostavka; tedaj pa nastane vprašanje, kako bi mogel vsak narod najbolje zediniti vse svoje člane za sodelovanje na Čisto narodnem polju, n. pr. za izpopolnjevanje jezika, za povzdigo svoje literature itd.
Taka organizacija je mogoča, in sicer na tak način, da ne prihaja narod z narodom nikjer v navskrižje. Mogoča je na podlagi takozvanega osebnega principa. Taka organizacija ne obstaja le v ideji, ampak ima zelo praktične, zelo realne zglede v — cerkvenih organizacijah.
Katoliška cerkev ne pozna nobenih meja. Svoje člane ima po vsem svetu; a vsak katoličan je njen del, vsi imajo enake obrede, enake dogme, enako vero v nebesa in pekel.	•
V	taki organizaciji združi tudi vsak narod lahko vse.svoje člane, ki priznavajo, da mu pripadajo. V gospodamkih vprašanjih pa pride do veljave načelo mednarodne kooperacije, ker ima vsaka posamezna skupina kakor vsa človeška družba največjo korist od nje.
Ali če gledamo na svet z realističnimi očmi, ka)cor moramo gledati kot socialisti, si moramo priznati, da svet še ni dozorel za tako ureditev. Najboljši dokaz je ta, da je ne zahteva. Seveda tudi to ni kaprica, ampak zopet le posledica vzrokov.
Vsak narod gre danes za neodvisnostjo in v ta namen^ za svojim določenim teritorijem. Po-ljali zahtevajo svojo državo kakor Finci, Čehi kakor Irci, «Jugoslovani kakor Armenci itd. In socialisti vseh teh narodov stoje na enakem stališču, ne da jih je obsedel satan nacionalnega šovinizma, ampak ker spoznavajo, da je to najboljše sredstvo zoper šovinizem.
Ce spoznavamo to za nalogo časa, za nalogo socializma, ne smemo ostati pasivni, ampak moramo vložiti svoje sktivno delo, da pospešimo rešitev teh vprašanj in sicer na najboljši način, ki ga je za sedaj mogoče doseči. S tem pripravljamo tla socializmu in olajšamo tisto socialistično delo, ki je glavna naloga delavskega razreda.
Otvoreno pismo.
T. Cvetkovu — Pravdoljubu.
pripadajo vsem državam na svetu, morajo biti svobodna in odprta vsem enako".
Kari pravi dalje, da je pri volji pogajati sc glede na prisilno razsodišče za reševanje mednarodnih sporov in tudi z ozirom na ostala vprašanja v "duhu pravičnosti in z obzirom na eksitsenčne pogoje obeh strank".
Kari zaključuje: "V priporočilih Vaše sve-tosti vidimo primerno podlago za pričetek pogajanja, ki ima pripraviti pot za mir, pravičen in trajen za vse. Trdno upamo, da pridejo tudi naši sečnji sovražniki na to misel. V tem duhu pro-siim Vsegamogočnega, da blagoslovi delo miru, s katerim jc pričela Vaša svetost".
"Lokalanzeiger" v Berlinu javlja, da je bavarski kralj poslal pol milijona mark vrednih biserov na prodaj v neutralne države.
Po vesteh iz Švice je kajzer Viljem odpotoval v Sofijo z namenom, da poravna spor, ki je nastal med Bolgarsko in centralnimi državami. Bolgarska jc zahtevala vojaško pomoč iz Nemčije in Avstrije, toda zadnji sta jo odrekli. Bolgarska zdaj grozi, da bo umaknila svoje čete iz Moldavije.
Bolgarski poslanik Panarctov jc izjavil, da Bolgarska komaj čaka miru. Njegova izjava sicer ni podprta s kakšno oficijelno depešo iz Sofije, toda on pravi, da govori iz lastnega nagiba. Ni pa gotov, da li je čut za mir tako močan, da bi Bolgarska sklepala separaten mir.
Iz Buenos Airesa poročajo: Predsednik Irogoven se brani izvršiti sklep argentinske zbornice, ki je glasovala za prelom z Nemčijo. Velike ljudske demonstracije za vojno sc nadaljujejo.	'
Položaj stavke je nespremenjen. Vlada se trudi doseči sporazum med delavci in kapitalisti. Rezervne vojaške čete so pozvsm v sktirno si niha vsled št raj k a.
Pročito sam u R. Straži Vaš odgovor Šauau i to me je ponu-kalo, da Vam napišem ovaj ot-kriti list.
Zbiija to je nečuveno od stra-ne Šausove, da Vas je hteo prikazati kao "Strahopetca"; kolike li drzovitostitll! Ali inolim vas lepo; ko če to njemtr povje-rovatif Jer svako t ko poonaje V asu mužemoat i viteško dria-nje, on je načisto sa tim, da ftaus "kotimično" želi, da vam objesi ncku titulu, za koju vi niste ni iiajmanje spodobni. Zar Vi "Strahopetce t" Tarnati pósala — ne nel Vi ste hrahar i odvažan Čo-vjek. Ta vi ste upravo heroj — što se jasno može vidjeti iz liad-ničke Straže, u kojoj ali vi niste nrkad bili vlastiti buhnjar, niti ste htjeli sebe isticati i reklamirati. Kome to nije dosta, neka pogleda samo Valenta Snšu, Vašeg osohnog i nazornog prijatelja, koji otkako stanuje skupa sa Vama, ponaša se kao pravi Her-kules; gdegod dodje zameče kav-gu, hoce da se hrva sa Kokotovi-cem, zove Luču-a na pismeno de-batu — i trista drugih čuda stva-ra — a to je zato, jer hrabrost prelazi sa jednog na dmgog. En-gcls ima pravo, kad na jednom mestu veli. * Kad ljudi dugo ti-ve skupa, onda poénu da li¿e jed-ni na druge." Da, to je živa isti-na. Vaš Similis Suša ima sve uvjete, da se razvije za heroja. Nego dosta o tom. (I ovoliko je bilo suvišno za ftauza jer njemu dokazivati, da vi niste "Strahopetec" znači isto što sipati guski vodu na ledja. Sirtra da izbi je revolucija, on bi se zaključo u sobu a Vi bi prvi pograbili Pu-ušku pa na barikade ... da na Barikade.
•Nego to je sve od spored nog značaja; ono što je mene najviše aaprepaatila, tako rekuč porazilo, je Vaša izjava, da Vi snosite svu odgovornost za ono, što se u Rad-ntékoj Straži piše. Dali sam Vas dobro razumiot! Jeste li vi to rekli ozbiljno — ili samo da u-plašite policiju T '
Da ne mislite Vi saČuvaj Bože preuzeti na sebe odgovornost i pred Članstvom Jugoslovenskog 8oeijalistiekog Saveza na budu-čem kongresu, ili eventualno na Konferenci Tajničkih Viječa za sve ono, što se u Rad. Straži napisalo? Ne, ne, to bi bilo i previse. toliko se požrtvovnoati od vas ne može očekivati niti zahtjevati. Niti članstvo, ni Vaši druži u u-redti.
Pred zadnji kongres Vi ste iz-nenada dali ostavku na uredništvu — pa se je drug Kutuzovič. kao mlad drug dugo natezati mo» rao sa odgovornošču. Ovoga puta nemojte takova što činiti. Nipo-što ostavku ne dajte, naročito ne pred kongres — a za odgovornost lako čento... opoziciju treba ušutkati sa tizvikom "Puška-ri", "Obranaši" "pristaše rata" i. t. d. ili jednostavno treba sve upite ignorisati. U ostalom ako sc baš mora več nesto odgovornosti pri ni i ti, neka drug Blaz. Ži-kič preuzme ono, što spada u ad-ministracijif (a to je vrlo rasteg-I ji v pojan»); onda drug Kutuzovič nije više baš tako mlad; eventualno *bi on mogo odgovarati na kongresu r- dovoljno mu je, kad ste ga pred policijom uizeli u za-štitu. Ncčetc valjda i pred licem kongresa nnirati ponoviti one hi-storiske rijeei — "neka se drug Kutuzovič odmah odpusti. Ja snosim svu odgovornost." Ne, toliko altruizma niti sam Kutuzovič od vas nemože zahtjevati, jer napokon kongres nije što i chi-kaška policija, da bi ga strpo u bajbok, pa da tamo čovjek ttpro-pa-sti dragoceno zdravlje i ono malo odbranbenog fonda R. 8., zbog koga jc podla buržvazija di-gla toliki» xgalamu. Ubogi drug Kutuzovič! On tako kukavno sa zdravljeni stoji, da bi mu još samo to trebalo, da dospje u tam-nicu; ko bi onda držo govore i predavanja? A ko bi piso one silno originalne članke u R. S. T Ne,
mora iniati na umu (odnosno de-legati, bar večina njih) sve sc to mora imati na umu. Svako neka nosi odgovornost za svoj rad — a za nerad niko nij* dužan snosi-ti odgovornost.; to je bar logično "i jasno kao dan." Svako neka svoj vlastiti prtlj»g ponese svo-jeručno, to je najzgodnije. jK>> nema "nikakvog prtljaga", tnmu je najugodnije; spokojno ide, knd hoče i Čini, što ga je volja.
Vi nenuite pojma, koliko je mene začudila Vaša "postojaua hladnokrvnost" onoga puta, na sjedniei glavnog odbora, kada Vam drug Kriatan reče, da je Radnička Straža mnogo pivta pisala poštene gluposti, a Vi ni da se obazrete na to. Mudro i dostojanstveno ohidjaste to bolno me-*t<. u " Našo j fltraži", to htedoh reči u Kalem Savezu i jednostavno predjostp bez za-htjeva, da Kristan dokaže svoju tvrdnju. Vi nemate pojma, velim, koliko je Vaše mudro šutanje n takim momentima koristilo "Xa-šoj Straži" i njenom ugledu.
Kto samo jedna jedina reč se Vaše strane . stvorila bi čitav Haos i metež, da ste uzvratili Kristanu "dokaize".- E, molim Vas lepo, onda bi se tek stvorila situacija, kojoj niko nebi mogo dogledati konac, jer to bi drug Kristan jedva čeko, samo da Vi potražite dokaze. — Onda bi ou lepo mogao doneti ili tako rekuč dovuči sve brojeve R. Straže od onoga dana, otkada ste Vi postali odgovornim urednikom; pa kako ga je dobri Bog onako rato-borna i utilitaristična dao borbeno m proletarijatu ovde u Amcri-ci, onda bi on počeo da vadi citate iz Naše R. Straže i da uzviku je gromoglasno: Hočete dokaze! Dokaze! Evo ih: dokaz! dokaz! Dokaz! DOKAZ! Gluposti, gluposti, gluposti, Čitava piramida ostaju štampane, tiskane, pe-čatane kao spomenik Vsš hudn-oom na rast a ju.
Da! gluposti ste izvoleli puhli, kovati; one se na laze u R. Straži i to poštene gluposti, čitava armada, T. Cvetkove. I sve bi se na svetu svrsilo i prestalo, svr-šio bi sc evropski rat i Turška bi dovcla svoje financijc i pravosu-dje u kolotečinu. Kina bi možda još dvaput. postajala Nebeško carstvo i republika, Austrija bi dala Hrvatima samoupravi! i još jednog bana >bez nagodbe. 1 dogodilo bi se trista nemogucih čuda, a on bi uvijek: Hočete dokaze!! Evo još .... ali blagodare-či jedino Vama. i Vašoj mudroj uvidjavnosti izbeglo se je toj mučnoj operaciji sa dokazjiaa. K vragu sa dokazima! Može u bu-duče tvrditi ko šta hoče. Tvrdnja je tvrdnja, a dokaz je nešto sa svim drugo. Ni od Vas niko ne traži dokaze za one tvrdnje, ko-je niko živi ne može dokazati (za ovo govorim u načelu, drugi pot eu preči na pojedinosti.)
Velim niko ne traži niti se vi trudite, da pretrpate čitaoce sa dokazima. Jako pametno. Niti ih traiiti — niti ih davati — onda smo odmah gotovi.
iNu pošto sam se ja malko uda-ljio od glavne stvari ( a nemam prava sam sebi stavljati predloge) zato molim, neka neko predloži, da ja predjem na glavnu stvar. (Predloženo! Jcli — Po-duprto! Usvaja sc! Hvala lepa!!!)
E hvala Bogu, da se i ja jednom odkačim od tih tvrdnja i dokaze — ostadoh svil noč, a pošto se pred zoru mrzne to meni može kogod viknuti: Dokaze! Gje su dokazi, da je drug Theodore Cvetkov ikome obečo da on snosi svaku odgovornost! Ama čoveče, ene naše Straže!
"Kakva Straži;"! Jesi li pred-platnik! Aha nisi! A ovanio se usudjuješ da kriiikuješ Slovence? I ti si sa njima, a kad si sa njima, ti.si kao i oni, dakle puškar." Ama čoveče, stani, da se ob jas-nimo! — "Ne čemo objašnjenja! Sa Vama se apsolutno ne može. Ti si dapače Slovenec." — Ama nišam čoveče, ja sam Indijanac — i opet se umalo ne ttdaljih vi čete me izviniti —a aud da prekašamo na santu stvar.
