DOLENJSKu NOVIC p lahajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena Jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnin:» za Nenićiji-, Bosno in druge evropske države znala 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, nantćniuo in Eintiiin l:i tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Vsem cenjenim naročnikom in bravcem: „Vesela Aleluja !" = Grospodarske stvari. živinorejski siiod v Novemmestu. Kmetijska podružnica novomeška je priredila v teku zadnjega desetletja že več kmetijskih shodov, koiih sklepi se danes dejansko izvršujejo, in kakor učé izkušnje, z najboljšimi vspelii. Imeli smo v Novemmestu že vinarske sliode in sadjarski shod, na katerili se je poudarjala potrebna smer v teh panogah, in katere se moramo držati, ako hočemo napredovati in si zbtdjeati svoj gospodarski položaj. Letos se je priredil živinorejski shod. Ta shod ni bil prvi, ampak že drugi, ki se je priredil za povzdigo nase živinoreje. IVvi shod se je vršil I. 1895. Takrat se je sklenilo, da naj se še nadalje zboljsuje naša goved z vpeljevanjem enobarvnih plemen. In res se je tudi vkda pridružila tem sklepom in je odločila, da se ima na Dolenjskem iz državnili sredstev podpirati le vpeljava mur-bodenskiii oziroma muriákih bikov. To pleme daje lepe Voli, je tudi sicer dobro za užitek in prikladno za dolenjske razmere. Letos je bilo pa na dnevnem redu živinorejskega shoda dvoje drugih vprašanj, ki sta tudi zelo važni in nujno potrebni primerne rešitve. Letos 8e je šlo za to, da se pojasni položaj naših občin in naših bikorejcev nasproti določilom živinorejskega zakona, in da se kaj ukrene, kar bi utegnilo olajšati in povzdigniti rejo bikov v deželi. — Ta shod se je vršil v nedeljo 20. marca v gostilniških prostorih g. župana J- Zurca v Kandiji. Pričel se je kmalo po 2. uri po-poludne in trajal do 4. nre. Shoda so se udeležili živino-^^jííi in župani od raznih strani nase Dolenjske. Zastopani so bili razni in tudi najodUčnejši okraji dolenjski, l^rišlo je pa tudi več Gorenjcev na shod. Zbrane nde-ležnike je pozdravil načelnik kmetijske podružnice, g. Rohrman, pristav na Grrmu. Pojasnil je namea slioda in predlagal predsednikom g. vodjo 11. Dolenca, l^ai' se je soglasno sprejelo. Nato je pristav Hohrman ^ daljšem govoru pojasnjeval, da je z ozirom na določila živinorejskega zakona v interesu vsake občine, ^ko se v občini redi zadosti zasebnih bikov, kajti v ttm slučaju se občini ni treba poprijeti občinske biko-•"^je. in občina si lahko prihrani mnogo stroškov, pa tudi mnogo sitnosti in dela. Kjer manjka bikov, tam "^aj županstva pred vsem za to skrbé, da pospešujejo in olajšajo rejo zasebnih bikov, kar se lahko doseže, ako bodo županstva varovala interese bikorejcev pri določevanja junČevine, ki bi se morala med bikorejci skupno in dogovorno določevati, ne pa tako, kakor je sedaj v navadi, da namreč eden drugemu zbija eeue, na škodo sebi in drugim. Občine naj nadalje posrtdu-jejo nakup potrebnih bikov in naj se pogajajo tudi za dobavo ettbvencijskili bikov. Če je le mogoče, naj dajejo tudi denarne nagrade za rejo lepili in dobrih bikov. S takimi nagradami si laliko zagotové tudi potrebno število bikov, in lahko vplivajo na to, da se biki prodajajo le z vednostjo in dovoljenjem županstva, ne pa metii nič tebi nič, kakor ae sedaj godi. Govornik je pojasnil tudi položaj bikorejcev in prišel do zaključka, da se reja bikov našim živinorejcem ne izplača, in da je zato tako pomanjkljiva in slaba. Ko bi se reja dobro izplačala, potem bi se je eden ali drugi z veseljem poprijel, ali v sedanjih okolnostili se vsak žrtvuje, kdor se z njo peča. Stroški bikoreje so še enkrat tako veliki kakor so dohodki, li.es da se pri bikih tudi nekaj priredi ali ta prirejek ne pokrije primanjkljaja. Na zadnje predlaga sledeče resolucije: l.J Junčevina naj se povsod na Kranjskem zviša na 2 K ; manj kot 2 K ni zahtevati, ker se v tem slučaju reja bika ne izplača. 2.) Pobira naj se povsod enako visoka junčevina. Izvzeta bodi le junčevina od posebno žlahtnih iu dragocenih živalij. 8.) Občine naj pospešujejo rejo bikov s tem, da varujejo interese bikorejcev pri zvišanju in pobiranju enako visoke junčevine, in da dajejo kjerkoli mogoče za vspešno rejo bikov tudi denarne nagrade. Na to se je vnela precej živahna razprava od strani navzočih veSčakov in gospodarjev, izmed katerih je omeniti posebno izvajanja ravnatelja Pirca. deželnega poslanca Ulma iz Klevevža, metliškega Župana Jutra s a in vodje Dolenca. Ravnatelj P i r c je navzočim živinorejcem marsiktero trpko povedal in jih opozoril na to, da morejo s primerno organizacijo sami za to skrbeti, da se povzdignejo dohodki kmetijstva. Zakon za povzdigo živinoreje se mora veliko strožje izvrševati. Vodja Dolenc je omenil, da je sam Člen licen-cijske komisije, da pa je težko nastopati strožje, če manjka bikov. Prav k stvari Je govoril metliški župan J u tra s, ki Je povedal, da imajo ondi vpeljano občinsko bikorejo in da mora vsak plačati po 2 K junČevine, da, še to ue zadostuje, ker stane reja občinskih plemenjakov več kakor dobi občina na junčevinah. Poudarjal je, da ni gledati gospodarjem na to, če se junčevina zviša. Glavna stvar je, da se redi zadostno število lepih in dobrih plemenjakov, po katerih se dobi lep zarod, ki hitro popolni zvišano Junčevino. Deželni poslanec U1 m ae strinja z izvajanji preJgovornika in priporoča, da ge sprejmejo vsi predlogi poročevalca b to izpreiiiemljo, da se pobira povsod brez izjeme enako visoka pristojbina. Pri glasovanju so se nato soglasno sprejeli vsi predlogi poročevalca, kakor smo jili zgoraj navedli ; le pristavek pri drugem predlogu je odpadel. S tem je bil sitod končan. Naj omenimo ee, da se je slioda udeležil tudi novomeški okrajni glavar baron Kecli bacil, deželni poslanec vitez F. Langer iz Hršljina in grajsčak baron AVanibolt iz Umelnîka. Pismeno sta zborovale« pozdravila deželni poslanec V. Arko iz Postojne in predsednik trgovske zbornice, veleposestnik J. Lenarčič iz Vrhnike. Impregniranje kolov. Kolje za vinograde postaja leto za letom dražje, tako da mora pameten vinogradnik ž njim etediti in tako po8tO])ati, da je napravi bolj stanovitno in trpežno. To se godi z impregniranjem, katero obstoji v tem, da se kolje namoči v kaki strupeni tekočini, katera brani, da se istega ne more zlahka prijeti goba in gniloba. Take tekočine so : karbolinej, katran, tér, modra galiea in dr, Najbolj po ceni in za majhnega posestnika najlaglje izpeljivo je impregniranje ali namakanje kolja v raztopljini modre galice, katero rabimo tudi za škropljenj« proti peronospori ali strupeni rosi. Za namakanje kolja je treba kakega vsaj 70 cm glokega čebra, ali druge posode, n. pr. sodov od petrolja, katere tako dol)Í vinogradnik za maj lien denar v vsaki večji prodajalni. Suho, obeljeno in ošpičeno kolje se postavi v tako posodo in potem se v isto nalije pet odstotna raztop-Ijiiia modre galice tako visoko, da stoji kolje vsaj 50 — GO cm globoko v tej tekočini, ker mora biti ne samo ves tisti del kolja, ki pride v vinogradu v zemljo, ampak tudi se vsaj 20 cm nad zemljo impregniran, kajti kolje segnije najraj tik nad ali tik pod površino zemlje, kjer je za razvoj gailobnili glivie zadosti zraka, vlage in gorkote, katere tri reči gnjilobo najbolj pospešujejo. liazstopljina galice se napravi na ta naČin, da vzamemo na vsakih IGO 1. vode 5 kg. modre galice in isto obesimo v žakeljčku na kak kol tako v čeber, da seže žakelj z galico v vodo. Na ta način se galiea hitro raztopi. Apna, kakor pri galici za škropljenje, se ne sme primešati. Kadar kolje nekaj raztopljene galice popije, je treba iste zopet doliti, da stoji kolje vedno enako globoko v tej raztopljini. Kolje mora se vsaj po 4 dni v galici namakati, potem se dobro posušiti in kadar je suho se ga lahko rabi za nakolitev vinograda. Ker je podpisani s takim postopanjem dosegel najboljših uspehov, ga vsem vinogradnikom toplo priporoča. Kolje bo ostalo vsaj 3 — 4 leta dlje zdravo in porabno, kakor brez namakanja v galici. Bohuslav Skalický, C. kr, viuaraki nadzoruik t Euilulfovetu, •••^VtSSfr". Politični pregled. Državni zbor je končal kratko, neplodonosno življenje v zadnjem zasedanju. Odgodeu je do nekako srede aprila. Storilo se ni prav čisto nič. In dokler misli vlada iti preko Cehov in drugih Slovanov ter v vsem ustrezati le Nemcem, tako dolgo tudi ne bo mirn in reda, razven, če si vlada pomaga s pomoiýo § 14., kar ji bo pa gotovo spodneslo tla. Obstrukcya Cehov postala je še močnejša, ker so se ji pridružili tudi drugi slovanski poslanci, samo Poljakom ae zdi boljše solnčiti se v milosti vlade, ko pa nastopiti za pravice Slovanov. Prva je sklenila, pridružiti se obstrukciji „Slovanska zveza". Tudi napredni „Jugoslovanski klub'\ v katerem sedé naši liberalni državni poslanci, storil je isto. In s tem so se sami udarili v obraz. Ravno ti možje ne morejo dosti preklinjati obstrukcije v kranjskem deželnem zborn, a na Dunaju -— so zanjo. Kako je sedaj ta stvar? Kje govorč resnieo, kje imajo prav? No, dosledno in značajno to paČ ni. — Ta močna obstrukcija je trd oreh, ki ga ne dr. Kiirber ne Nemci ne bodo tako brž razgrizli, a si prej tudi polomili par zob. Veliko govorice in pisarenja je povzročil odstop olomuškcga nadškofa dr. Kohna. Uazne okoliščine in razmere so storile tega gospođa silno nepriljubljenega tako pri ljudstvu kakor pri duhovščini. Sv. Oče je sprevidel, da trpi le vera in cerkev Škodo, če še ostane svoji nadškoiiji na čelu. Zato mu je nasvetoval, naj se odpove, kar je tudi storil. Na dve strani lep zgled: velika skrbnost sv. Očeta za cerkev, kateremu je stvar veliko več ko ee tako imenitna oseba, in pa aamo-spoziianje odličnega moža, ki hoČe po svojih močeh popraviti, kar je zagrešil. Kar se je sicer o tem pisalo, je le izmišljotina in zloba. Nemški cesar je spet na potovanju. Peljal se je po morju mimo Angleške in Francoske do Španske, koder sta se sešla z mladim španskim kraljem. Potem pa je odplul dalje proti Italiji. Prav čedne stvari se čujejo spet iz Italije, liivsi laški minister Nasi je — po domače povedano — državi ukradel nad en četrt milijona lir (približno toliko kron). Ponarejal je tudi podpise ter živel več let jako potratno in razkošno. Ker ni klerikalec, ampak pristaš prostozidarstva, zato skušajo vso stvar prikriti. Zaradi lepšega ga bodo tudi postavili pred sodnijo, a lasn mu pač ne bodo skrivili, ker so si precej vsi enaki in podobni, da molzejo državo kar se díl. Gonja proti redovom oziroma sv. cerkvi na Francoskem že kaže slabe nasledke. Najprvo treba precej milijonov, da dobć šol in učiteljev mesto pregnanih redovnikov. Francoski državni zbor pečal se je zadnje čase skoraj samo s takimi zadevami, ali za kaj dru-zega ni imel časa ne smisla. Tako čaka postava o starostnem ^ preskrbljenju delavcev že dalj časa rešitve. Vnet bojevnik proti cerkvi je tudi mornariški minister : a brodovje in arzenali so v slabem stanju. Povsod nered in zanikrnost. — Ko so 19. t. m. prišli kardinali svetemu Očetu god voščit, je sv. Oče v svojem odgovoru med drugim tudi dejal, da protestuje zoper to preganjanje in zoper način, kako je vlada postopala z dvema kardinaloma. (Dva kardinala sta namreč imela toliko poguma, da sta pisala predsedniku francoske ljudovlade, da 80 te nove postave krivične. Zato so ju postavili pred Bodišće). Te odločne besede sv. Očeta so francoske državnike spravile iz ravnotežja, l^rikrito so se prej borili zoper cerkev, in rekli, da se gre le zoper ,,klerikalizeiu". A sedaj so očitno pokazali, Če^avega dnlia so, iii javno zalitevajo: lofiitev cerkve od države. Pfťfraujanje cerkve, katero se bo vnelo ěe liujáe, bo pač enega ali druzcga naelo manj stanovitnega in srčnega, in odpadel bo. A cerkev se bo okrepila, ker ae bodo katoličani morali zdrnžiti, če si lioté svojo vero obraniti, — Predsednik francoske Ijiido vlade pride 23. t, m, v Uiiu, a pri papežu ne bo vsprejet. Na Balkanu se ni miru, ampak teče kri. Nasilnost tiirskili vojakov, počasnost tiirakc vlade, prizanesljivost „krsčanskili" vlad: to so vzroki balkanskih zmed, katere so vedno luijâe, čím bolj se bliža pomlad. Trebalo bi odločne roke, da preseka ta vozel, Rusko-japonska vojska trajala bo se dolgo. Japonci in liusija dovažajo velike vojne trume na Korejo. — Vršili so se že mali spopadi, a veliko odločilno bitko odlagajo liusi, dokler ne bodo imeli zbrane vse vojne moči in dojde vrbovni