Počinjem da se bojim (još mi ne šibikoju kolena) kako če se čitava afera svršiti. Jer Slovenci jednostavno ne vjeruju, da ste Vi ouaj odgovor pisali, da izrazite svoju ljubav i poštovanje na-spram druga Evgcnija Dcbsa,
po milijon puta ne. Kongres brKkoKA VI visoko pošt ujete. Mi t«
svi znamo — ali eto oni vele, kako može odgovorni urednik po-štovati Debsa, k;>ci jc eto i Debs sklopio kompromis sa republikancem lia Follctom i stupio » People's Council! A zs sličntt stvar ti isto vrtnic mrziti Kristana i Petriča, što su podpisali proglas sa Kondom za J^ gosi o v. re-publiku — i to mi jc neki argument! Rccitc im, da opet hoče nc-(Svršetak na 6. strai%)
t
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR J08IPU GORTČARJU - Etbin Kristan
(Nadaljevanje.) Razprave drja. Gorita rja je izšlo mnlaj neko-liko nadaljevanj, in iz njih jc sedaj spoznati, da jc dal bivši gospod konzul svoji študiji v resni»-i napačen naslov. (> Iti l>iI hotel z njini označiti namen in značaj svojega spisu, hi l>il moral poiskati izraze, ki tai hili povedali, da se spravlja mtd rializem sploh. To bodi le mimogrede omenjeno, ker nam ne gre toliko zn naslov, kolikor za vse-bino.
Karkoli je dr. Goričar nameraval s svojim spisom, toliko kc lahko pravi, da bi se bil moral precej bolj potruditi z njim, če hi bil hotel, da bi prenesel kritiko. Njegova razprava je nikakor ne prenese; zdi se, kakor da spada avtor med tiste, ki mislijo, da je za Slovence kmalu kaj dobro in če se piše zanje, da ni treba ravnati po tisti metodi, ki splošno velja za taka razprave. Dr. (lončar-ju zadostujejo trditve, s katerimi skuša podpirati že naprej določeni nameu. Nič na svetu mu ne dela tako mulo preglavic, kakor dokazi. Zato sc tudi upa trditi popolnoma neresnične reči.
PROTISLOVJE V ENEM STAVKU
Dr. Goričar piše:
"Kadn j ji slovesna obljuba cele nemške soei-jalno-demokratične stranke, da bo napravila vojno nemogočim, je bila storjena le šest tednov pred izbruhom evropske vojne. Na mednarodnem socialističnem kongresu, ki se je vršil dne 14. junija 1915 v Parizu, so izjavili najbolj odlični zastopniki nemškega socializmu, da nemški socialni demokrati strogo nasprotujejo vojni, ker jo smatrajo, da služi le interesom mednarodnega kapitalizma."
Predvsem bi nas, zelo zanimalo, odk<d je dr. tloričar izvedel o mednarr d nem socialističnem kongresu dne 14. junija 1910 v Parizu.
iVemo, da je bil zadnji izredni mednarodni socialistični kongres leta 1012 vpričo balkanske vojne v Bazlu v Sviei. Vemo, da jc bil reden mednaroden socialističen kongres nrmeravnn za leto 1914, ampak ne za mesec juii», temveč za septem-j>er ali oktober; vemo, da je bit sklican, ampak ne v Pariz, temveč nu Dunaj, kjer je bilo v ta namen najeto poslopje glasbene ak*>dei:i!je (M uri k-Ve r-einsliaus). In vemo, da je irbruhtiifr vojna prc«l terminom tega kongresa in uv "je onemogočila.
Kje je dobil dr. Goričar ptdatke o kongresu, katerega ni bilo' Kakšni čudeži so mu pomagali, da je razkril sklepe ali obljube na sestanku, o katerem nihče nič ne ve ?
Menda sinemo«izreči, da je taka metoda razpravljanja kratkomalo nedopustna.
Toda pustimo za trenotek še to na nt ran, pa čitajmo, kaj piše dr. Goričar.
"Najbolj odlični zastopniki nemškega socializma — pravi — so izjavili, da nemški socialni demokrati strogo nasprotujejo vojni, ker jo snia-J* trajo, da služi le interesom mednarodnega kapitalizma."
Treba bi bilo vedeti, kdo so bili tisti najod-Hčnejsi zastopniki nemškega socializma, o katerih dr. Goričar govori, ne da bi jih imenoval. A'i če je že zamolčal imena, bi bil tu.jholic poslužil javnosti, če bi bil naravnost in dobesedno navedel njihove izreke. Take obljube, ali kakor se le hoče imenovati to, se navadno i/.ražajo v rcsolne. in dr. Goričar naj bi bil citiral resolucijo tistih najodličnejših zastopnikov nemškega socializmi», ki jih ne poznamo, s kongresa, katerega ni bilo
'Avtor nam ni podal tega ; odvisni smo torej le od njegovih lastnih besed. Po njih so torej izjavili, da "strogo nasprotujejo vojni."
Toda v uvodnih besedah tega stavka in v naslovu pravi pisatelj:
"Slovesno je obljubila vsa (ne cela!) nemška socialna demokracija, da . . napravi vojno nemogočo."	^
Gospod doktor! "Strogo nasprotovati" in "onemogočiti" je razlika. V Mak gimiiatijalee niž-jih razredov jo pozna; vsak čiovel; :tlravc razsodbe je razume. Vi pa zamahnete z roko, pa ni razlike.
"Slovenski poslanci so odločno zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča. Ali so ga ustanovili? Socialistični poslanci in š" nekateri z njimi ho v Avstriji na vso moč zahtevali uvoz argentinskega mesa in neomejen uvoz srbske živine; ali so ga doseglif Ko jc bil oderuški carinski tarif »ta dnevnem redu, so mu strogo nasprotovali; ali w ga preprečili?
Kaj so torej najodlienejši zastopniki nemškega socializma obljubili: Da bodo "strogo nasprotovali vojni," ali da jo "napravijo nemogo. čo?"---
Na mednarodnem socialističnem kongresu 14. junija 1915. v Parizu niso obljubili ne enega ne x druzega. Razlog smo že povedali. Na medna rod nih kongresih, ki so se resnično vršili, o !>atcrib pa ve dr. Goričar dozdevno mnopo, mnogo manj, kakor o tistih, ki obstajajo le v njegovi fikeiji, se jc pa govorilo in sklepalo o opoziciji proti vojni» o sredstvih, katerih naj bi sc poslužila ta o-pozieija, nikjer pa ni sklepa, ki bi govoril o npo-diktiČnem "onemogočenju vojne" - izvzemši to, da se je ponovno konstatiralo: " Kapitalizcnj imn zarodke vojne v sebi; vojna izgine, kadar izgine kapitalistični sistem."
NAUK SOCIALIZMA
Kajpada, vsaka socialistična stranka — tako zvanih krščansko-socialnih, nacionalno socialnih 'n podobnih strank ne moremo šteti sem, ker sto-i(l vse na poellagi sedanjega r?ospodarske«ra siste-m» — vsaka socialistična stranka, ki je pridružena Internacionali, ima nalogo, da sc liojuje za odstranitev kapitalističnega sistema in xa uveljav» 'jenje socialističnega reda. To jc obenetn tudi bet ** OHiinogočcnjc vojne.
tVi tem je pa jasno sledeče:
Socializem vidi, da so v kapitalistieni družbi razmere nujno take, tla vodijo do konfliktov, tudi do skrajnega konflikta, to je do vojne."
Torej: fv hočete odpraviti vojno, odpravite kapitalistični sistem.
Vsak otrok lahka razume: Kjer je vzrok in ujega učinek, mora izginiti vzrok, da ne Ih> več učinka.
Ker je socializem prepričan, da so v kapitalističnem sistemu vzroki vojne, mora prihajati do zaključka, do katerega resnično prihaja: IV-goj je, da se odpravi kapitalistični sistem: jtoslc-diea bo, da minejo vojne.
IV je socialistična teorija teku — in taku je! — tedaj ne more socialist reči• Ves civilizirani svet ima kapitalističen sistem; iz tega sistema izvirajo vojne; uii pa preprečimo vojne, kljub temu, da je sistem kapitalističen.
Dr. Goričar nam ne more navesti nobene re
pcžljivo raziaguli ljudem profesorji nemškega militarizma."
Težko se je zu mislit i v lu stavek "Nemška socialuu demokracija ni bila nikdar globoko vkorcninjena v srert nemškega prole tariutu." (Menda se hoče s cm reči, da tli bil looialiiem vkoreninjen; socialna demokracija je stranka, ne pa nauk.)
"Socialna «lemokracija ni nikdar našla ml- j mera v duši nemškega naroda.'*
"Ostala je le votla obljuba zemeljskega paradiža r.a nemški narod."
In potem dr. Goričarjevo razlagan je pričakovanju, kako bo ta "paradiž" lidejatven.
Ce ve.ruje dr. Goričar v besede, ki jih je lu zapisal, tedaj misli, da ni nemški proletarit nikdar količkaj bolj globoko razmišljal o socializmu I Kako sc mu je torej mogla nenadoma " predofitl brezuspešnost" tega, o česar uspešnosti ali brez- j
--- --------' • •••»» I.. ■ .......... . .	» «.Iinjfi H'M'11	l<	1» « inu I II- J »1 nn
solucije kateregakoli mednarodnega kongresa, ki 1 uspešnosti si ni nikdar belil <?l«ve!
bi izrekala, da morejo socialisti, dokler ne zavlada socialistični «istem, "onemogočiti vojno."
Vse druga reč je z opozicijo zoper vojno. To so mednarodni kongresi zahtevali, kajpada. Ampak dr. Goričar predpostavlja 4 4 onemogočen jc vojne;" dokazal bi rad, da jc socializem odgovoren za vojno, ker jc ni onemogočil; on trdi, da je socializem obljuboval tako onemogočen je. In če bi bila ta tiditev resnična, bi bilo lahko dokazati socialistično izdajstvo. Ampak prav ta njegova trditev ni resnična in zato padajo tudi skic-pi, ki jih izvaja iz nje.
Dejstvo je to: Socialistična Internacionala ne le nemšku socialna demokracija, ampak vsa internacionala — je pozivala socialistične stranke. naj se bojujejo proti militarizmu in proti vojni; naravno, naj se bojujejo, kolikor dopuščajo njih sredstva. Nkidar si ni Internacionala domišljala in nikdar in trdila, da je.absolutno v njeni moči preprečiti vojno.
Na hazelskem kongresu, ki je bil sklican specialno zaradi vojne in sc je torej najinteuzivuejc bavil z njo, je internacionala pozivala stranke, nuj se zoperstavljajo vojni. Znano je, da so bal kanske socialistične stranke napenjale vse svoje moči v tem zmislti; nasprotovale so prvi in drugi balkanski vojni. Preprečile niso ne prve ne druge, ker niso mogle.
Nikdar ni Internacionala klicala balkanskih socialističnih strank na odgovornost, zakaj da niso onemogočile vojne, ampak \sc brniške stra.i-ke so jim izrekale največje priznanje in obeti-dovaujc zaradi njih juuaškiSt naporov, ki o pa vendar ostali brez uspeha.
Da se je internacionala zavedala'me ju socialistične moči, je razvidno že iz. tega:
Resolucija, ki poziva stranke, naj nasprotujejo vojni, pravi v nadaljncm odstavku; "<Y pu ostane napor za preprečen jo konflikta brezuspešen in izbruhne vojna kljub njemu, naj si stranke prizadevajo, da se čim prej konča prelivanje krvi in sklene mir."
S tem jc pač dovolj jasno izrečeno, da si ni Intcmacionala pripisovala tiste čudežne moči, ki bi bila potrebna, da hi -mogla zanesljivo preprečiti vojno. Povsem logično je, če smatra, da je prvi napor lahko brezuspešen, da je tudi za dnt-* gim lahko tak.
Socializem ni obljuboval, da prepreči vojno. Ne more se mu torej očitati, da je "dopustil" sc-dan jo vojno. Ne more se i/, tega dokazati, kar bi dr. Goričar rad dokazal, da je socializem ztuota.
KUPČEK PROTISLOVIJ
Dr. Goričar prehaja pač mi svojega fiktivnega pariškega kongresa na nemško socialno demokracijo; ampak popolnoma se vendar ne more zatajili in hote ali nehote izdaja, da bi rad ude-ril socializem sploh.
Kazglabajoč vzroke, ki so dovedli nemško socialno demokracijo do tega, da ji* začela podpirati vlado, kar smo tudi mi vedno kritizirali, prihaja po zelo površnem opravku do sledečega zaključku :
"Vse kaže, da se jc neuspešnost socialno-dc mokratičnega evangelija tako nenadoma predoči-la duhu mas socialnih demokratov, da so hitro in voljno zapustili vrste svoje stranke ter v ma suh dezertirali v tabor vscncntških in militaristič-nih strank po prvi priliki, ki vo jim nudili možje, katerim so se skozi celo življenje trdovratno upirali."
Ta stavek je značilenhn vso razpravo. 44Neuspešnost socialno-demokratičnega evangelija s«' je nenadoma prcdočila duhu mas socialnih demokratov."
Socialno demokratični evangelij — kaj je to.' Nič druzega se ne more s tem označevati, kakor teorija socializma. (*'e jo dr. Goričar imenuje "e-vangelij," se iz tega precej zanesljivo lahko sklepa, da jo hoče osmešiti ali pa vsaj, da jo smatra za nauk brez podlage. To jc tem bolj gotovo, ker govori o "neuspešnosti" tega 44evangelija "
Ne gre torej za "izdajstvo socializma." (V se masam predoči "neuspešnost" socializma in ga zato opuste, se jint ne more očitati, da so gn izdale. Na "neuspešnosti" je povdarek.