poveljnik Kuropatkin, ki je že na potu na bojišče. Navdušenje v Uusiji je še vcduo velikareko, celo ženske so hotele osnovati svoj polk in iti na bojišče. V najkrajšem času bo dogotovljenili pet novili bojnih ladij. Port Artur se hrabro brani in So Japonci spet morali oditi s krvavimi glavami. Tudi v pomorski bitki so podlegli in bežali. Rusi so se zahvalili za dokaze sočutja in za izražana voščila k zmagi, ki so jih poslali razni slovenski sloji in stanovi. -H- V RIM! Katakombe. Velifastna je sicer cerkev sv, Petra, krasne razne rimske palaCe, zanimivi preostanki rimskih íasov, a noben kraj ne napravi tacega vtisa kakor kiitakonibe, Katakombe so namreč pokopališia prvih rimakih kristjanov, Poganski Riuici so svoje mrtve sežigali, a kristjani i-e zdravemu iutu protivne âege niso posnemali, ampak so Svoje mrtvece po judovski iegi pokopavali, Najraji so jih pokopavali v podzemske rakve. Rimski zakoni ščitili a« taka pokopališča kot svete kraje, Tekom raznih preganjanj pa so rimske oblasti v tem napravile izjemo pri kriatjanili : oni naj ne l)i uživali te postavne liobrote. Snmtraii so namreč kristjan« kot politično nevarne ljudi, ki prete z novo vero razrušiti nit'gočno rimsko driavo, in zato je bilo proti njim vse dovoljeno, in nobene brambe in pravice ni bilo zanje. Celo za ^'■"g denar so jim včasih komaj komsj izročili trupla radi Oličenja umrlib. Kristjani so pa ostali trdni in neomajni v ^'''oji veri, a morali so se skrivati. Svet kmg Kima je prav lahek vender trden kamen, se da jako lepo in brez posebnega truda obdelovati. V tem Ifanienju so sedaj začeli pod zemljo kopati dolge rove. f^ifoki so navadno približno en meter, dva visoki in so izpeljani v ravni črti na vse strani, V steno teh rovov so vse-l^aiie potlolžne dolbine, po dve tri druga nad drugo, velike tnliko, da se vanje more položiti truplo odraslega človeka, y te dolbine so pobigali osobito mučence^ zraven so navadno «fivaU mučenisko orodje ter posodico z njih krvjo ali z rutami, »a'iiočenimi v njih mučeniški krvi, Dolbiito so tesno zaprli ^ kamenito ploščo, na katero so vrezali ime, včasih pa So mo-•"ebiti druge podatke o rajnem, Mniencev grob značila je i^iezana palma. Toiej : podzemsko pokopališče so katakombe. Ob éaan preganjanja so bile pa tudi varno skrivališče, kamor so se shajali k službi božji. Cerkve so jim oblastn je podrle, požgale, poi'opale, Po zasei nih hišah tudi ni bilo več vanio. Zato so pa hodili v katakombe. V teh so namreč napravili širje prostore tam, koder se je vtčještevilo hodnikov križalo. ïu sem se pokopavali znamenitejše mučence. Nad njih grobom so napravili v steni večji polkrožni prostor: bil je ah ar, to bila je. cerkev. Groza nas je bilo pač, ko smo s prižganimi svečami, držeč se v dolgi vrsti drug diugcga, hodili pu tem sv, kraju, nmleč sv, roini venec A ni tolika grozu strahu, ki nas pre-šinja kakor groza spoštovanja pred temi junaki sv. lere. Koliko so tr|)eli in irtvovali zanjo'. Nolena pot pred» Iga, noben kraj prenevaren, nobeni stroški [ireveliki, noben tiud preol ilen, da gredó v katakombe k sv, daritvi, da spodobno pi ko|.ljejo svoje mrtve. Kolikrát so vojaki kristjane tu zbrane zajeli, kar na stotine! A vseeno: ne opusté izpolnjevanja svojih vetskih dolinostij Rove zHSujejo in naprav.jo dtug^d sliode, drugod izkopljejo novih katakomb. Krog in krog mesta Rioia so našli katakombe. Mihael de R'>sai, najboljši poznavalec tega „jiod-zemskeg:i liima", je izračunih da znaša dolžina vseh hodu kov v katakombah 876 kihiuietrov (skoraj toliko, kolikor je dolgo italijansko kraljestvo od severa proti jugu). Prostor, pod katerim se razširjajo katakombe, meri 2,466,778 metrov v kvadratu. Ob času preseljevanja narodov in v polnejših bojih so služile katakombe spet kot skrivališče in pribežfdišče, a pozneje so jih popolnoma pozabili. Leia 1678 31. majnika pa so delavci v nekem vinogradu slučajno zadali na le|»o slikane podzemske rove; iiašH so davno pozabljene katakombe. In od tistega časa so neprenehoma učenjaki odkrivali katakombe. Najznamenitejši poznavalci in preiskovalci so Antonio Bosio iu brata de Rossi in v novejšem času nisgr Wilpert. Razne slike, s katerind so zlasti kapele v katakombah okraSene, mnogoteri napisi in različna, tam najdena cerkvena orodja, jasno spričujejo, kakšen nauk so verovah prvi kristijani ; natančno iste resnice in iste zakramente, kakor sedaj mi. Zato so pa katakombe dragocen spomin starodavnosti. A tudi svet spomin so, lep spomin njih ži e vere, trdnega upanja in goreče ljubezni. Zato so sveti možje in tudi učeni možje, oboji, katakombe visoko cenili in spoštovali. DomaČe veati. (Mesečna konferenca) za duhovščino novomeške dekanije bode veliki torek (6. t. m.) v Šmihelu ob 10, uri dopoludne. (Osebna vest.) Eviil. geometer I. razreda g. Jožef Koritzky je imenovan višjim geometrom II. razreda v IX. plačilnem razredu. (Umrl) je 18. m. ni. v bolnici v Kandiji g. BVan Pi-bernik, trgovec, posestnik, obč odbornik in ud krajnega šolskega sveta v Suhoru, N. v m. p. ! (Umrl) je v Ljubljani, deželni boln'ci g. Fran Hutter, posestnik v Planini, oče gospe Antonije pl. F i c h t e n a u, 70 let star. Pokopan je bil v Novem mestu dne 29. marca, (Umrla) je v bližnjem Sevnem pod Tiško goro g. Marija Zupančič. Bla je nad 20 let kuharica pri pokojnemu kočevskemu gospođu dekanu Kresae-tu. Po smrti gospodu dekana preselila se je k svoji teti v Sevno. Vže poprej ne posebno trdnega zdravja jola je bolehati ter konečno po dolgotrajni mučni hidezni izdihnila' svojo blago dušo. Ranjka_bila je jako dobrega in usmiljenega srca. Svetila ji večna luč! (Narodna Čitalnica v Novem mestu.) V cd-borovi seji narodne čitalnice v Novem mestu dne 27, marca 1904 se je sklenilo vstanoviti poseben fond, iz katerega se bo spo-polnjeval oder in tega potreben inventar. V to svrho dtdočil se je za vporabo čitalniškega odra stalen tarif, po katerem se ima plačati za vporabo odra vedno gotova svota, če tudi je dotična prireditev poěvečena dobrodelnim namenom. Tarif je dvojen: za prireditve gledališčnih predstav ima kot najnižji znesek 10 K in kot najvišji znesek 30 K, za prireditve koncertov pa ima kot najnižji znesek 5 K, kot najvišji pa 15 K. Višina doneskov za vsak posamezen slućaj se določi z ozironi na število vaj, dolgust prireditve in množino uporabljenega inventarja. Za Tporabo dvorane in druzih prostorov pa se bode poliirdlo vsakikrat posebej še znezek od 10 do 25 ravno tak« se bodo stroški za kurjavo in sveéavo, kakor tudi na* grada za slugo še posebej zaraÉuuali. (Koncert), ki so ga priredili gimnazijci v Rudolfovem dne 25, 11). m., obnesel aeje, kakor ćujemo, prav dobro. — Obljubljeno naiti je namreè bilo natančneje poroôiio, a gospod ni dižal obljube. Zakaj ne — ve sam. Sploh je tako, da se ta tiîi oni buduje, ćeš, list ni prinesel ničesar o tej in tej igri, predstavi itd. Znkaj pa ni nihČe spisal? Po pameti se od urfdnika pač ne moie zahtevati, da bi bil povsod sam zraven, zlasti ob dnevih, ko ga zadržujejo drnga nujnejša opravila in večje dolžnosti. — Toliko nekaterim nezado^oíjnežem v vsej prijaznosti v pojasnilo. — O koncertu so se udeleženci izrazili na vso moč poiiyaltio. Zlasti ste ugajali 6. točka, tri ljubke Fibizhove skladbe in 8. „Psalm 102", delo pevskega učitelja g. Hladnika Ignacija. „Psalm" je ostal marsikomu v spominu in duSi, — Drorana je bila natlačena ter je ta večer spe,t občinstvo pokazalo svoje simpatije gimnaziji in dijaŠtvH. (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredi dne 9. aprila t. 1. saloigro „Pri belem konjičku" in po igri ples. Začetek točno ob 8 uri. Cene sedežev: prve štiri vr ste TSO K, ostali .sedeži po 1 K, stojišča 70 v, za dijake 40 v. Sedeži bodo se d')bilt v prodajalni gosp. J. Krajec nasi, dne 7. in 8. aprila in 9. zvečer pri blagajni. — Suditi po tem, kakor je imenovana igra v prvič ugajala radi izvrstnega predstavljanja, ter žéla obilo polivale, bode gotovo tudi to pot ravno tako dobro obiskana, (Gasilno društvo v Ru d ol fo vem.) Pri občnem zboiu prostovoij. gasilnega društva v Rudolfovem, kateri se je vršil dne 20, marca 1904, izvoljen je bil sledeči odbor; načelnik gosp. Adolf Gustin st.í podnačelnik gosp. Gustav Luser; orodjar g. K. Rosman; blagajnik g. J. Ogoreutz; tajnik g. J. Moraue; vodja plezalcev g. I. KerliČ; namestnik g. A. Gustin ml.; vodje brizgalcev gg, J. Rerg-iitann in .1, Ogoreutz; namestnika gg. A. Stop&r m I. Recelj. (Di'UŠtvo „Mestna godba v Rudolfovem") ima 23. t m, zvečer ob 6. uri v šolskih proatoriti „Glasbene Matice" v Novem mestu redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Volitev novega odoora. 4. Predlog o nadaljnem obstoju druHva. B. Nasveti in predlogi. Ako bi zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, vrši se pol ure kasneje ondi in z istim dnevnim redom drug olični zbor. (Oddaja cepljenk iz trtnice novomeške podružnice) se bo vršila v torek po praznikih t. j. 5. aprilat.l. od 9. do 11, ure dopohidue. Kdor se je oglasil za nje, naj pride gotovo po nje, sicer zgubi pravico do njih. Trte se bodo delile na Hočevarjem inarofu ob Loćenski cesti. (Člane kmetijske podružnice novomeške) opozarjamo na to, da naj pridejo po drevje in trte; kdor šo ni vzel drevja in trt, naj pride gotovo v torek po praznikih K. aprila t, 1. od 1. do 4. ure popoludne v drevesnico na Hočevar evem marofu, da dobi, kar mu kot članu pripada. Kdor bi do tega časa ne vzel drevja ali trt, temu se bo drevje pi'odalo. (Obrtna zadruga v Novem mestu) imela je svojo 3, letošnjo sejo dne 16. mai'Ca t. 1. ob navzočnosti sledečih gg odbornikov: FranČiČ, Malovič, Weiss, Kos, Agaitsch, Goleš, Murn Fr. in Appe Val. Predsedoval je načelnik zadruge g. FrančiČ. BeŠile so se naslednje točke dnevnega reda: 1.) Prebral se je zapisnik zadnje seje ter odobril ; 2.) prošnja za samostojno izvrševanje Čevljarske obrti se je enoglasno odobrila za pripoiočitev; 3.)-prošnja za samostojno izvrševanje uraiske obrti istotako; 4.) prošnja za samostojno izvrševanje mizarske obrti istotako; 6.) prošnja za samostojno izvrševanje zidaiske obiti istotako; prošnja, došla po odloku c. kr, okrajnega glavarstva v Novem mestu z dne 13. fe-biuarja 1004 štv. 3892 za povrnitev po ranjkem možn bivšemu klobučarju vplačane pristopnine v znesku 6 K se enoglasno odkloni, ker prosilka to obrt po svojem možu še na-nadiiljuje izvrševati; 7.) prošnja za podelitev kake podpore se enoglasno odkloni, ker prosilec ni bil nikdar obrtnik; 8 ) določitev občnega zbora; enoglasno se sklene, da se ima vršiti občni zbor obrtne zadruga dne 17. aprila t. ). ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih gostilne „pri slonu" v Novem mestu. Za slučaj, da bi ta občni zbor po pravilih ne bi) sklepčen, vršiti se ima drugi občni zbor tiati dau ob a. uri popoldne ob vsakem številu navzočih članov; 9.) se enoglasno sestavi dnevni red za pod točko 8 omenjeni občni zbor. Nato g. predsednik sejo zaključi, ko se nobeden gg. odbornikov k raznim predlogom ne oglasi. (Vinska pokušnja v Novem mestu) Povodom živinorejskega shoda v Novem mestu priredilo je dolenjsko kletarsko društvo vinsko pokušnjo z namenom, da se dA lujim in domačim vdeleženeem prilika, prepričati se o dobri kakovosti vin, katere prideljuje bližnja novomeška okolica. Pokušnjo je uredil po vzoru vinske pokušnje pri 7. avstrijskem vinarskem kongresu v Kremsu, c. kr. vinarski nadzornik B Skalický. Dasi je bila cela stvar nekoliko prenaglo aran žirana, mora se priznati, da je vinska pokušnja prav dobro vspela. Sedemnajst vinskih producentov razstavilo je blizu 50 vrst vina, večinoma iz Tiškegore, Grčepja, Vinjegavrha, Bojnika, Smolene vasi, Vinjega dula (Prežek), Straže, Htu-šice itd. Dva razstavljalca sta poslala vino iz Gadove peči in krškega okraja in državna vzorna klet tudi belokranjska in vipavska kvalitetna vina. Kmalu po četrti uri se je razvila živahna pokušnja od strani obilnih vdeležencev. Vdelfženci živinorejskega shoda iz oddaljenih krajev so piičeli, ker so morali z vlakom ob polu 6 uri oditi, in potem so domači interesenti njih mesto vrlo zavzeli. Opazili smo več veleposestnikov, poslancev, duhovnikov, uradnikov, meščanov itd. Pokušalo 89 je pridno, od začetka vsa vina po vrsti, pozneje le bol) fina, osobito kvalitetna vina. Oi domačih vin iz bližnje okolice so vgajala posebno bela vina gosp. viteza Tjanger.a (Bršljin), g. Uima (Klevevž), vinorejske šole na Grmu, dr. Suppanovih dedičev, ludeČa vina