Ampak dr. Goričar jc tudi v tej stvari nedosleden. Pred navedenimi besedami o 44 neuspešnosti" ima sledeči odstavek :
"Edin sklep," do katerega se lahko pride na podlagi teh vseh dogodkov, jc tn. da ni bila nemšku socialna demokracij» nikdar globoko vkorcninjena v srcu nemškega proletarijuta iu da ni socialna demokracija nikdar našla odmeva v du; ši nemškega naroda, temveč, da je ostala le votla obljuba zemeljskega paradiža za nemški narod in to brez vsakega pričakovanja, da bo ta parrdiž vdejstven potom enega izmed navadnih stredstev, ki jih priporoča socia(nedemokratična stranka, temveč potom sil, katere so tako vstrajno in potr-
Nadalje: Nemški proletariat je le pričakovA I zemeljski paradiž z.a nemški narod, ampak pričakoval ui, da' se ta paradiž uresniči z navadnimi sreda vi, ki jih priporoča socialna demokracija (torej menda z razrednim bojem na gospodarskem iu političnem polju), ampak s silami, ki jih je učil militarizem.
To sicer vse skupaj ni res. Ampak recimo za trenutek, da bi bilo rfs.
Dr. Goričar pa pravi v drugem stavku, da se je duhu mas nenadoma — namreč ob izbruhu vojne — predočila neuspešnost socialističnega c-vangelija, in ta predočba neuspešnosti je povzročila, da se» v masah dezertirali iz stranke — po prvi priliki, ki so jim jo dali možje (militaristi), katerim ho se vse življenje trdovratno upirali. . Primerjajmo, Avtor pravi, da jc nemški proletariat vedno pričakoval uresničenje zemeljskega paradiža le od utilitarističnih sil.
Avtor pravi, da se je nemški proletariat vedno tidovratno upiral militaristom.
Ali se ne bi človek prijel za glavo.' Nemški socialni demokrat je - tako uči naš avtor — so od vojne pričakovali udejstvovanje "zemeljskega paradiža " <*V je tako, tedaj jim ni ntogla vojna predočiti neuspešnosti njihovega evangeliju. Po Itescdah drja. Goričarja je bil ta evangelij zanje sploh miliiarističen; torej bi bili morali smatrati vojno le za njega izpolnitev.
NEKOLIKO DEJSTEV.
V resnici vse to ni tako, kakor slika dr. Goričar.
Kaj je socialne demokrate v rajhstagu napotilo, da so ravnali tako, kakor po našem mnenju ni bilo prav, tega ne vemo dovolj natančno tui, tega tudi ne ve dr.. Goričar. Kaj pu inta človek danes nu razpolago, da si more napraviti mnenje? Nekoliko časnikarskih vesti. Nekolika iz jav nekaterih posameznikov.
Zopet pa pravimo: Dokler ne bo. sklenjen mir, ne Im> najbrže ne vsa nemška socialna demokracija skupaj, ne Scltcidemnnnova frakcija zase imela prilike, da pojasnijo vse, kar se pričakuje rd njih. In dokler ne Imi teh pojasnil, je zaključ-na sodba nemogoča.
Toda dr. Goričar nam fcovori o prejšnjih časih, ki jih pač poznamo. Po njegovih besedah ni j bila nemška socialna demokracija sploh nikdar nič prida. Ostala je le votla obljuba zemeljskega paradiža za nemški narod.
Kaj se to pravi? Ce govori naš uničevale socializma o nemškem narodu kot celoti, ite sme govoriti v eni sapi o socialni demokraciji, kakor da jc oboje eno. Socialna demokracija gotovo ni imela večine nemškega naroda na svoji strani. Tudi ne vemo, da bi bila kdaj irdila to.
Politična moč kakšne stranke se izraža na eni strani v njeni organizaciji, na drugi pri volitvah! V zi.dnjem slučaju pač manj zanesljivo, kako? v prvem. V Nemčiji velja sistem ožjih volitev. Tukaj ne dajo rezultati nobene prave slike. Atn-j pak tudi če se jemljejo prve volitve v poštev, sc uc more vsak volilec smatrati za pristaša tiste stranke, za katere kaniddate je jriaaoval. Marsikaj je le uspeh volilne agitacije; ta ali oni glasuje lo zato z drugo stranko, ker sc mu jc prva zamerila; nešteti .vplivi se uveljavljajo pri volitvah, tako da se ne morejo glasovi en istavno šteti za pristaše.
Kljub temu vemo, dn je bila socialna demokracija na Nemškem močna stranka. Ni pa bila v večini. V rajhstagu jc imela približno eno petino sedežev.
Med njenimi volilci je bilo gotovo dosti takih, ki niso imeli nobenega piavega pojma o socializmu. Nedvomno pa tudi njeni pristaši niso bili same jasne glave in sami teoretični veljaki Ampak tiste stranke danes sploh še ni na svetli, ki bi se mogla pohahnti, da so vsi ti jeni člani dovršeni politični učenjaki.
(V sodimo stranko, se ne snicntn posluževati takih neopredeljenih pojmov, kakor dela dr. Goričar. Nemška socialna demokracija stoji pred nami v svoji organizaciji, v svoji literaturi, v svo-jem časopisju, v svojent strokovnem, gospodarskem in parlamentarnem delu. In na to sc moramo ozirati, če hočemo vedeti, kaj je stranka zastopala in učila, torej kakšen je bil — kakor pravi dr. Goričar — njen evangelij.
"PARADIŽ "
S tega edino pravega stališča se ne utoic nemški socialni demokraciji na noben način očita- 1 ti "obljuba zemeljskega paradiža." Kako priha-ja dr. Goričar do tega zaključka, naj vrag razu- j me. Dejstvo je namreč to, da je vsa nemška literatura socializma izza Marsovih časov prosta u-tnpije. Dr. Goričar naj nam citira le eno mesto iz Marsovih, Kngclsovih, Beblovih, Liehknechtovih,
Kautskyjevih, ileriiHteiijovih, sploh iz spisov priznanih nemških socialističuih teoretičarjev, ki ob-ljubuje kaj takegu kukor paradiž. Nasprotno so vedno pobijali trdiev, da obljubuje socializem ne. besa na zemlji in so strogo ločili mogoče cd nemogočega.
liuhko bi rekli, da ui bila nobena socialistična stranka tako do suhoparnosti trezna, kakoi-tiemška.
Kadar se pu govori o odmevu, ki ga je nafcla socialna demokracija v "duši nemškega naroda", je stvar taka: Večina nemškega naroda je bila socialni demokraciji nasprotna. V takozvanih višjih slojih bi se Idli pristaši stranke lahko skorrj na prstih prešteli. Poljedelsko prebivalstvo ni bilo socialistično. Kar se tiče delavstva, je bilo tisto, kar ga je bilo v državni službi, n. pr. železri-carji, pismonošc itd. vsled znane nemške discipline ločeno od stranke. Ostali proletariat jc Ml pa tudi razdeljen; saj niti strokovna organizacija ni bila enotna. Poleg socialističnih so bile katoliške, evangelične, llirxch-Dunkerjeve in nacionalno socialne. , '
Vse to je bilo socialni demokraciji nasprotno* To torej ni verjelo v zemeljski paradiž socialne demokracije. In za vse to tudi ne more biti socialna demokracija odgovorna. Ce je bilo milita-ristieno, ni bilo tako )mk1 vplivom socialne demokracije, ampak zato, ker ga njen vpliv še ni dosegel.
POSLANCI IN MA8E.
Kar jc pa bilo socialnih demokratov, ni pričakovalo 44zemeljskega paradiža," ker jim ga stranka ui ohljuhovala in ga ni učila.
Ta del nemškega naroda, resnično socialistični del, pa tudi ni bil militarističen. O tem bomo pozneje več govorili, kajti dr. Goričar skuša v nadaljnih izvajanjih napraviti vtisk, kakor da jc bila nemška socialna demokracija ves čas, prav o<l svojega rojstva, le orodje nemške vlade, Ris-mareka in kajzerjev, in bije zgodovinski resnici tako brezobzirno v obrni, da se je treba o tem posebej pomeniti.
Nu tem mestu moramo le še na eno reč upo-zoriti. Dr. Goričar pravi, da so mase socialnih demokratov hitro in voljno zapustile vrste svoje stranke ter v masah dezertirale v tabor vsenem-ških in militarističnih strank.
To je zopet ena tistih Goriearjcvih trditev, za katere ne podaja niti najmanjšega dokaza. Pa bi bilo zanimivo, kaj ve dr. Goričar o tem.
Mi vemo, da jc parlamentarno zastopstvo so-ciulno demokratične stranke v kritičnem treuot-ku omedlelo. Tudi ono je, sicer do tistega trenot-ka nastopalo proti vojni. Vodstvo stranke je strast no obsojalo avstrijski ulitamatuin. Dolžilo jc javno avstrijsko vlado, da namenoma provocirn vojno, ker zahteva od Srbije reči, katerim se ne more vdati nobena vlada. Postavljalo sc je proti temu, da bi-ji dala Nemčija le najmanjšo pod-l>oro.
Ves ta čas se jc stranka tako ponašala, da sc ni moglo prigovarjati njenemu uastopu. Kar bi sc moglo iz one dobe kritizirati, je le to, da ni skušala na kakšen način aktivno pritisniti na vlado. Treba se jc pa spomniti, da ni bilo to v duhu nemške stranke, ki ni imela niti tistih stikov z vlado, kakršne so imeli n. pr. francoski in angleški socialisti. Dober del tega je pripisati nemškemu nv-tokratičiiemu sistemu, do katerega niso imtdi navadni, zlasti socialistični poslanci niti pristopa, kaj še le vpliv.
T ml a 4. avgusta, torej v času, ko je bila vojna že napovedana, se je izvršil znani preobrat. Poslanci so glasovali za vojni kredit in utemeljili svoje glasovanje z izjavo, ki je presenetila in razočarala socialiste v vseh drugih deželah.
To so storili poslanci.
Kako more dr. Goričar iz tega sklepati, da so mase dezertirale iz stranke v militaristčni tabor?
Kako so trikrat mislile mase socialne demokracije v Nemčiji, tega ne ve dr. Goričar, tega nc vemo mi, tega ne ve ne Scheidemann ne Liebknecht. Le nekatera znamenja vidimo. Po njih bi se lahko sklepalo, da jc veČina strankinih pristašev obsojala postopanje svojih parlamentarnih zastopnikov. Ampak kakorkoli je bilo, pomagati si ti ljudje gotovo niso mogli.
Predsednik Wilson, ki tudi ni socialist, ima za te reči jasnejši pogled kakor dr. Goričar, ki bi rad nastopal kot poznavalec socializma. Predsednik Wilson dolži nemško avtokracijo in njen militarizem, in inia stokrat bolj prav, kakor Gori čar. Nemci, med njimi socialisti, so šli poel orožje, ker ni bilo drugače. O, če bi bil ves narod socialističen, bi se bilo lahko drugače pelo. Ampak tedaj ne bi bilo treba upora proti kajzerju in vojni, ker kajzerja sploh ne bi bilo in vojne tudi ne.
Socializem ni bil kriv, da ni bila država v njegovih rokah, da ni obvladaval parlamenta, da ni disponiral z orožjem. Socialisti so delali napake, ampak nihče ne more zaradi grehov posameznikov dolžiti vse stranke. Drju. Gorieorju to ne teži sira. Njegovim namenom služi trditev, pa jo izreka brez dokazov in celo brez skrbnega obzira na resnične okolščine. Hoj proti socializmu mu je bolj pri srcu, kakor boj zoper kajzerja iu avtokracijo.
(Dalje prihodnjič).
Iz Kopcnhagena poročajo: Pomanjkanje papirja je prisililo mnoge časopise v Berlinu, da niso isšli v soboto, a grozi jim, da prenahajo stalno. Listi, ki so iirili, so bili samo na štirih straneh. Na Saksonskem so prenehali vsi listi vsled pomanjkanja papirja. Situacija u-grožava oglaševanje sedmega vojnega posojil« nemške vlade.
apvrbttskmknt
SLOV. DELAVSKA
rljwu ém* U i«r«iu
milo, «lu ue bmle pozneje kakega izgovora, ker tu ne pride t po-
Wv.
S'a «t ruške hc ui glcdulo. Sedem-
najst uajbolj*j||, plemenskih pao v Colorado Hpilngsu je dobilo l*
PnnPnDklA 7VP7A ^ tn*r*t WwjBni .več èlaue, po tiakaiia vabila ua ceremonijo. rUUrUnnA Li LIH ,da *e -bolj pridno mUtiezujete | " Neveeta*' je imela ua vratu ve-
ut
tf «»rtU IM
kfi HM
Sedete CoDemaugk. Pa.
GLAVNI URADNIKI
PREDSEDNIK: Ivan Proetor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POtU'KKDNFDNIK: Joaip Zorko, B. F. D. 2, box 113 West Newton, Pa. TAJNIK: K lat Novak, so Main BtM Coaemaugk, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: AaJrej Vldrich, 17e Franklin Main Ht., Conemnugh, Pa. IlLAtlAJNlK: Joain tele, 6002 8t. Clair Ava., Cleveland, Ohio. POMOtNI pLAOAJNlK; Frank, PavlpWM, b. «47, Forest City, Pa.
NADBORWIKI:
i. nadzornik : Ivan A. Kakar, «07 Hanover Bt., Milwaukee, Wla. i. aadsoraik: Nikolaj Povio, 1 Craib St., Numvy Hill, N. H. Pittaburgh. Pa. 3. nad/ozaik: Frank Kam i.', b. 73. Dunio. Pa.
POROTMTKI:
1. porotaik: Anton LavriA, boz ft, Yukon, Pa.
*. porotaik: Frank Bavdek, «303 (JlaasAv*., Cleveland, Okio.
3. porotnik : Anton Welly, boz 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kara, M. D, «202 St. Clair Ava., Cleveland, Okio.
POMOŽNI ODBOR:
Martiu Jager, Concinaugh, Pa.
Ivan O rar n er, 540 Kussel. Ave., Johestown, Pa.
Ntelnn Zabrlc, Coacmaugh, Pa.
Ivan Suhadilnik, lloz 253, South Fork, Pa.
Igim«' l'e« jnk, L'M7 Cooper Ave., Johnstown, Pu.	*
Frane Pristav«, Conemaugh, l'a.
OLAVNI URAD v hill ftt. 20 Mala St, Coaeoiaugh, Pa.
rednih mesečnih tej, iti da o pra- ' rižieo biaerjev in obleletia je bila
vem ¿a»u placate aseoiuent. S sobra t *k i ni pozdravom
Edward Hrani it-1 rôtf. £. Spencer Ave.
I i
lugosl. s««- udmftenje, taj. Mart. Kovarh, 1021 Spring
H.
«T.
Neffe, o. — Jaftal. ses. ekaptaa, tajaik Kari Baraa*, bei M ve lead. o.
71. a.
v grajeo ta 4g«wrgette crept," ob-robljeno c ¿i.ikaini iz Valencien-
ueaa. "Ženin'' se je pa poatAvilj*1; I« ovratnikom, uu katerem *o ble- pa".
K Vonngstown, O dale Bt
.---Jugosl. »OC Nkapiaa, tajnik A »dr. Bogataj, 7504 Bt. Clalr A v. Aat. Ribi*, orgfilizator.— Seje vsak 2. četrtek in četrta soboto ob I. uri zvaiar v meseca aa 1107 B. «1. Bt.
Colliuwood, O.—Jugoal. soc. klub, tajaik Louis Dugar, 436 R. 159. Bt., Clave laud, Ohio.
Young »town. O.—Jugoal. so*. klub, tajnik Julia K rt no. 1». 321, St rather., O. Cleveland, O. — Jugoal. soe. u«truieaje, tajaik Pavel Pie**, 003* Hulda Ave. Hue lid, O.- - Jugosl. aoef klub, taj, rhas. Ilaaokota, b. Its. Akrou, O. — Jugoal. aoe. udrui., tajaik Vinko Dragieh, 40« ('love* Bt. Uralu. O.—Jugosl. «oe. klub, tajnik Thorn. Filipovich, 1627 E. 31. Bt. Piuev Fork, O. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Mark Tu*ek, L. Boz 12.
Zvezni obrtni komisar Joaepu K. Da v is je pred senatnim oblačkom za meddržavno trgovino izjavil, da iinajo jeklarski tovarnarji poprečno ato odatotkov pro-fita od avojegu produkta. Razložil je, da je šiu cenu za siroviue navzgor, dela vri dobe bol joo mezdo, nikakor pa niao ti stroški v soglasju z visoK > eeno.
Produktivni stroški za tono kla zuaAajo zdaj $34,'' je dejal Davia, prodajajo pa tono jekla po *lf»0. Ostane HM profita. Pred vojno ao znašali jirodul^ijski stro&ki za tono jekla 4(22.
Komisar Davil» je uradna o*o-ba in govoril je ia podlagi dobrih proračunov, ki *> jih izdelali strokovnjaki. O resničnosti njegovih l>esed ne more nihi^c dvomiti; te besede pa jasno
m«:, ».vi. i»»., l.jui. tn. .ruvH..«!., «»v.
160. Mame, O. — Jugos!, aoc. klub, tajnik Frank Grile, Box 123.
PINNS YLYANIA: —
ateli dijainuilti. Soba, v kateri ae¡ t«8. Maynatd, O. — Jugoal. so«, klub, tajnik Frank Bregnr, Box 047. ie vr¿ila "avuf b» " Kil. ..l;.. i Steubenville, O. — Jugosl. so«-, udružeaje, tajaik Mtae l>ndu, 203 Bo. 3rd lit. ¿e iMia svatna, je tilla Okiu-I u7 Barb#rt#Jlf O.-Jugosl. soe. udružea/e, taj. Btevo Zinieh, Boz 3t4.
eaua a krizauteioaim in lotuaom, lielUiie, O.—Jugoal. aoe. adruž., tajaik Joa. Vukaliek, boz 31, Bollairé, O. cvetlicami iz Oriieilta. if katerega Verkville, O. — Jugoal. soe. udruioaja, tajnik Btojaa Ragui. Bos M. je prišel po rov ni pur. Povabljeni ^-ortk, O, Jugoel. soe. odru*., tajilk M. Boba.ieh>, 121.
pai-pmtjr no jedli a srebrnih krožnikov iu žvečili aladoáico ter srkali smetano i/, kitajskih ¿as. Porodile. ju je gospu H očke).M
Zanimivo je to poroéilo ¿e. Komentarja pa ntriula ne pot rebujo. Mislimo, da ai ga poaebno delavci lahko sami napravijo.
Jugosl. soe. skupina, tsj. Alez Madjarieh, BO::
3.
10. t:'.
13. 16. 10. 132.
Ura4aa Olaailo: PROLBTARKC, 4006 W. 31at Bt, Ckieago, IU. Ooajsoa drultva, osi roma ajik uradniki, so uljudao proleni, pošiljati vaa
•lopiae naravnost na glavnega tajnika in nikogur drngega. Denar naj se poftllja edino |K>tnm PoHtuik, Ks?>reanik. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ae
tiotom privatnih ^ekov. Naka >epotii( Bank, Oonemaugh, Pa lom aa aaalov gl. tajnika.
3. N. B. Pittsburgh, Pa. CHeotnat Bt.
fonemaugh, Pa. — Jugoal. nor. klub, tajaik Frank Podboj, box 482, ko. Pork, Pa. •
Forest City, Ps. — Jugoal. soe. skupina, tajnik Joku Matiêié, boz 407. K. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. soe. udrut., tajaik Ht. Vukuiirovich, Bos ¿4M. Jaha Oraiaaia, ergaairator.
Hvgan, Pa.—Jugod. soe. klub, tajaik Lorene Kauču4, box 47N, Morgaa, Pa. Ctairtoa. Pa.—Jugoal. «et. udr.. taj. Joha ApfelrkaUr, Boz 12« fclizabetk, Pa.
Farrel ,Pa.—Jugoal. soe. udrui. tajnik Johu Črnko, 1120 Greenfield. ... w A . . j«- West Newtou, Pn.—Jugo*l. ko«, akupimt, tajnik Joa. Zorko, M. F. D. 2, b. 113. h mam III tajnik \\ . MeAdoo je j 07. Hl^ pitt.burRh, Pa. — Jugoal. soe. udrufenje, tajaik M. Ktbiek, prttO
............Barak ht.
Sen Brighton, Pa. — Jugosl. sov. udr., tajaik Autou Jurasieh, 722 — 4th ft v. flerulaie, Pa. — Jugosl. sor. klub, tajaik Aat. Batar, B. F. 1>. 3, Boz 106, 11 wiu. Pa.
Johastoffu. Pa. — Jugoal. «oe. klub, taiuik Fraak Likar, 701 Chestnut «t. Uerninie, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Rud. Ogrojeufrek. Bz J72. l^irge, Pa. — Jugosl. aoe. udruteaje, tajaik M. Smiljunov ieh, box 24. Willoek, Pa. — Jugosl. sos. klub, tajaik J. MiklauH.', L. Baz ». M v Keen Hocks, Pa.—Jugoal. aoe. udrufenje, tajaik Jak. Markovieh, rj9 Phoenix St.
Ambridge, Pa.—Jugoid. soe. udruteiije, tajnik Milan Vlninieh, boz 02, Fair Oaks, Pa. Seje ae vsako zadajo uedeljo v aieseeu ob 0. dopoldne u prostorih Soe. Ed. Bureau. Organizator John Baragu. ,	, - . Primrose, Pn. — Jugosl. soe. udruienjp, tajnik Xih, Vilcuiea, Box 753.
i guniracijam,v br.^z razlike uu Ofi- MeKeoa|»ort, Pa.~Jugosl. aoe. udrulanjo, taj. Aataa Tania«, 412 Archer ara. znanega j rodnost, vero nli stranko, naj «tO- l2°- KlUworth, Pa.—Jugoal. soc. udruiouje, tttjuik Ant. Janui, boz 706.
4 H^'fC*. Wood la n, Pa. — Jugo«d. «oc. udrulen je, tajnik Jo». Hkrtieh, 18 Bhefield ave.
izdal poziv na ameriako ljudstvo, da naj prične a kampanjo za dru ffo prostovoljno državno poaojilc avobode, ki bo razpiaano v krut kera. Apelira nil prebivalstvo, dr naj tudi aedaj ravno tako kot
ujió, ko ae je vzelo za dva biljona pokazujejo.l iibeily-bondov, pokaže lojalnost knkien ogron-en profit inuijo jek-'uapram republiki, laraki baroni.	Piiporoia liatom, klubom iu or
50. 03.
«5.
7«. 74.
mm
* 7» Tt.
00.
t'oiora4o
potom pri vatnfh rekov. Naka.niee naj ae naalovlja: Bt.a Novak, Coneamu^, kopališka v ('oloradi, so i-jpijo V akcijo in pokažejo svetu,	S^^g^Pa^^L^^l^	Wom^L
ia tako naslovljene pošilja z mesetnim porodi meli dnevni listi te dni sledeče da razumejo ;K)ložaj.	I bar g, Pa.
/'zanimivo'* tloročilo ____uo Beam-mer, Pa. — Jugosi. soe. udruienje, tnj. Math. Konebar, boz 165.
▼ slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka; t<v .„.„-L. . ! , ' , . . .	. , . 131. Pittsburgh, Ps. - Jugoal. soe. klub, tajnik Bnrtel Fiorentini, 5172 Drea^ea
posaanjkljivoati, aaj ta asoiudoma naznanijo uradu glavaaga tajnika, da aa v pri- .. N« t«kBjfajcm domu gosnej Strokovno organizirani	delav.i j Alley, sodu.« popra.; lluekel m njene f^atre Suble llar
OTVORENO PISMO!
vcy iz Kansas < It y, Runs., je biln
T. Cvetkovu — Pravdoljubu
(Naatavak na 4. atranc.)
Äto da pnišviivllaie. Ci iskreno joáidne 15. oktobru 1017. 0 izidu tc-
ni sta je to kompromis! Napokon vas molim (da ne euju samo Srbi vikači) ui pošto nemojte primiti bas aru odgovornost; bar se i*« jasnite, da Vi <»dgovarnte npvin-akom odboru a no v in.sk i odbor najbolje zna, za koje stvari Vi treba da odgovarate, ako ne buš aav, a ono juuafina V. Su&a luto tajnik tog odbora.' Neka mesto Vas podnese izvjeftce, da je sve u redu. pa nkirna llosna, eto zg<Mluo veli ža take prilike drug f\ Oodl-na (koji se na sjednieima najvRe "dere" a zavrM uvijek nek je mirna Bosna )
Oakle tla smnieamo. Prvo budite hrabar i u buduee kao i doaad. (I*a ^e i liovrenie i Horvat ]>oatafi heroji.)
Jcr ae rat u Kuropi neče jk>*ii-dtigo svršiti, pa neka papa apelira, koliko hoee — dakle natrajte hrabro.i nepoklebljivo z« mir. Ke pita ae kakav mir. glavno je, da Vi vodite propagondu, pa na koncu kad se i taj rat hude jednom svrftio, št a je s tim f .J os uvjek nam oataju Srbi, i Slovenci. Naj-veee opasnosti svjetskom proletn-rijatn a poglaviH» jugosloveitskoni soeijnliztnn prete, ako se ina ko
.. . '	. ,te dni nenavadmr svatba, kateri
tudi mlglasovane ,K>samezue gla- ^ pHjumtvovaH eo|oradftki ..mo.
soyn.ee prej kot mogoče.	dri	(ttmarf m%l IWrna p^ukte.
(•laaovanjc <> mirnem Kcdezu;Kta W|a m^^m Rufus nulllK,l.l
«1. urada ae aakljtHfi v.gl. uradih ¡n	l)ah|co vViuks
Thin, t hiii, oba iz Pekinga, Kitaj-a vesta sta potomca ristokraeijc, pekiu-redka psilka
v Seattle, Wash, so sprejeli reso lu-	Jafeal. soe. klub, tajaik Ant. Boltick.
Itieiin. v kateri nrWnJU in Ja	^ ^^ ^ klub, tajaik Potar Kaiavar, 143 RWar Si
UB 107. South \ iew, Pa. - - Jugosl. aoe. klub, tajnik Louis Suc, Boz 45.
1 učijo, v kateri priporočajo, vlada prevzame nadzorstvo nad su mam i in tovarnami za lesne
uvek volite iOebsa» pn ako je ¡ga glasovanja se dane» ¿e ne mo- ska £eni|l'in Ja,v u People'» foumilu. Neka ga, to're. soçliti, katero imenovanih meat piavokrvnc ar\at ni je kompromis. Slovenci ne znaju bo izbrano, ker sta — po doaedsj sj,fl	»•
ni Tsê m\ «A ft /\ 1P AtVI ti ll/k>hi 9 \' M IIA I« kil .. - - -- Z ___âi.	Ä--------t ^ Ä ft	_ ft__V_ _ '	f	.| %
< M ganiziruni tiskarji v KI Paso,
171. Vukon, Pa.- Jugo-d. »oe. klub, taj. Frank Podlognr, Boz 126.
174.	Piteo, Pa.—Jugosl. «oe. klub, taj. Frank Beniger, R. D. 3, Boz 181, W. McDonald, Pa.
175.	— Moou Kun. Pa. Jugoal. sop. klub, ta)nik Frank Bot, Boz 46. Wick II u vea, Pa. — JugoJ. soc. klub, tajnik Lukaa Kralj( boz
170.