istih producentov kakor tudi MajKelnova črnina, Smoletov cviček itd. Kvalitetna vina iz državne kleti žela so radi liiio kakovosti in čistega okusa obilo hvale, osobito Drašičko belo vino ter Slřipski rulandec in burgundec. Konstatirati moramo z veseljem, da so liila laz-stavljena vina večinoma čista in finega okusa brez stranskih tujih okusov, in videli, da so producenti večinoma že napredovali v kletarstvu, kar je zelo hvalevredno. Tudi občinstvo je treba pohvaliti. Videti je, da prevlada tudi tukaj že čist okus in da so predsodki marsikaterih lokalnih patri jotov izginili in njih okus da se je moderniz ral. Večina razslavljenih vin je bila pridelana iz trt na ameriški podlagi. Rwzvideli smo, da bo vino iz novih trt bi ljše kakor iz starih, osobito ako se producenti popriniejo tinejših žlahtnih vrst. To so dokazala posebno vina iz državne kleti, vino g. viteza Lnngerja, vinorejske sole in drugih producentov. (Podgradom) je najden srebrn amulet z amajliranimi spominčicami in z graviranim imenom „Eduard". Kdor je zgubil javi naj se tamošnjenm šolskemu vodstvu, (Važue premembe) v prometu s poštnimi nakaznicami z inozemstvom. Od 1. aprila t, 1. dalje mora odpošiljalec nakaznice, namenjene v inozemstvo naznačiti znesek v veljavi dežele, v ktero je nakaznica namenjena. Za nektere deži-le Kgipt, Bi-ftziljo Portugal je izjemno predpisana frankovna veljava. Znesek v kronski veljavi, katerega ima plačati odpošiljalec na nakaznico izpolnjeno v luji veljavi, zračuna prevzemajoči postni uradnik po stalnem preračunskem razmerju. Za mejnarudne nakaznice m za poštne spremnice — brez in s povzetjem za inozemstvo — izdali so se novi, spremenjeni obrazci; od 1. api'ila dalje se smejo rabiti izključno le ti novi obrazci. Ne uporabljeni stari obrazci se morejo zamenjati z novimi i)m c. kr. poštnih uradih do uključno 31, decembra t. 1. C. kr. poštni uradi dajo pojasnila gledé y vsaki deželi obstoječe veljave, zneskov koje je vplačati i. t. d. i. t. d. Stalna preračiinska razmerja, ki bodo v ii'ihodnjevpoštnouakazničnem prometu z inozemí^tvom nadalje ve jala, so sledeča: 100 arg. pezov 100 čil. pezov 100 akaiid. pezov 100 mark 100 frankov K 477-60 „ 182'— „ 13a 60 „ 117-80 11 95-60 lOšteriin 100 jen, odpeljal v Iztočno Indijo. Pred nedavnim časom je stal ua omenjenem mostiču elegantno oblečen gospod; pod pazdulio je imel dežnik in zamišljeni» je gledal v potoček, čegar bistri valčki ao se Šumljaje pomikali naprej pod most čem. Bil je nekdanji sluga, V Indiji je imel srečo in pridobil si je veliko premoženje. Zdaj se je povrnil zopet v svojo domovino, da bi tukaj preživel svoja stara leta. Izvedel je pa, da je njegova prejšnja gospodinja še živa in napotil se je zdaj k njej, da jej izroči dragocen briljantan prstan. V bližnji vaai je pustil svoje služabnike iu kočijo, da je sam peš in premišljaje hodil po poti, ki ga je po nesreči privedla k sreči. Nekoliko časa je stal na mostiču, kar ga je neka ne-piemiigljiva moč gnala doli k bregu potočka. Stopil je k stari vrbi, ogledoval mali tolmun, katerega je okroževala vrbina korenika, sunil s koncem svojega dežnika v tolmun, rekoč: „Da, sem, v to lukujo je moral pasti!" Nato je zopet hitro iztegnil držnik in kako se je začuiil, ko je na koncu dežuika zagledal — prstan, katerega je bil pred več, nego dvajsetimi leti skon» ves dan zastonj iskal ! * (Kože ostanejo dolgo aveže), ako se pridene vodi, v katero jih vtaknemo, malo kafre. * (Viharno vožnjo v Ameriko) je imel parnik „Umbria^ ki je pripeljal 15. m. m, 450 nemskib in avstrijskih izselnikov v Ameriko. Velikanski valovi ao padali na krov. Med popotniki je zavladala strašna panika. Mnogo popotnikov je hotelo skočiti v morje. LjU'lje so bili kakor brez pameti, Pomirjevaiije od strani mornarjev ni n č izdalo. Naenkrat je pokleknil neki duhovnik in pričel glasno moliti. Kmalu se je razburjenje Ijudii poleglo in množici je pričela moliti, * (Najboljše sredstvo proti podganam.) Na krožtiiku se zdrobi beli sladkor in nežgano apno; to se dobro zmeaa in potem nastavi podganam. Blizu tega se postavi drugi krožnik s cisto vodo. Ko podgana to mešanico poje, postane žejna in se napije vode. Apno se v želodcu užge in žival pogine. "^(Najvišje drevo u a sv e t u) je eukaliptus, ki raate v pragozdih Avstralije. Njegovo deblo meri v obsegu 25 m, a njegova visočina pa nad 100 metrov. Naznanila mostnega magintrata. (Seja obSiiiskega oJliora v Rudolfovem) z ilne 18, marca 1904. NavEoĚi; ŽHiiaii gosiiod pl. SlaiUnii; Bvttovalca gc. Ko sni an, Uinek; odborniki; gg. îiniiier, Guětin, Golja, Gaiidiiii, Mogollii, Kopač, lIoÈevar, Ferlió, Bftrliorlû, Mramor, Skale, dr. Pozuik, Vidio; ïapisnikar Liigar. G, žujmn kouítatuje BklepÈnoat ođljoro, otvori sejo, imenuje kot overovateljíi zapisnika daiiaSnje seje g. GuStiim iii g. Goli«, ter poujía, da je c. kr. deželna vlada vtok glede vruitve 2000 K kot prispevek k zn^adl)! okr. glavarstva odbila, ter da je udposlal na visoko c, kr, mitiisterstvo prošnjo, da se ta svota mestni oliSini vrne, tar preide k duememu red«, — 1. Čitanje zaJujagn zapisuika z dne la. januarja 1901. Št, «O. Zapisnik se preSita ter odobri. 2, PoroSilo gospjdiirnkeg» odseka: a) v zadevi odobritíe računa za dobavo petrnleja v IV.'/* letju 1ÍI03. Goapodmki odsek predlaga, da se Ujeinoina gosp^j Oblak nje predlažetii raSuii izplaSa. Ta predlog se e veĚino glasov sprejme, b) l'orjÈllo gosp id il ar* k ega odseka gleda razíirjenja LoSetiske ceste. GospoiUrski odsek predlaga, da «e dovoli krajnému ceštueuin odboru, da sme od Strmega brega nad Loíenskn cesto t daljavi prilično 3Um kamen razstreliti oziroma odkopati, da se doticai prostor zravna ; dobljeni gramoz se ame na mestnem ozemlju porabiti. Dotiěni proiitor se ima z zemlju nasuti iu zravnati, ter s travo obsojati. Na dalj« se ima ub «esti narediti inulila, ter tri iztoke, Dulnji del ueste proti vođi se ima v toliko s kameiiotn tlakati, da voda ne bode nobene Škode delaU. Gosp. Rosiimn in Barborii predlagata, da se cestni odbcir lavežo, Škodo, ki bi vsled streljanja n» snirekib nastala, poravnati, kakor tudi, ako bi se zemlja rušila, t » popraviti. Na;îalje predlaga, da ss izpod ceste naliajajuĚi urelii in «ieer 6 stojeiiih iu I ležei dražbenim potom prodajo iu sicer iz razloga, ker so nevarni za cesto. Oba predloga se sogliHuo sprejmeta, c) PoruiSilo glede pečuice Go. spodarski odsek predlaga^ da županstvo potrebno ukrene glede prenarejanja iste zi orodujarno za gasilno draâtvo. Po debati, katere so se razni odborniki vdeležili, povilarjajoč da od te biSe nima obSina nobene koristi, ognjegaijtio društvo pa sedaj, ko se bo mestna bisa zidala, ne bo imel» SYojili prostorov in ker se je ta bi.5a pregledala in zato sei t pripravna naSla, ao vsi ta predlog podpirali, kakor tudi naglašali, da ilaues, ker je več pekarskih obrtov v mestu, kateri popolnoma zadostujejo mestnim pj-trebam, je ta peSnica la mestui občini v kvar, ker nima od iste nikakega dobiťka, pač pa strošek. Soglasno ge sklene, da se ta predlog gogpodarskema odseku v nadaljno reSitev odstopi. — 3, Poroiil > županstva, a) o regulaciji ceste na Loki iu odstranitev pri poĚti se nabajajočega zida, Gosp. župan poruća, d« je potrebno odstraniti zid, kakor tudi praižati cesto ]io priliki okoli Silil, katera vodi na L »ko, in sicer iz ratloga, ker je ta prostor za promet ob sejmih veliko preozek iu iz razloga, ker se more uivů ceste vre-diti, da zamorejo na pogorišču ilotlčni posestniki zazidati svoje prostore po obli. zastopa sklenjenim regulacijskim načrtu. Na dalje se mora pri pošrnih drvarnicah napraviti nova perilna kuhinja, ker se mora sedanja, ki stoji ob zidn porn.š ti. Po daljši debati se predlog župaiia soglasno sprejme z dodatkom, da se ta dela iïvrâijo v lastni režiji, b) O preselitvi mestnega in braiillničnega urada. Gospod župan poroča, da je v bisl gosp, Hočevarja najel prostore s 1, marcem li)04 na eno leto, eveiituelno za dlje časi. To poročilo se soglanno vzame ua Ktianje. c) Poročilo presojovalnega o Jseka o načrtih za mestno hišo. tîospod župau puroča, da je presojavalui odsek imel UO. januarja 1901 se.jo, pri kateri seje soglasno sklenilo; od štirih predloženih nnlrtov sta se dva od konkurence morala odiiti ia sicer iz razloga, ker se niso držali stavbene črte, glede ostalih dveh načrtov je presojevalai odsek sklenil, da, ker nobeden od teh dveh projektov ue odgovarja namenu take javne reprezentativne stavbe, kakor je mestna hiša, ne po zunanjosti, ne po iiotrajnostl iu ni B)iosohan za izvršitev stavbe, se ne priKua nobeiieinu nagrada. To poroSilo se brez ugovora odobri, d) O izpeljavi kanala pri kopališču. Q. župan p iroča, da se ravno pred kopaliSčem izteka v Krko javni kanal; vsled vodovoda donaša sedaj ta kanal raznih odpadkov, ter se je pokazala mijns potreba, da se ta kanal odvrne na dolenjo stran, ter s tem odpomore posebno v letnem času jako neprijeten nedostatek Ker ima občinn nekoliko cevi ua razjiolago, kakor tudi materijala za izpeljavo istega, bodejo stroški ]ireL-ej majhni ia predlaga, da se izjieljava tega kanala izir.ii iu sicer v lastni režiji. Ta predlog se soglasno sprejme, e) Volitev dveh odbornikov v uibjrno komisijo. Na predlog g, župana se izvolijo g, fj. Kopač in K. RarboriČ. 4. Poročilo policijskega odseka: aj Prošnja «a povi.šauje plače stražoika Robas», l'ol. odsek predlaga, da se s 1. ajprilom plač» po-viSa na GO K, Temu poročilu se soglasno pritrdi, b) Poročib za odpis pasjega davka. Predlaga pol, odsek, da se ;BledeČim prošnjam ustreze, Frane Mramor, Antini Miť.ler, Franc Nagelj, Franc Kastelic, Antonija Bevc, Antonija Valka, Franc Klemeuóič, Alojzij Bruder, Johau Ferliî, fraiičiš'iaiiski samostan, s pristavkom, da morejo isti imeti pse vedno na verigi, Prošnja Franc Perko za o irostitev obeh psov se odbije, pač pa ugodi prošnji za jednega psa, ako je isti vedno ua verigi. Ta predlog se odobri soglasno, c) Glede povišanja daevue mezde mestnim delavcem. Policijski odsek predlaga, da se mestnim delavcem poviša plača od ] K 20 v ua 1 K 4U v na dan, utemeljuje se pa s tem, ker je ta plača sedaj običajna in ker se je tudi itivljenje v mestu podražilo. Ta prddiog se soglasno sprejme, 5, Poročilo vodovodnega odseka glede namestitve monterja pri vodovodu, ttdsek naznanja, da se je oglasilo 9 prosilsev, ter izmed teb priporoča, da se podeli mestj Ivanu Kmetn iz Ljubljane z letno plačo 1000 K, ter začasnim stanovanjem v Stopičah, Ta predlog se soglasno odobri, 6. Poročilo stavbenega in policijskega odsek« o dovoljenju preobokanja Prečne ulice pri graditvi nove liiše g. Mramorja. Policijski odsek predlaga, da g. M, Mramor Bvojo novo stavbo v Prečni ulici ima toliko odmakniti, da bode Prečna nhca najmanje široka 8 m v celi črti, nadalje, da sme obokati Prečno ulico, ter prisloniti SVOJO novo hišo na hišo gospe J. Mramor, ter da mora obok od zadaj biti najman e 2-80 m visok od tal, O tem predmetu otvori gosp. župan debato, ter izjavi, da iz javnih, kakor tudi iz prometnih ozirov, nadalje, ker so obokane ulice izvržene rajnemu ponesnažeiijn, ter do danes Novo mesto nima njbene obokane ulice In ker ista ulica je preina ulica k okrožnemu sodišču, nasprotuje, da bi so ista ntica obokala, pač pa, da se Birjava določi na 3 m, ter ua svojem prostoru sezida g. Mramor novo hišo. O, dr. PijKuik predlaga, da se ulica razširi na 4 lu in sicer z ozirom na doljno ulico, katera se bode tudi »voj ias na I m ratširila. G. Rosmau priporoča predlog stavbenega in policijskega odseka. G, Guštin predlaga, rta ako se dovoli obokanje, da ima zato plačati občini neko odškodnino Po v«etranski debati dH g, župan predlog policijskega iu stavbenega odseka na glasovanje, kateri predlog se z večino glasov sprejme, nadalje se soglasno sprejme predlog, da ima jilačati na leto 4 K kot prizuauilo. — Ker je dnevni red končan, zaključi gospod župan sejo. Loterijske številke. TRST, 18 marca 66 3 29 GRADEC, 26. „ 61 73 31 82 70 32 21 Vabilo na Tržne C6nK dne 31. ntcircâ 1904- v Rudolfovcm. Imenovanje Hektl. po Imenovanje 1 Hektl. 1)0 1 K 1 h 1 E 1 >> ŠfnicR...... 13 _ 11 ; "il Rž....... 11 04 B^b...... 'J 70 Kiiruja..... JO 40 A^ida......j 11 04 Oves...... ■ 7 l(i ProBO...... 10 08 Jećmeii..... 10 1 40 Soršca ...... 11 04 Krornjiir..... 