171 Whitney, Pa —Jugonl. soe. Uub, tajaik John Arh, ^oz 162. .. ,	¡18?. kleodow La ad s, Pu.—Jugo»d. soe. klub, tajaik Frank Koren, Box Sfll.
«O. UVOJiVitll lejK) zmagu,lHC. Atlasburg, Pa. — Jugosl. sec. klub, t*jt\ Mike Klenovfcek, Box brez stavke. Po novi pogodbi jim kaw*n<?e, P«- — Jvgo4. klub, ta.inlk touia Gorineh. B01 15t. povišajo mezdo za tri dolarje iu ^ST^; ^ ~	Box 14«, Van
« .	. . . ,----- -----v---	novisano mezdo dobe izplačano Zi, 1100. Broughton, Pa. - JugOfd. so«, klub, tajnik Frank iSremahar, box 3PJ
vrujenin glasovnicah -- ohe l»« ^m<Kj par igvolj-nih v pasjem ro dva meacea nazaj, ko ao pri|eU 1	f^- ^.tajalk Ludvlg Jerbiek, Jlaz 270.
novani mesti skoro enako raoftjl. A»	.	: . . . •	^k»ta Vnllev, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik Frank Chcsnik, box 401,
pogajanja.	j Cenport, Pa.
W. Ta.: —
V gl .urad prihajajo vprašanja, kako se bo postopalo s člani S. I). P. Z., ki so proti lastni volji vzeti k vojakom (pod Conseripti-» on Uw).
S. D. P. Z. ni dosedaj nie odloč i nega ukrenila v tem smislu, kar pa bo vsekakor reSila prihodnja seja gl. odbora, ki se ima vršiti-meseca oktobra. Zatleva.se je od-, loJHla, ker se z gotovostjo raiu- \ na ua vpeljavo drža\*nih zakonov v najkrajšem ča»u, ki bodo v za-! Wito zavarovancev raznih korpo-j raeij iu organizacij. V smislu tozadevnih zakonov bodo morale postopati vse organizacije.
du.
Jitgislev. socijalistična Zveza v Ameriki.
J
.Ji Itn bit-h, Filip O oil i na, Joh. Horvat, Niek llink-h, ftint* Kau^ieb, . Milan Kirin, Frank Mavrieh, Frank Anus. Blaž ti k ici..
Prank Patrick, gl. tajnik, SOS W. XiABi Street, 4th Floor, Chicago, DL
Seje ikaekutiv« ao vaak« tri inesi'ee enkrat.
ÏAMOIVI odbor:
M IHniieh, J. Jureaii Ii. N. Ribarích, Frank Zaj< ia U. KekuUeb.
ODBOR RA TISKARNO
! 106.	Blnhop, Pa. — Jugosi. aot. udrut., tajnik John Rapieh, boz 52, Piteo, Pa. ¡107. Moadowl .u.t», Pa. ~ Jugosl. aoc. udru*., tajnik John Ondlin, boz 206 . , 108. Homor Citv, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik John Milosich, box 2«5.
166.	Milburn, W. Va.—Jugosl. soe. klub, tajnik Tonv Btraiiiar, Box 24. WARHINOTON: —
26.	Roslyn, Wash. - Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pajnich, Box 212.
! 181.	He Blum, Wash. — Jugoal. soc. klub, tajnik Matt Bkriaer, box 577.
104.	Seattle, Wash. — Jugod. aoe. adrtrt., tajnik V. Jovanovich, 010 — 1st Ave.
wwnmt : -
0 Milwaukee, Wia.-Jugosl. aoe. udrui., tajnik Jos. Uldrian, 418 — 1». fit. Kenosha, Wia.—Ju*.«I. aoe. udruienje, tajnik M. Bbenehe, 121 Milw. Ara. Orgaaiaator I»aul Jurea. — Beje vaako tadajo nedeljo v mesecu v Socialist gl. etaau.
35. W. Alls, Wia. —Jugoal. udrui., tajnik J. Hering, 407 — 55. Ave.
!:£• ?.aciar» —	•««•. udruienje, uj. Joa. Indruh, 1531 Oak St.
1j7. kecoaha, Wia. ~ Tajaik Pavel Jnrea, 460 Orand Ave.
J60. W. Atlis, Wi*. — Jugosl. aoc. kh»b, tajnik Joha VoUnjak, 42« — 54. Ave.
Fraak Zu j« predsedaik, Alaz Oubravae blagajnik. Pat. Kakatavick tajaik, ; WYOIÜNO: —
--•• Cuaibarlaad. Wyo—Jagosl. aoc. klub, tajaik Aat. iifrar, Boz «4.
ODBOR RAZSODIACA	41. Superior, Wyo. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Jos. Kloj^ic, Box 125.
A * ,. ..!>'. Ojokovicli, Joa. Krpan, Jo*. Lang, J. Moktovirh, F. S. Taifcehttr. — Tajnik • KlilšaU, 103, organizator. — Seje so vsako druga nedeljo v meseen /.a ta eas SC apelira na Krajev-, mihora je J. Mokrovich, 16i7 Perrlav^le Ave., N. S. Pittsburgh. Pa.	i J »opoldne ob 2. uri v Hali K. Peruaka.
na društva, da poročajo k voja- j	_I108- «Je»bria, Wyo. — Jugosl. aoe: udrnienje, tajaik JJad. Rapich, P. O.
kom vzete člane potom posebniii	»abl. ki iala gavomika, aaj m atraaja Aa gt tajnika.	I' K<Mk Sprlnr1' ~ <Iuf0lL ^^ k,uli' Fnuk	674
tiskovin (vzorec št. 26), ki so v taj	—	KONFERENČNI ODBORL
namen vpeljane. Tiakovine bodo	—	> ■\w JU. Rapadna PemwylraaU Tajaik John Atamberger, 17 OakUy Ave.,
83. Fort South, Ark.—Jugosl, soe. klub, taj. John Jovan, H. F. I>. 3, Box 137,1^- ^ »ew, Pa.
•kla. Tajaik Sp. Markovieh, 35« Kmer.oa Pi., Youagstowa, O. Chicago. Tajnik Jpi. Horvat, 1044 So. Racine Ave. WUconaia. Tajaik Joe. fitepich, «21 National Ave., Mibninkee, Wia. Miaaouri in jotai I1L Tajnik Jos. Moatar, box 351.
Sf^jyiftj*» °#rikk- Bo« 195 »adley, Kaas.
Ohio. Tajnik Tony Akoda, R. 2, Boz 161, feellaira. O.
„	I., u _	j	t '	run	—|*r. Kiun, i»j. <iddii <iu\iu, n. r. i». •>, nai 11/,
v par dnen razjKislane vsem kra- Kort Sinith, Ark. Seje se vaako tretjo nedeljo v meaecu v Jeanv Liud, Ark.
jevnim društvom
S sobrntskim pozdravom
Bins Novak, tajnik.
Skidmore, Kani.
Društvo 44Napredek" št. 85. S.
.... , .	D. F. £ je na redni seji dne '2
usndi reci, da je svaki onaj rat ^ t , Hklenilo, da protestira
107. Hntiagtoa, ArkWuga«L aoc. klub, taj. Jaa. Jaraovieh, R. r. D. Baz 1«7. OOLORAD#: — \
1.12. Pueblo, Colo. Jugosl. soe. klub, tajnik Louia Korone, 1246 S. Santa Fe Av. 103. Camp Shumuav, Colo. — Jugoal. aoe. klub, taj. David Susteraicli, Box 81.
ILLINOIS: —
1. rhicago, III.-—Jugoid. aoc. klub, tajnik Filip Oodina, 2814 So. Karlov ave. .4 • I ji Sntle, 111. -JugoslovanNki so<ia listi* ni klub, tajnik Veneel Obid, 438 Berlin St.
«t.	2. At. 3.
*t.	4.
št.	&
At.	«.
At.	7.
^	•• J * * > i« aaalovtti na aodr. Dimicha, «Una nadtornaga
odbora, 2306 Clybourn Ava.
6. 20.
Chicago, 111.—Jugosl. Soe. I'druienje, tajnik Valent. Suia, 1044 So. Racine STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION ETC REQUIRED
Avaana.	! .	BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST*24 It'll
Chicago, 111.—Jugoalaven*ko *oc. u.lrnienje, tajnik I. Pojieh, 2306 Clvbonrn „ , ,	w , ..	""
Avenue.	• '	J* p#ro,e^ecL'	week,y at 4008 w««t Thirty-first atrcat, Ckicage,
Wauk'gan, III. — Jugosl. aoe. klub, tajuik ?. Peklaj, 620 Marion St. i*«/0Vni.< t V. 19l7' , ^ . Virden, IH. - Jugosl. soe. khit,, tajnik Frank Revcn, box 173.	State of »hnoia. County of Cook, aa. -
Heic ao vsoko 2. nedel jo v aieaeca ab 0. uri Antral v Minors Halt.	Befora me, a notary public, in and for the state and county aforeaaid,
Chicago, 111. — Jugosl. socialist ¡¿no udruienje, tajnik Tlieo. Kollnich, 4545 i personally appeared Frank/Sava, who, having been duly sworn accord nig to
______ ______ ________... CAlApet Ave.	law, depofloa and saya that he ia the business manager of the Proletarec and
euje slobodu — a sloboda unifita- PH|>oro<ra druatvom in «Manstvu J4'	Vli "V"*?1'	,K«k'. ,	, ^ kllai.the	is, to tJie best of his knowledge and belief, a true statement _______ 1 ; * ; i- 1 , aruBMom in < lansun Springfield, III.—Jugoal. sov. klub, tajnik Frank Berjak, 1020 So. 14. St. 1 of the ownership, managMnent (and if a daily naDer the circulation! etc
vn ratove, dakle i to je o< iglc<lno ,ln K UHIIje m zdruienje. (M neka 8». \Vitt, 111. Jugosl.ioc. klub, tajnik Rok p- ' - - -	—	------s'—. »1» V P»P«r, tne circulation), etc.,
dobar, k o ji donosi al obodu naro-, pf0ti wm tMm sU.mUm, kate-du (tamo ne k ud aibajn Slovenci n r<? ko^jo /a(iržnvoti ldruienje | 45.
z S. I). P. Z. in H. P. društvom sv. Barbare. I)r. ^Napredek", odo-. «>o. brava pogoje zn združenje ter
Srbi).
Kakav rat i slobrnlaT To su dvi je neiMimirljivc struje. Rat iaklju^
i jasno. Ko to ne može da razume, treba ga predati novinskom ofllio» rn, da ga stavi j>od porrrotu! fia koncu nnjveee opasnosti su pred nama, to jest pred Vam«. Zato odgovoru os i svaku odkloni-
Bofti« nik, box 13.
te, ako je ikuko mogOce, jcr Srbi junif kako se lahko pridružijo bo-tvrdc, da ste Vi gasili pravila diai ve?je organizacije, kakor tudi aaveaua i stranačka, da /»te uveli san»o«tojna drust\a. DruStvo 4tNa-
samostojna
citavu kornpeiju i reakciju i daíprade^" št. 86 svetuje, da se po sle Vi glavni provokator ovóga združenju dajo nova pravila ti haosa u J. S. S. Recite, da je to skali « «prenilïibami in dodatki kleveta (a klevete se ni pred
HRK	»j	*____________of the aforeaaid publication for the data shown in the above caption, re-
!Tsh Tv i ir'!?* Shar/"	^	SrttžiSLSr^tffSf¿1: ¿^^^^••^tV8, Po"u"uw*
»«••»a«».	"m ' koni.no'!	***	^ " ^	^Kwi^VTutu^ W^^
AU nato in »en i<" ni In k«. Ko t i 4vt;^['m'" "trn, tajnik ai* mm*. M m	^mife».»	'!'• i
organizaciji, izvršita svoje " delo, 1 os. Stauutou, III. — Jugosl. soe. udmlenfc, tajnik Jos. Delich, 412 Mili 8t.
177. Uncoln, III. — Jugosl. soc. klub, tajaik John Zupan, 1326 Brondwot St. 166. Benld, III. — Jugoal. aoc. udrul., J^Pobrinich, b. 1«5. 188. W. Frankfort, III. — Jugoal. soc. klnb, tsjnik Fr. Pergar, P. a 102. Johnston City, III. - Jugosl. soe. klub, tajnik John Rlivnik, box 509.
INDIANA: —
41. Clinton, Ind
pokažite načrt drugim organizad-
Ind. — Jugosl. aoc. klub, tajnik lgn. Musar, L. Box 440.
5rUU?AoÎ2!Sou4Î1Ri,J^eway mvenu*i Chicago. III. ; busineaa manager,'Frank Savs, 4008 West Thirty-first street, Chihcago, 111.
2. That the owners are: (give names and addresses of individual owners, or, if a corporation, give its name rnd the names and addresses of stockholders owning or holding l per cent or more of the total amount of stoek.)
?S2?ni2t5rtej>f S^ 9Uv,c Socia,lRt Federation—Trustee, Frank Saw. *m W«lt.Thirty-first street; South Slavic Socialist Federation—Trustee.
spreni
tako da bi v primeri odgovarjala buržvaskim sudom ne dokazuj») j tudi kaki drugi organizaciji. To • *v ili bolje nemojte im rcei nifita;'pn zato, ako l.i prišlo nadaljnje ignoiišite ih. Sta vam oni moguj[ združenje še s katero drugo orpe-Sto vnm moguV Mogu da Vaa niz«cijo, da ne bi bilo potrebno prerini, to je sve.	p,i vsakem zdrnženjn popravlja-
Oovjek, šlo se smeje, ti pravil.