1 ^ ! m Lan......! i ' — 1 Fižol ...... i 71 Jiji!» pu 5 sa 20 vinarjev. G rail...... 1 1 11 71 fr-I rd Î CD ■ £3 'I tc a u fn ■f o' y et n K- • 3 t^ PS. -! a " Í i. ^ 'JU s, a u a ta S, GQ TÏ O g-5- ® (T 7 r^ Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kaihreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Vaziiaiiilo in pripurocba! Ceiijenemu p. n, obćinstvu uljuduo uaziuinjam, đa vozim «è svojim, sedij popolnoma prenuvljeulni, dubro zaprtim in prostoruiiB vozom ljudi do vSBCega odhajajočega vUka (razven k zjutrajšnjem vlaku le na zalitevanje) in od vsacoga doslega vlaka ob vsakem vremenu in sicer pravoćasno in točno tako, ^a je po moji krivdi zamuda do vlaka popolnoma Izključena. Na vedno nizpolago sem tudi za pos^imeznike s konji in kočijo za vožnjo na deželo itd. —Prevažam nadalje vsakovrstno blago, hisne oprave itd. na blizo in daleô, ter jamćim za ne-lioškiidovauje mej vožnjo. Prip'jroćujem se torej slav. občinstvu v prav obilna cenjena nariiiiU s zagotovilom najboljše in točne postrežbe, ter jako nizkih cen. Wles poštovanjem (53-3-3) Anton Medved, Novo mesto, na T.oíeneki cesti. Oskrbnistvo v pleterski graščini proda direktno iz Švice importiranega, lepega Ipj i a starega dva in pol leia. "Vfl Izve se natančneje tam, (103-0-1) hranilnice in posojilnice zîi Kandijo in okolico, = registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se lode viíil V ponedeljek dne 18. aprila ob 1. uri popoludne v lastni pisarni v Kandiji. D^^EVNI RED: 1, Sprememba pi'avil, — 2. Slačajiiosti, Opomba: Ako bi ta zbor ob 1. mi ne bil sklepčen, skl.če se ob uri drugi občni zbor, ki bode brezpogojno sklepal. (93U.11 Načelstvo. Posojilnica v sv. Križn pri Kostanjevici reg. zadruga z neomejeno zavezo i ima na Belo nedeljo, dne 10. aprila 1.1. popoldne ob 3. uri v svoji pisarni občni /bor /a leto 1903. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva in nadzorstva. (8(j) 2.) Potrjenje i'ačnna za leto 1903. 3.) Volitev načelstva in nadzorstva, 4.) Slučajnosti, Opomba. Ako bi ne bil ta olČiii zbor sklepčen, vrši se drugi zbor takoj ob 4. nri brez ozira na število zastopanih delťžev. Janez Kerln, načelnik. Fratijo Kerin, tajnik, A^ bližini Novega mosta je na prodaj i in velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. NatitnČ-neje pri npravniitvu „Dol. Novic", (180-0-10) in se išče za gos[;o(lar.stvo deželne kmetiške šole na Grmu. Prti služi 16j drugi 14 ki on na meaec. Nastop obedveh služb takoj. 160-0-4) Dve lepi in raeblovani ^»©o se oddaste. Natančneje pri upravništvn „Dol, Novic", (35.0-6) Sadno drevje. ■M,lic Lepo izgojeiie. visoko in poldeVielnate jablane ter hruške, za oddati ima deželna kmetiška šola na Grmu pri Novem mestu. Jablane so razun ene viSLe, samo žlahtne namizne, liruške pa same moštnice. (61-0-4) is sv P d: 66. DOLENJSKE NOVICE. atev. 7. Pregled izrednih dohodkov in stroškov. Dohodek K h Strošek ' K h v letu 1904 iznašajo dohodki od investicij : Davki, zavarovalnina in popravila .... 2200 v pokritje celoletnih obresti m amortizacije;' Obresti od vseh dolgov pri raznih zavodih za 1. Od poslopij . ........ 10687 — investicije............ 12901 79 2. Razne zavarovane terjatve .... 68 57 . Amortizacijska kvota za 1. 1904..... 5ti58 46 3. Obligacije.......... 1051 20 j 4 Hranilne knjižice........ 908 U 5. Dohodki od invest, glav, za vodovod (obresti in amort.)....... 3500 — 6. Delnice dolenjskih železnic . 28.000 1 — Skupaj . . . ; 16114 89 Skupaj . . . 1 20760 26 toraj izkaže primankljaj od ... ; 4646 36 20760 26 20760 i 25 Ako Be dohodki od raznili iuvesticij primerjajo s stroški za obresti in amortizacijo, pokaže ae primankljaj od 4645 K 36 h. Ta primankljaj v resnici ne obstoji in sicer zaradi tega, ker: Vsi dohodki znašajo ......... Ako pa amortizacijsko svoto, katera vsako leto raste, obresti pa se znižajo, k tej svoti priraíunamo od zavodov denarnih za 1. 1904 v znesku. . . ....... . . . . ter tudi amortizacijsko avoto pri fioaninem erarju, ter prispevek za most za leto 1904 v znesku............. iznašajo vsi dobodki......... vsi stroški p»........... 161Í4 1900 3758 ÍJ177S 20760 89 46 35 26 Na koncu ae omeni, da bode v letu 190/ dolg pri finautnem erarjn popolnoma izplačan, kakor tudi prispevek za državni most Čez Krko in s tem se bodejo vsakoletni stroški znižali za svoto 3872 K, a vsakoletni dohodki toraj za toliko zvišali in ae bode ves investirani kapital z popolnoma lastnimi dohodki pokrival (obresti in amortizacijo), ter tudi občini stanoviti zaesek kot čist dohodek vsako leto dunašal. Iz vsega tega je gotovo razvidno, da ti dolgovi ne bodejo obremenili občinsko blagajno, pBČ pa ji se dobiček donašali svoječasno. RAZPIS. (.83-3-2) obrtne zadruge za sod. okraj Rudolfovo kateri se ima vršiti dne 17. aprila 1904 ob 1 uri popoldne v zadružnih prostorih gostilne „pri slonn" v Novem mestu. Za slučaj, da bi ta občni zbor po pravilih ne bil sklepčen, ima se vršiti drugi občni zbor isti dan ob 2. uri popoldne v taistih prostorih ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red : 1.) Nagovor načelnika. 2.) Poročilo naČelstva: a) delovanje zadruge v 1. 1903. b) predložitev letnih računov za 1. 1902 in 1903. 3.) Sprememba pravil. 4.) Govor zborničnega svetnika g. Ivan Kregar-ja iz Ljubljane o pomenu obrtnih zadrug. 6. Govor predsednika obrtne zveze za Kranjsko, gosp. Eng. Franchetti-a iz Ljubljane o pomenu obrtne zveze za Kranjsko in o ustanovitvi mojsteiskih in pomočniških bolnišnih blagajn. 6.) Predlog načelstva za pristop k obrtni zvezi, 7.) Predlog načelstva za ustanovitev pomočniške bol- uifine blagajne. 8.) Volitev: a) 6 odbornikov; b) 2 namestnikov. 9 ) Razni predlogi. K mnogobrojni vdeležbi vse gg. Člane, ki dobé itak se vsak posebno vabilo kot legitimacijo za vstop, uljudno vabi (90-01) načelstvo. Radi oddaje zgradbe novega jednoraztednega šolskega poslopja v Podgradu (Maichau), preraôunjeue z vodnjakom vred na 20.703 K 15 v, razpiše se ofertna obravnava na dan 6. aprila 1904 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih županstva občine Smihej-Stopiče v Kandiji. Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščina troškov tega dela ali pa vseh del. na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s črkami in besedami, kakor tudi naj iste obsegajo izrečno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže. Omenjena varščina znaša za 1.) zidarsko delo.....1190 — K a.) kamnoseško delo .... 