----Simon Repovš, predsednik.
IZ GLAVNEGA URADA ! v J. Zikraj^ek, tajnik,
O 58. Uarv, lnd. - Jugosl. ho,-, »druženje, tajnik John Vrane, 1005 Waahingto.i St.!	Socialist Federation—Trustee.
, ¿"itini, lnd. Jugosl. soe. udru£ t./aik Krsnk Jaa.ieh, 401 - «t. ^^t^GoS^	^ f «i
i,	City, Knns^ugosl. soe. udrui., tajnik Frnnk Kraakh, 720 Ferry St. * S' ® ^J^V' u ^u b°X	^ Pa'
14. tO.
41.
S. D P. Z.
Connemaugh, Pa., 26 icpt. 1917.1 Opozarjam ¿lane društva "Dc* Splošno glasovanje o združen ju | lrtVec" it. 51. S. I). P. Z , da se
,----no.* w«Kvni. »VI-. unmt., IHJHI» rimm nmcivii. nu r vrrj ^i.	n rpt,., 4t „ .	,	' "
Mulberry, Kans.—Jbgosl. aoc. klub, tajnik Mike »rule, B. H. 2, baz 38 _ 8' ^uVii-	bondholders, mortgagees, and other security holders
West Mineral, Kans.->Jugo*l. soc. skupiua. tajnik Frink Kosieji, Box 32. I	LT	1 ^	more of toU*	of bonds, mortgAfta,
Haje so vaako 2. la 4. aadalje v maaeea eb I ari pap. !daa e R. Mlaeral,!or ol,)er	mre: (lt th«re art	"> "tata.) None,
dvoraai it. «.	Jf™ the two paragraphs next above, giving the names of the own-
Fremteuoe, Kans.—Jugoal. soe. akutrtua, tajuik John Trotsr, boz 06. era, ^ockholders. and ««cuHtv holders, if any, contain not only the list of Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klak: tajaik Louis KarUagor, R. t. ». 4. r^™!??! "ff »^«rtty holders aa thev appear upon the books of the Box «6, Oirard, Kans.	company, but also, m cases where the stockholder or security holder appears
Sklduiore, Ksn*.—Jugoal. aoc. klub, tsjnik Valent. WirtWdi, R. 3, boa 261» !\i?!L!!*	°f * company as trustee or in any other fiduciary retation.
Columbus, KnuH.	'	nalT,e th« P«rson or corporation for whom such trustee is acting, is givea;
Stone City, Kans. — Jugosl. aoo. klub, tajnik Mike Fine, box 114.	J1*0 W *** two paragraphs contain statements embracing alfiant'* fU« V
tj.1. Dunkirk, Kans.—Jugosl. aoc. klub, tsjnik John OorAek, box 105, Hsrfley,	and	aa to the circumstances and conditions under whk-h
Kansns.	stockholders and security holders who do not appear upon the books of the
1 150. Hingo, Runs.—Jugosl. soe. klub, tajuik Jokn l^she, Box ¥)1.	company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that
i 157. «rose, Kan*. — Jugoal. »oc. klub, tajnik Frank Smerdti, Box 33.	, uf a bonM ft<1« owner; and this affiant has no reason to believe that any other
Cleveland, 0.: 170. Edieon, Ksns. — Ji^osl. imic. ktnb, tajnik Hud. Kraitfc, ft. 4, Boi 23«, HJf», ^sociation, or corporation has any interest, direct or indirect, ia the
(.¡raid, Ksns.
MICHIGAN: —
61. Detroit, Mich
r. t, ,, ..	. 1 -	............... «... - I ............,	Jugosl. *oe. udmJL., tajilik II. Kirin, :i*7 Ferrv nve. K.
S. I). I A. a S r. Dr. Sv. Ilarba- j,» tajnik preselil na spoilaj ozni lil: T^troH» Mlek.—Jngeet. soe. klub, tajnik Peter Kiao\le, llao Kivard K.
"r10"' Ai>Hiram ,,a	.Ingosl. soc. udrut., tajnik Stevo Kasna, Bo, 457.
dosedaj vrnjenih poročil o izidu *e vsali narodi ns zvezino glasilo. IIIMOUft|; —
Jugosl. soe. udru*., tajnik M. Vojaovieh, 1205 Oeyer ave.
ÎFIPïS;, Mo
«•KTANA: — I
l;¿4. Klela. Mont. — M. Meinnrieh, b«» 127. j 73. Hod Lodge, Mont.—>!ugosl. »oe. klnb, imjnik John l'rlab. Bi 734
glasovanja posameznih društev je to je Proletarec, ker je neobhod-zdrnfcenje zagmovljeno.	no potrebno, da se v teh casili
Ker so pa nekatera društva v- Vsak naroči na delavski list. poslala v gl. brad le poročila o j Nadalje opozarjam člane bol-1* iiidn glasovanja brw glasovnic¡«Inke obiskovalce* <la bolj redno posameznih članov, se na prizade-1poroenjo o Vanju bolnikov	•"■O: —
t.1 .|p„Mfii n riA It •'<> An	1 1 . *	. 1. 2. dlcneoi», O. —• JugoNl. soc. skntHna, tu 't Frank f-c maiar, Iiox 42.
111 arami« n,»» ..rn, u»	vxnKqo naj pnzno prebita gla- Bed ne meso/ne «eje so vsako 3. (MMeiJo |>opol. pri sodr. N. P.1emhergerjn.
1 - .	•	----- —-	»'"«^v.v.11 imn mnj |(|
sotd stock, bonds, or other securities than as ao stated by him.
the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during ths mx months precedm« the date shown above is____(This information is required from daily publications only.)
< ' : ;
FRANK SAV8, Business Manager. . Sworn to and subscribed before me this 20th day of September. 101t
MICHAEL J. O'MALLEY. fMy commission expires March 8th, 1020.)
. Hear Creok, Mont - Jugoal. so.», klab, tsiuik t'rai.k Kt.y,« bo, 101, Hear .	--This statement muL---------... _______________ ^
Creek, Mont.	¡ü^e.^ by the publisher to the postmaster, who shall send one copy to the
Note. — This statement must he made in duplicate and both copies de-tvi j\hy th# Publisher to the postmaster, who shall send one copy to the I PV? ^«^"t Postmaster General (Diviaion of Classification). WasMngtan. p. C^iand retain the other in the files of the post office The publ^her mu<t I publish a copy of Oil» statement in the second issue printed nerf a*#r m
immmihmmm
Stranka
»+«..................j'
J. 0. Z.
V robotu dne 13. oktobra bo ! g), odbora J S. Z ua 803 \V
Začetek ob H. zvečer
Tajništvo J. S. 7.
vsakega mesera za pretečeui nie« I see, kakor je nu/.naêeiio na fur J mulah za mesečna poročila. L	Tajništvo J S. %
VAŽNO ZA VSE KLUBE J. S. Z.
IV novih pravilih skupne stran-Le stanejo od 1. oktobra li>17 na->rfj dualne znamke, to je znam-te za oženjene člane, katerih že-ne opravljajo hišna dela in žele ,iti članice kluba, po pet centov več. To pomeni, da bo moral vsak tajnik klul»a, kadar naroča dualne «aamke^ poslati gl. tajniku za vsako tako znamko pet centov veČ. Doslej so bile dualne znamke dve v eni 20e, za naprej ImkIo po 25c. To naj vzamejo tajniki tiubov ua znanje, da ue bo pomot.
Dalje mora vsak klub ua pod-agi čl. 9. zveznih pravil točno pošiljati tajništvu mesečna po-ročlla. J« poročila morajo doepe-i v gl. urad najkasneje do 10.
Milwaukee, Wis -
j Jugosl. soc. tnjliičko vije'e ši i una svoje redno sejo v nedeljo g«. Koristili bi* i 7. oktobra na 500 Main St. v It i ¡eine, Wis. v Socialist Hali. Začo | tek fočno ol> 9 dopoldne. Ker so I na dnevnem redu zelo važiie reči, ki se morajo rešiti« je potrebno da pridejo vsi tajniki puavočasno. Pravico udeležbi», ima tudi vsak član J. S. Z.
S soc. pozdravom
lite torej vsak, kar je v njegovih močeh, du se povzdigne naš klub, ki je orgunizueija sloveiukcga delavstva, na čin višjo stopnjo. Pripeljite na prihodnjo scjol
leta, pač pa še lepši, kpr bomo samo sa vesbo plačali $180.00 več, kot smo pa prejšnja leta. Vkljub temu pa ostane cena stara» to je : od eden do deaet istiaov po ftOc
iValn A
SEVERA? WAFERS fOK HEADACHE AND NEURALGIA
vsak po dva nova člana. <*c se ina-1 komad, od 10 do 50 se dobe po 47 lo potrudite, ni to pretžka nalo j centov, od &0 do 100 po 45 oent.,
kdor jih pa narod 100 ali pa več, in seveda iste tudi r&sproda, dotični jih pa dobi po 40 oeatov komad.
Vsi Koledarji" bodo razposlani poštnine prosto. Manja naročila po paroelai pošti, večja pa po
Domač liniment.
s tem sumi sebi. Seja je v Slovenskem Narod* nem Domu. S soc. pozdravom
Vene« I Ob id, tajnik.
V vsaki hifc bi morali imeti rteklofuco dobrega linisMeU vedno Pr. rokah za slučaj nesreča, poškodb, »vin/onj in odru » pri takih prilikah n« vtmo za bosega kot jo
Oleveland, O
Slov. soc. klub atev 27 v ( !c ekspresu. vetandu priredi dne 4. novembra t. 1. veselico, spojeno s predstavo.
Thos Stepich,' Igrala s«« bo zabavna veseloigra tajnik. /'Malomestne tradicije". Outalai
Erazem Oorshe bo obiskal več slovenskih naselbin po lapadu. Pravico ima, da nabira nove in
GOTHARD OIL
\lovenska društva v Clevelamlii kolekta stare naročnike za
La 8&lle, 111 prosimo, da naj ne prirejajo svo«
Tem potoui vabim vse sodruge! jih veselic in zabav ua ta dan.
Veael&ni odbor Slov. soc. klulm št. t?7.
na prihodnjo sejo socialističnega kluba, ki bo v nedeljo 7. oktobra.
Prosim« na j si vsuk član zapoiti-	-
ni, tki ima social btičpi klub štev, TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN 4 svojo redno mesečno sejo vsako	POSAMEZNIKOM,
prvo nedeljo v meseeu ob pol št M v kratkem izide naš " Družin -rih popoldne.	m Koledar" sa leto 1918. Da *e
Sodrug i ! t.isi so tako resni, da ' bo nepotrebnega povpraševanja jih mora vsakdo spoznati in za in pisar jen ja, naj si vsakdo za-delavstvo je bolj kot kdaj |H>treb- pomni sledeče: Koledar ne bode no, da se čvrsto organizira.«Sto-j letoa nič slabši kot je bil prejšnja
Proletarec. Sploh je upravičen zastopati nas v vseh poslih, kar se tiče uprave lista.
Upravni štvo.

M11II1I1IMW
V delu je
1
in začetkom oktobra izide
družinski
za leto 1918
.
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti letnik nam ni treba peti slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so ss jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Šavsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki
izdaji.	*
• • •
Skrbno urejen je
ilustrativni del
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile so se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja -
SO centov,
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje. Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vezan.
Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan. Upravništvo prosi, naj se" društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
t j	C	ti
Vsa naročila sprejema
PROLETAREC
4008 W. 31st St.	Chicago, lil.
Ha
Privatne zavarovalne družbe so ; vsemi sredstvi oponirale zavarovalnemu zakonu za vojake iu mornarje.
Zakon, ki g*i je odobril iu |>od piral zakladniški tajnik McAdoo, je ugodno priporočil zborniški odsek za meddržavuo in inozemsko trf-ovino. Zakon je izdelan po odškodninskem zakonu za delavce. • Privatne zavarovalne družbe so se najbolj jezile, da je določenih le 8 dolarjev prispevka za tisoč j dolarjev zavarovalnine na leto.
Ravnotako niso bile zadovoljne z določbo, ki daje vojakom i>i I mornarjem pravico, da laliko spremene po vojni polico, da po-j j stfuic prej godua. j Protesti privatnih zavarovalnih1 družb niso mnogo izdali, kajti( zbornica je sprejela zavarovalno j , predlogo, kot je bila predložeutt. .
(Sevorovo Obthardako olje). UU> umiri MS«P%IMfl&MlftJ? pr«c«j priročno in dobro za zdravljenj« ravno takih tlušajsv kot so. r«vmaUz«rn. novralgija. zv.njsnja odr^s. Oteklino, oteklo žl«z«.
okorelost in bolšči no v mikoah.	.
Cana 28 in 50 csntov. V lekarnah vsepovsod.
DOBRO ZA Z V IN JEM J A. Mr. fr**k V»****.	Mom., umi *
»U*i Jo« M. f.br iti T	SMO« ••• a koisao i« h*> mm .1 c»
% uedrcnU S»twovIi« <Jutb*rd«lnin oljsm. *> pna^l» v« bolsil»« In -s»l»J -lupei dobru pofutitu. **
Kup*. Sevata z<ir»vlls y <km»H leS*r«L IfthMraj» <*«<» "kww« ". C« jih m iuuici« dufciti. n*rotito jih »r»rtw«t «d «s»,j
W. F. SEVERA CO, CEDAS RAPIOS, IOWA
imsB
Na|vcè|a stoveuka
FRANK CERNE "
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Uro, veriüce, prsUn«, broàke, zapestnico, medaljon.ške, itd. Popravljamo ur« po nizki c«ni.
Podružnica Columbia CranoíoMv in gramofonskih plo¿¿ »lov«nakib in drugih. Se prodaja ea masečna odplačila.
PiiiU po cnik. kateri m V« Najboljša blago.
3Q!

Najmiija cm«.
Pmiseduik NVilsou je odobril znižiinje cene za jeklo od 40 do 70 odstotkov. Znižaue cene veljajo za vlado, občinstvo in zaveznike.
Do znižanja cen je prišlo na konferenJ-ah jeklarskih tovarnarjev in odbora za vojno industrijo, ft i so ae vlekle že ves mesec d»ri. Znižane cene temelje na pr«v duktivnih t roških, kot jih je dognala obrtna liomisijn.
Sporazum določa, da ne smeje, trgati plače jeklarskim delavcem iuj^varparji i/rabijo v>.c moM,jia se /produkcija ne zniža. Cene po stanejo takoj veljavne iu so podvržene reviziji prvega januarja
Jeklene ploSČc — trg Ghicagoj i in Jftttsburgh — za sto fun-tov v prejšnja cena J^ll za s funtov. Cena znizaua za 70.5 ckI-stojkov.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na v a* beli denar za črne dne v«,,# To poaicuja toliko kakor prvo pazit« ia kranit« dokler «te m» zdravi in mladl.%da boste imeli nekaj za stara in oaeniogla leta.
V mu k človek «iora paziti in braniti, k« le to je edina pot, ki vb» votli v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dat« nastran, se lahko «eni kot itemrijni kamen poslopja aa katerim vsaki str rini. iJoluo
r.rna res*
je veduo imrti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do ?.r 1 pogača: kamen na kamen polnea". Najte/.jo je početek nli bn (MH-etka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaft denar št« danea. ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobit« Tate bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po Z',* obresti od nj*»ga.
Pošiljamo depar v Italijo, Kosijo in Francosko.
Prodajamo prve posojila« mortgage (markeče) in dajetao v najem varne hranilne predale.
8 p reje A o upise za parobrodao potovanj« v staro domovino po
KASPAR STATE BANK
1900 Blu« Izlaad Atobo«, Chicago, IIL
Kapital, vlogo in prebit«k znaia nad $«,000,000.
/a
snidejo z nami na konferenci. Vseh stavkarjev bo 13,000, ko Sirovo Železo po tona, prej- prenehajo z delom krovni težaki.
' Odborniki 44Zveze prevežaleeV ua Velikih jezerih" se norčujejo iz stavke in pravijo, da se pouc-sreči.
Najbolj prizadete lukc od stavke bodo sledeče: Chieago. Mihvau-
šnja cena (-ena -znižana 43.4 odstotkov.
Jekleni drogi — trg Pittsburgl in Chicago — ^¿.iH) sto funtov prejšnja cene $5.50. Cena znižana j za 47.3 odstotkov.
Železna ruda po $5.05 iona. V|kee/ Oveland, Detroit, Ashtabn-
cenl nt spreuicmlie.
Kok — trg Connelsvillf tona; prej&nja cena #1«.
Komaj so izvedeli na borzi v New Yorku, da so sč pogodili za
la in Buffalo. Stevko bosta vodi-^¡la tajnik Olander in Thomas Con» i way, tajnik organizacije mornariških kurjačev. Za isučene mornarje zahtevajo
cene, je padla vrednost delnic od mesečno in hrano in $«0 ¿4 #1 do $2. Delnice United States I navadne mornarje. Zdaj so imeli Steel so padle od $110.87»na!*72 47.50 rn mesec. Povišanje
$100.50. Kavno tako so bile prizadete delnice drugih jeklarskih d ružb.
mezde zahtevn.io radi draginje in da se jih več posveti mornarske-, mu poklicu, kajti zdaj potrebuje-
—__i jo do 20.000 trgovskih mornarjev.
Deset tisoč mornarjev, kuhar-	"
jev in kurjačev je odglusovalo, da Koster, predsednik trgovske prične stavka dne 1. oktobra, zbornice in vodilni duh odbora Victor Olander, tajnik mornar- miljon dolarskega sklada v San ske organizacije, izjavlja, da jej Franciscu, Cal.t za Mvzdrževanje dobil poročila, da so člani orga-,rcda in mira," kc je spravil nad nizaeije skoraj soglasno glasovali, župana Holpha. Očita mu, da je 011 da prenehajo z delom prihodnji J<riv, da v sedanji cestuoželeziii* pondeljek, če lastniki ladij nc pri- ški stavki ne >ludata uajvzomej« znajo njih zahtev. Glasovi šc ntsoS Ai red in inir.
pre&teti, totla vsa znamenja kažejo, da je sklep za stavko skoraj soglasen.
Htavko lahko odvrnejo lastniki ladij, ki so združeni v "Lake Carriers Association," če priznajo ravno tisto pogodi*), ki je veljavna na Atiantitikcm oceanu. 1 Mornarji, kuharji in kurjači za-|
Župan Kolpli je seve odgovoril Kosterju, ki bi najrajši vse organizirane delavec utopil v žlici vode. Odgovor župana bo temu gospodu še dolgo v spominu in najbrž bo v prihodnje držal jezik za zobmi, da ne sliJH še kaj hujžcga.
Župan je dejal: * 4 4 Ne vi, ne odbor za red in mir
htevajo to pogodbo in priporoči- *i že ni pridobil pravice s posebnim
la Jo je tudi zvezna vlada, toda lastniki ladij se trdovratno upi-rajo.
Tajnik Olander je dejal: 44Ne
spoštovanjem do zskona in reda, da pridiga meni ali policijskemu depart ment u.
Prav narobe je. Naše delo in
v biznisu in industriji, v stvareh, v katerih ste najbolj prizadeti in o katerih si domišljate, da jih najbolje razumete. Svet se spreminja okoli vas, vi in drugi tuki ko» ste vi, ne vidite tega, kakor ni o-pazil tega ruski car, dokler ni bilo vse končano. Vi 5«' vedno verjamete v Napoleonov dim od strela s kartečami. Vi še vedno mislite, da fndustrijalne nezadovoljneže lahko potolažijo policijski kolPM. Srečni smo, da vas in vas odbor za red in zakon ne smatramo tako rcsuih, kot se smatrate sami." mi."
Henaton Kiug je predložil sena tu več čekov ¡11 pobotnic tiskovne družbe "Fair Play Publishing Co/' v New Yorku. Čeki »o bili nakazani v nemškem poslaništvu in se glase od $1000 do $2000. Denar je prejel urednik Marcus Braun. Nemški poslanik je izplačal vsega skupaj okrog $6000 tej družbi.
zahtevamo zaprte delavnice, sin- delavnost vaše posebne skupine pak hočemo, da atlanti&ka pogod sta po mojem mnenju povzročili ha velja tudi na Velikih jezerih, industrija In! nepokoj, ra zredno imamo mednurodno unijo in sovraštvo, ki se je v nekaterih slu. $700,000 v stavkovnem skladu, čajih pokazalo v nasilnosti In iz-Pripravljeni smo za trdovraten gredih, ki sta povzročili občini v
boj, če je treba.
zadnjem času mnogo tuge.
Stavka bo omejena le na tovo/. j Nesreča je, d« je v tej deželi tone pamike, kajti lastniki potni* Hko tekih oseb kot ste vi, ki so nekih psrnikov so prt volji, da se,ozdravljivo neumne iu iguorantno
Izžl« je kafts Monizem
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah.. To vclczanimi-vo znanatveno razpravo, tičočo se svobodnega nazirnuju in misli, bi moral čitati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak Vovenski svobodo-mislec in socialist bi niorel imeti to knjigo v hiii, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, «ocijali-stičnem klubu in drugih kulturnih druStvih.
Cena 35e postpine prosto.
Naročite ie danes pri:
ERAZEM OORSHE 4964 Pearl St., Denver, Oc
Adv.
> Pri prehladih
▼írgalu nal la ytsa, k ar.
üftaha)s uk«} «isjliiim 1o4«ae pravi s varstveeo laamko sMra.
Ste in sv ♦ Iskacash ta nas^a«st «4 p. an. aiCKTfhi a co. ta-e« wiiMittMi itrm. n«» v*rh. n. v.
»r ,T r ' " • t —	..	•	'i TT < • F*
Chicaški shod.
(Konec s 3. strani.), viili en cent, pet centov, kvoder, dolar ali kolikor hočejo mesečno. Val prispevki so prostovoljni in odvisni od dobre volje priuspevaleev.
Izvraevalno dalo.
Slovensko republikansko delo je it izvršilo ni-kaj dela, ki je sicer na videz mulenkontno, vendar pa velikega pomena za naše rojake. Kkse-kutiva je storila korak, da ameriška vlada nekaj ukrene v korist naših fantov ki mož, ki ao izžrebani v armadi, pa še niso popolni državljani. Za slučaj, da so ujeti od Nemcev in naj izvedo, da so se avstrijski podaniki, kaj se bo zgodilo z njimi?
Državni department nam je obljubil, da dobimo kmalu mnenje vojnega tajnika o tej stvari. V kougresu je pa zdaj predloga, ki določa, a ko postane zakon, da ao vsi vojaki popolni držav -ljani, čim pridejo v armado brez ozira, kako dolgo so v Ameriki. Predloga je bila predložena potem, ko je naš tajnik pisal vladi. To je lahko malenkost, lalrko je pa tudi velikega pomena za vse tiste, ki so vojaki in nedržavljani. (Aplavz.)
Odmevi v angleškem časopisju.
Pred par tedni je °01as Svobode" prinesel našo izjavo v angleškem jeziku z dolgim komentarjem. Dotična številka tega lista je bila poslana vsem ehikaškim dnevnikom. <*ez nekaj dni je "'The Chicago Daily Journal" objavil uvodni članek z naslovom "Italy and Southern tflava," v katerem vprašuje, kako more Italija zahtevati dotiČne kraje v Dalmaciji, kjer Živi 90% Jugo -slovanov. (Aplavz.) OMfcem pravi "Journal" v dotičnem članku, da se naj Italija izreče za jugoslovansko republiko, ali monarhijo, ako hoče dobiti simpatije Jugoslovanov na svojo stran.
Dobro je torej, da se ameriško časopisje pouči o našem gibanju in o položaju našega naroda v stari domovini, da ne 1>odo Amerikanci verjeli vsega, kar jim natvezajo Italijani.
Buletin v angleškem jeziku.
Iz teh razlogov je sklenila eksekutiva zruže-nja, da bomo izdajali od časa do časa buletin v angleškem jeziku, ki bo vseboval potrebne informacije za ameriško javnost In vse vlade, ki so zaveznice Združenih držav, o našem gibanju in položaju Slovencev in Jugoslovanov vobče. *
Pridejo pa še druge reči, in zato je treba močne organizacije in sredstev. Ne vemo, kdaj se
konča vojna. Meni se zdi, da se je šele začela. Vendar pa, ko pride do mirovne konference, bomo skrbeli, da Uve konferenca nase ielje. Poslati bo treba zastopnika in obvestiti aiuerifko vlado o željah Slovencev.
Poglejmo druge narode, kako delajo v ravno takem smislu. C ehi in Slovaki imajo skupno organizacijo, ki deluje za češko-slovasko republiko. V tej organizaciji, ki jo imenujejo "Narodni Združeni", je organiziran ves njihov narod v A-meriki. Hil seiu navzoč na njihovem shodu, na katerem je govoril Član ruske komisije. Govorili so aocialiat, avobodomislec in katoliški duhovnik drug za drugim na enem odru in vsi so naglasali eno nalogo in en eilj. Med njimi je aloga In zato imajo uspeh. Poanemajmo jih in tudi mi bomo imeli uspeli. (Aplavz.)
Zadnji govornik je bil
sodrng Filip Godina,
ki je govoril o načinu, kaka.si mora republikansko združenje pridobivati gmotna sredstva, ako hoče delati. Po vda rja l je odločno, da ni naše gibanje Rockefellerjevo, niti uobenega posamez -nika, temveč narodovo in narod sam ga mora financirati.
Vaa sistem financiranja «toji na prostovoljnih prispevkih, ki naj pride jo od posameznikov in društev, katera podpirajo naAe gibanje. Nekaj prispevkov — okrog >M0 — je že prišlo in upati je, da bo stvar dobro v tiru. Društva, lokalni odbori iu vsi faktorji imajo nalogo prirejati sestanke, zabave in veselice, katerih prebitek ali čisti dobiček naj bo namenjen združenju. Na sejah iu drugih sestankih imajo prijatelji združenja vedno priložuoat, da izvrše kolekto. A}vdirati je treba na prijateljska srca, da žrtvujejo par centov. Vse to se bo izvršilo, ako se pristaši združenja dobro zavzamejo za stvar. Vsak cent bo polteno izkazan in porabljen v namen, v katerega bo izrečen.
Naposled je Godina prečital znano chicasko izjavo in jo dal na glasovanje, da se bo videlo, da I) ljudstvo odobrava našo akcijo ali ne.
Ujara je bila sprejeta.
Med poslušalci v dvorani se je nabrala ivota $25.00 v prid blagajne. Za ta prispevek sc je ao-drug Godina iskreno zahvalil občinstvu in nato je so drug Sava zaključil shod, ki najde gotovo odmev tudi v drugih naselbinah.