17._ 3.) tesarsko delo 344-50 " 4.) mizarsko delo 98'— " 5.) ključavničarsko delo . 1 ti.) kleparsko delo .... 7.) slikarsko delo ... 1 8 ) steklarsko delo ... ! 9.) pečarsko delo .... Take ponudbe se bodo sprejemale pri c. kr. okr, šolaltem svetu v Rudoifovem do 9. ure zgoraj navedenega dneva- na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje SI vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah ori nod-pisani oblastí ^ ' C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo. due 12, marca 1904. 130'— 39'- ;; 25- , 22-- „ 37-50 67. Sinarniee. Trebnje, dne 20, marca 1901. Načelstvo. H isa na lepem prostoru i vrtom = je n;» prodaj v D<>)gi ulici št, 16. Vt-6 povp lastii ca Marija Platnar. « v N-iveiii mestu, Kastelčeva ulica št. 110, pii glavni iT 'oH pvoste roktí z priijatUjočiin vrtom iu del uri gozda za 6000 K, (91-3-1) Ker je li,ša prav v središču mesta, hi bil to tudi jako P''iliíeii prostt'V za nov« vW^.jo atsívlio aa obrt ali trgovino. _ Vjiriisa se pri g. M. Mramor-ju, usiiarjii v Novem mestu. št. 120, ležeča na lepem prostoru sredi mesta, obstoječa iz stilih sob, mi dveh kleti, kiiliiiije, lile va, svinjakov, divuriiice, vodo^^'d«, Ippt^era vrt«, (80-3-2) je na prodaj. — Natančneje pri J. MIkoliču v Novem mestu nežno, čisto lice brez peg, mehko iti gladko kožo ter cvetočo poli, Uiiiivii naj se z znanim medicluskiin Bergmann-ovim lilijinim milom ■ (s znamko: 2 rudarja) - tvrdke BERGMANN & Co. Diaždaim in Tečen oli Elbi. DoUiva 86 tmli [1(1 80 I) komad pri lok. S. pl. SUDOVIČ-u in v Irgttvitii g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu. M atko Malovic Premišljevanja o Sicu Marije, napisal Ladislav H rova t so «p dobirl v nekaterih izfodili v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, v Katoliški bukvami in pri Nicmanu v Ljubljani, s poštnino vred po K 1 90. (96-0-1) mizar v Novem mestu . v lastni hiši poleg davkarije. obnoFjcDO liODačija ill stanovanje za kovača se odda takoj pnd ngiidnimi pogoji v nnjem, — Več ae, izve v v Kandiji pri Štemburju. (95-3.1) Priporočam ae ilîudno slav. občinstvu in prečast. duhovščini tukaj in po deželi za v.^a k mizarski stroki spadajoáa dela, katera izvršujem s stroji solidno, točno in ceneje nego vsak drugi. Zh vaa pri meni zgotovljena del» jamčim eno leto! V zalogi imam tudi vedno gotove mrliške krste vaake velikosti ceneje nego drugje. {ď5-io-2) Vino (81.3-S) se išie lia ríícun v večjem trgu iia —— Doleiijskejii. —— Vei se izoe v upravniatvu „Dolenjskih Novic". Naznanilo, POSOJILNICA v TREBNJEM tlitjo posojila na osebni kredit kakor tudi proti vknjižbi po àVo'WM dobsrega je po jako nizki ceni na prodaj v Bajnof-u pri Rudolfovem. il nova žiflista il ïwmh spa vršita se v Škocyanu na Dolenjskem, in sicer: prvi dné 15. aprila, drugi diwí 15. julija. Sejma sta važna za živinsko kupčijo! Občinski urad Škocijan na Dolenjskem, 13. marca 1904. (90) Kopina, župan, r rije ml živ bodo vsifd dovolitve c. kr. deželne vUde kranjske na Brezovem v občini PoIŠnik pri Litiji, in sicer : prvi že v četrtek po Veliki noči, drugi prvo soboto po sv. Urhu, tretji prvi četrtek po zvišanju sv. Križa. Županstvo PoIšnik pri Litiji 25. marca 1904. 7.0, îupniift: (91-^.1) Anton Zavrl. V zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani izšle ao za leto 1904 nove 0J8-2-1) ^iTV-yr^ pod naslovom : Marija v predpodobah in podobah. Zbral .Toief Vole, žuimik. — Knjiga dobiva s>' tudi v prmiajalni J. Krajec nasi, v Rudollovem in pri NlČmanu v Ljubljani, — Obsega 308 stranij in stane vezana z navadno obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 4-0 vin,, po p' šti 20 vin več. št. 29 v Kandiji pri Novem mestu, blizu žekztiega mostu je s sedmimi sobami, eno njivo in velikim kř vrtom v dobrem stau« takoj iz pniste mke na (Dodaj. Več se izve pri lastniku samemu. (87-0^1) na bencin za poljedelstvo in obrt najnovejša gonilna moč ter poljed. stroje, orodje in stroje vsake vrste za rokodelce, okove za stavbe in poiiištvo in sploh vso železnino priporočata najceneje Ljubljana Kovacniea Schneider & Verovšek Ceniki razpošiljajo se na zahtevo brezplačno, v graščini Srebrnioe pri Novem mestu sprejme sri v služI)»», na manjíu iT il í^ Il I á* il lepem prostoï se lia ali v najem, ali pa proti --—---plaai------- a porabo vsega orodja pri Fr. Bojanc-u (61-3-3) v Št. Petru pri Novem mestu. = veliki hlapec, = kateri se more izkazati s pi-hvaln-mi spiičevali. (lOi-O-l) a. Dne 9. aprila pmdalo se bode na prostovoljni javni dražbi na mestnem polju (proti Ločni) leč oralov njiv. Ugodni plačilni pogoji prebrali se bodo pred dražbo na licu mfsu. Već se izve pri lastniku Jos. Ogoreutzu, Novo mesto. (ioi> t^l^ kakor tudi manjše za Šolske, bolniške In tlruge zavode ter večje delavnice, izvršujem najai.lidneje m najvest-nejse dobro m točuo idoče po najnižji ceni. — Ure mojega izdelka prtnesó lahko najhujši mraz. Priporočam se preč. duliovšČiiu iu slav. oliiinatvu v blagohotna naročila in bilježim z odliiSnini spoštovanjem IVAN BRUNSKOLE C^-3-2) Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina. (razven praznikov) bode v hotelu „pri Schwarzů v Novem mestu ordiniral od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne zobozdravnik dr. A. Fraunseis Plombiranje in stavljenje novih zob in celih zobovji itd. [si.ii.g, Pravo domačo SLIVOVE O brinjevec in 2. N 3 ps d» g ÏZÎ : i w O o M S" U)< cr- CÍTÍ g p 1 Ï^l^ri s o-o ai ^S-cn a. §1 oo CD CD ca S : : oo — "■'H- P ÍB " - B " fp ES* O" ^ g :: Î 5 3 ê « ■c 5. IS« B 3. » p g » fťE? o tJ 2 f» B t®, ^ elika nova hiša v D ^C^ z več stanovanji in lepimi prodajalnami ^ tik mosta v Novem mestu je na prodaj, mm^mm Kje, povć upravjiiàtvo „Dol, Novic". í77.3-2) Imam v kleti SS ©to ÎX^^ktpUtîTQV SSS pristnega belega in črnega vina, uekaj rakije in brinovci ter nannziiHgti olja lastnega pridelica. Vse solidno postavljeno na tuknjsnji državni koliidvor p« primerno nizki ceni. Ivan Pujmann, (2ĎH-t4-ll) posestnik in trgovfc Vodnjan-Dignano, Istra. MLIN m Ixiip -çrjî^d — f ^ je na prodaj. ^ Zraven sradii tudi n^kaj zemlje. — Natunfneje se izve pri ANTONU GORNIK, vas Zapuže, poŠta St,-Jernej-OrehovIca. Zdravje je največje bogastvo. .;îfS! 2