Vojna in naraščanje prpfitov.
Švicarska ni direktno udeležena v svetovni vojni. Zaradi tega se pa nikakor ne more reči, da nI prizadeta od vojue. Da je ne zaplete tuja sila v krvavi ples in da more varovati svoje pravice in dolžnosti kot nevtralna dežela, mora njena vojska stražiti meje, ki se na vseh straneh tisče vojskujočih sc dežel.
Ni bas težko razumeti, da povzroča poloŽAj mauj premožnim slojem švicarskega prebiva hit v a mnogo trpljenja; izpostavljeni so pomanjkanju živeža in draginji kakor l j udje v vojskujočih se deželah. O bedi in pomanjkanju pa uajbrže nične vedo delničarji družbe za izdelavauje aluminija v Nenhausenii; po poročilu lista "Neue Zucrcher Zeitung" je ta družba leta 1916 dosegla 16,644.284 frankov čistega dobička.
Po istem poročilu se je izplačala delničarjem pač "le" dvajsetodstotna dividenda. Dvajset frankov čistega dobička brez dela od sto je kajpada malo .Knaka dividenda se je izplačevala tudi leta 1914 in 1915, ko so čisti dobički dosegli neka jčez osem miljonov frankov.
Toda za ostanek profita v zadnjem letu je našla dražba prav koristno pot. Delnica omenjene družbe se glasi na tisoč frankov; toda do leta 1915. je bilo na tc zneske vplačanih le po šeststo frankov. Seveda se jc dvajsetodstotna dividenda kljub temu računala od popolne vrednosti, to je od tisoč frankov. Kazim tega se je pa letos od čistega prebitka po izplačilu dividend na vsako akcijo doplačalo 400 frankov, tako da jc sedaj vsako delnica dosegla popolno vrednost, četudi so gospodje delničarji resnično plačali le šestdeset odstotkov. Dobili so torej kneževski dar, ne glede na to, da so dobili v pesnici 331/;* procentH divi-dende. Z drugimi besedami: V enem letu je znašal njih dobiček eno tretjino vplačaucga akcijskega kapitala.
Misliti bi bi^da je zdaj dovolj. Ali kaj še! 'Tihe rezerve' tor&rne za eventualne izgube znašajo tudi kakšen tucut miljončkov; raznn tega so mnogo miljonov predstavljajoče stavbe z notranjo opremo le skoraj popolnoma amortizirane. Kosmata vrednost podjetja je leta 1916. znašala 88,936.045 frankov, od katerih se je pa 64,965.124 frankov odpisalo, tako da je znašala faktičns vknjižena vrednost koncem lanskega leta le še 23,970.921 frankov.
, Za bodoče izkoriščanje podjetja in za eventualno prodajo bo seveda merodajna kosmata cena. Akcionarjcm je torej za dolgo vrsto let zagotovljena ogromna dividenda, ker bo |x>polna amortizacija podjetja na ta način pač kmalu izvršena.
Podobne razmere so pri delniški kemični tovarni. prej Sandoz v Bozlu, o kateri se je uradno poročalo, da je občni zbor delničarjev po statu-taričnih odpisih iu odbitku bonusa v znesku 1000 frankov za vsako delnico sklenil izplačati petin* dvajsetodstotno dividendo.
i)ispozicijskemu fondu zavoda so pripisali dva miljona frankov, ostanek v znesku 323.000 frankov jc bil prepisan na novi račun. Da sc ne l>o reklo, da je družba umazana, je treba povedati, da se je za darila delavcem in uslužbencem določilo okrog 400.000 frankov, podpornemu skladu delavne v in uslužbencev so pa dali 500.000 fr.
Ta darila bi bila gotovo, priznanja vredna. Vendar je pa treba vzeti dvoje v poštev. Omenje-svnta predstavlja le majhen zlomek ogromnega
dobička^ ki ga je družba dosegla z rokami svojih delavcev. Mezde pa niso v nikakšneui razmerju z "zaslužki" delničarjev, iu ta, kar je delavčem odkaaal občni zbor akcionarjev, je le majhno povračilo tega, kar jim jc bilo na mezdah premalo plačano.	. 0
Celo meščauaki švicarski listi — seveda ue val — ki objavljajo poročila o takih finančnih uspehih, bridko kritizirajo profitarstvo. ki nabira večji del narodnega bogastva v žepih maloštevilnih posameznikov. Ni se čuditi, da nastopa delavsko časopisje z veliko cneržijo proti sistemu, ki omogoča tako oplenjevanje delavskih mas. Švica je majhna dežela in tudi sorazmerno ue spada med vdeindustrijske države. V miru je bilo plan-šarstvo, mlekarstvo, živinoreja iu turistika glavni vir dohodkov. Če se tukaj razmere razvijajo v tako velekapitalistični smeri, tedaj je naravno, da mora profitarstvo še bolj cvetcti v veleindu-strijalnih in uotorično velekapitalističnih deželah.
Kapitalistični sistem sc rapidno spopolnjuje in vojna ga mogočno pospešuje. S tem se pa približuje tistemu vrhuncu, s katerega ni več poti na svota predstavlja le majhen zlomek ogromnega navzgor, ampak le še padec v prepad. Socializem se mora pripraviti, da prevzame njegovo legitimno dcdščiuo, organizacijo in administracijo človeške družbe.
Matija Krzbergcr, vodja nemških klerikal-cev, je odšel v Budapešto, kjer bo govoril na mirovnem shodu. Krzbergcr ima velik vpliv na katoliške kroge v Avstro-Ogrski.
Iz Rima poročajo, da papež že ve za mirovne pogoje Nemčije in bo sestavil svojo prihodnjo noto v soglasju s temi pogoji. Odgovor nemškega in avstrijskega cesarja na prvo noto se smatra v Vatikanu za "domačo tolažbo". Prihodnja pape-ževa,nota inorda izzidc v dveh tednih.
Špansko časopisje prinaša vest iz nemškega vira, da bo papež v svoji drugi noti priporočat španskega kralja Alfonza za posredovalca vojskujočim sc drŽavam.
Iz Nemčije poročaj«?, da bo kajzer podelil maršalu llindenburgu naslov kneza na njegov se-demdesetletni rojstni dan 2. oktobra. Kajzer je že odredil, da šolski učenci praznujejo Hinden-burgov rojstni dan po vsi Nemčiji.
Amsterdamski "Tclegraaf" ima brzojavko z belgijsko-holandske meje, da so Nemci v zadnjih treh tednih ustrelili trideset Belgijcev v Ghentn, katere so obdolžili vohunstva.
Največja stavka v Avstraliji je končana. Stavka se je pričela 2. avgusta in prizadete so bi-le železnice, Inke, rudniki, parniki in mnoge druge industrije. Železničarji so se vrnili na delo 8, septembra, pristaniščni delatci pa minulo sredo.
Iz La Paz, Bolivija, poročajo: Časopisje v Boliviji poživlja vlado, da je prišel čas, ko morajo biti vse republike v južni Ameriki trdno solidarne v akciji proti Nemčiji. Skl«. niti ae imajo pogodb« za akupno akcijo.
Ali tU bolni?
<e ste bledolični iu se ne počutite dobro, vas bodo ljudje vedno povpraševali kaj vam manjka! Ali ste morda bolani ? Ako je temu tako, vam ni treba dosti razmišljati, kako bi zauiogli najti pravo zdravilo. Izmed desetih slučajev vzrokov bolezni je devet takih, ker vas želodce ne deluje v redu; vsled tega je treba, da *e želodec izčisti in utrdi. Najboljše sredstvo, ki bo vaš pokvarjeni želodec spravilo zopet v red je znano Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. To vino vam bo povrnilo aopet zdravje, katero ste zgubili vsled zabasanosti (zapeke) neprebave, glavobola, nervozno-sti, slabega spanja in splošne slabosti. To vino vam najbolj pomaga pri vseh želodčnih neprilikah; posebno je priporočati to zdravilo ženskam, rudarjem in takim delavcem, ki udihavajo pri delu strupene pline. Poskusite enkcat to vino in se prepričajte o njegovih učinkih! Cena #1.00 v lekarnah. — Izvanredne in uagle vremenske izpreinembe — sedaj tople in zopet mrzle — naj vas opominjajo, da je za prehlad in kašelj najboljše zdravilo Trinerjev "Cougli Sedative", proti revmatični u in nevralgiji pa Trinarjcv Liniment. Cena teh zelo važnih zdravil je enaka; 20 in oOc v le karnah. po pošti pa 35 in 60c. Jos. Triner , izdelujoči kemist, 1333—13418. Ashland Ave., Chi-cago, 111.	(Adv.)
RAD BI ZVEDEL
za svojega prijatelja Joe >Yidmer, kateri se je pred petimi meseci nahajal v Coalton, 111. C> kdo izmed rojakov ve za njega, naj uii naznani, ali pa naj ae aam javi. rfftUl
tudi svojo ženo Ano Drab, ki je pred dobrim tednom odšla od mene. Pride naj nazaj, ker oti^ci za njo zelo žalujejo. Če že neče živeti z menoj, potem se lahko aoduijsko ločiva in greva vsak svojo pot. Ako kdo izmed rojakov ve za njeu naslov, naj mi ga naznani.
Frank Drab, ' (3x)	P. O. Nokomis, lil.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zulopt na «»•k aodiUih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Central Hotel
Conemangh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjaf Seveda. To je "VIL-LAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi jc poznan po vsej okolici.
Ogdcu Ave., bli.zo cestne železniške postaje, Lyena, 11L Telefonska številka-224 M.	1
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
H 41« IUVI m., IINOSNA, «IS.
Talefon 11*9.
Prirepen po načinu, ki ga je rabil »Ur moder menih
SOROL
se je izkazal čudovito uapeš-nem aa kri« ialodcu ia trebuhu, bol« «vrat, na-«Ink«, glavobol, izgubo tek«, prehlad V gl»»i, itd .d
Priredi sa i»U kumpanija, ko del» «lavni "Pain Ba-pallar" »taro v redno »red-»tvo ia vdrifnenje. Pameten dlevek ima «na etfkiaaUo vedno pri rokak S6c in Sic v v tek lekarnah. ti p« pri F. AO. aiCHTCK CO. 74-80 Waahiojrton Street. NSW YORK
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven meata.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poitena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue laland Ar«.,
(Adv.)	Ckic««o, III.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD. PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve ta **. List stane za celo leto $3.001, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. De» set članov (ie) je treba za nove društvo. Naslov za list in za taj-ništvo je: 3657 So. Lawndale Ave. Ohicago, 111
»r. «K. C. Ohleadarf, M. ».
Zdravnik aa notranje bolezni in rsnocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna— plačati je le zdravila. 1924 Blue Ialaad
Ave., Chlcago. Ureduje od 1 do 3 po • pol.: od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga : i i vet i bolniki uaj pitajo slovensko.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
wjü banke
ČLANEK O NADZOROVA SVAKE ' 'CLEARLNQ HOUSE".
I Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod aadsorstvom "Clearln« Houaa".
Vse banke, ki imajo aveco s Ckicago Clcsriog House, ao podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov ia imetja »e mora vraiti najmanj enkrat na leto. Izvedene! natančno pretttejo stanje vsake banke. Vso gotovino prefttejejo, pregledajo vse note, varUine, vknjižbe In drugo vrednostne listine, se prepričajo o foadik, ki ao naloženi v drugih bankak ia pregledajo kajige in račune, te najdejo izvedenci kake slabe aH dvomljive vredaoetne listine, se te ne itejejo v»č kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednot* v svojik knjigak. Co banka drzno špekulira ia se ji pride na sled, moru to takoj opustiti. Vse, kur je slabo, ri-skiruno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kcdar se odvzamejo kaki banki te 'ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima alednja sa to dober varok. Na drugi atrani pa je o banki, ki je članica te sveže, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt aa nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala aiti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je Ho na ali drugi banki slabo vsled paaike ali vojake, ao ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadaorovalni načrt se je pokasal tako vspeften, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, »prejeli ta načrt.
American State Banka j« v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popotnik računov.
Amer<«aa Kate Banka pa je tudi pod d< davnim aadsorstvom in odda vsako leto pet detajliranik računov o stanju Bankiag Departmenta država lllinoia.
Napravite NASO banko sa VA&O banko ia Val denar bo varen ia ga lahko dvignete, kedar ga lelite.
Vprašajte sa seznam naftih First Oold hipotek. Kakor tndi seznam $100.00 ia $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Narodna Tiskarna
Ulmmé A
Ha.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
—I
a$ $$$$$$$.........................................
TfADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, lape, rezali je, uniforme, pečat« in vae drugo obrnit« a« na evoj«(a rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenare.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garantirano.
$»$$$$#«$$»$$$i$«$$$»•$e«$$«»»>»$$»$«saes$s$$$a$$$$$
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČlC SM BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN. PA.
predsednik. AMBBTAKB DRŽA V NB BANKE
Blue Tstsnd Ave., vogal T-onrols in IA. ees t«.
V teli dnevih
velike draginje
bi be moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iàéete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam.pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlnerjovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in m noie razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojtfči kri in želodec, ki ao potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenskc pre-încmbe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega *ina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Uniment
vam prinese v hiao pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten t>ri ponesrečenjn, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene niiSice po tenkem delu ali dolgi hoii. Cena 25 in 50c v lekarnah, po posti l\5 in 60c.
Trlner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-voat, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—San Francisco, 1915, Grand Prix—Panama 1916.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1SSMSS» Ss. Ashland Ave.	CUe*s. IB.
:',V .JUti.