.OD 5. 9. DO 8. 9. GRABEN, NOVO MESTO L ST^ „„ | LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST tetri ttct LENJSKI LIST ILENJSKI LIST 3LENJSKI LIST 9LENJSKI LIST zzz ___ E M 11 9 & MOLEK 'loservis - prodaja vozil -avtodeli /TODELI, Novo mesto indijska 27 ri vulkanizerstvu Mohorič) !l. 068/322-366 tavkajoči brezupno vztrajajo Metalna Senovo v pričakovanju stečaja SENOVO - V tukajšnji Metalni je 220 delavcev v torek popoldne, ko to poročamo, še stavkalo. Stavkovni odbor je vztrajal pri svojem, od njegovih zahtev pa se ni uresničila nobena. Uradnega predloga za stečaj Metalne Senovo do torka še ni bilo, objavili naj bi ga dan pozneje, tj. v sredo. Kot je v zvezi s pričakovanim stečajem dejal v.d. direktorja Marjan Simončič, v Metalni želijo in upajo, da bo tovarna lahko končala objekte, za katere ima z naročniki sklenjene pogodbe. Metalna je zainteresirana za nadaljevanje proizvodnje tudi v bodoče, pri čemer se njeno vodstvo in delavci zavedajo, da bo razplet dogajanja v marsičem odvisen od ravnanja stečajnega upravitelja. Glavnina poslov je podjetje kljub svojim težavam za zdaj še obdržalo, kot je povedal Simončič. Suhorobarstvo bolje dojel cesar Na 21. sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici grajali birokratske ovire nadaljevanju poltisočletne tradicije - Slavnostni govornik Milan Kučan RIBNICA - Kot-vsi tradicionalni sejmi suhe robe in lončarstva seje tudi letošnji, 21. zapored, ki je bil minulo nedeljo, začel s sprevodom zdomarjev, krošnjarjev, piščalkarjev, godbe, narodnih noš, starih kmečkih vozov in predstavnikov številnih domačih društev. Poleg predstavnika organizatorja sejma, TD Ribnica, in ribniškega župana Jožeta Thnka je letos zbranim na otvoritvi spregovoril tudi predsednik države Milan Kučan. Jože Tanko je v nagovoru zbranim spregovoril predvsem o pomenu suhorobarstva za prebivalce ribniške občine nekoč in danes. Dejal je, da je že cesar Friderik III. pred že več kot pol tisočletja • Otvoritvi sejma, ki se ga verjetno zaradi slabšega vremena vsaj po grobih ocenah ni udeležilo toliko ljudi kot lani, je prisostvoval tudi predsednik države Milan Kučan, ki je vsem udeležencem sejma zaželel, da bi čim prijetneje preživeli praznik 500-letne tradicije suhe robe v Ribnici. Poleg nekaterih najvidnejših predstavnikov države, vlade in njenih inštitucij pa so bili tako kot že vrsto let zapored prisotni tudi župani sosednjih občin, delegacija iz pobratene občine Arcevia ter predstavniki turistične zveze Slovenije s predsednikom Marjanom Rožičem na čelu. dojel, kaj suha roba pomeni prebivalcem njihovih krajev. “V Kolumbovem letu 1492 je s posebnim patentom prebivalcem ribniških krajev omogočil, da so lahko svoje izdelke prodajali širom po takratnem avstrijskem cesarstvu. S tem pa je omogočil preživetje številnim družinam v teh krajih,” je dejal Thnko in dodal, da pa je žal danes država po krivdi vlade in njenih inštitucij ovira nadaljevanju te več kot 500-letne tradicije. “Zakonodaja in ostali predpisi zavirajo razmah te dejavnosti, ki bi lahko pomenila rešitev za prebivalstvo naše občine,” je dejal Tinko. Poudaril je, daje v občini han£ j | tutičiično. cufmcijtz j 1 Kandijska 9 i Novo mesto i j 068/342-136,321-115 | ^LIC V SILI . M ste v stiski, težavah? Želite zaup-prijateljski pogovor, strokovno Noč? Prava pot za to na Dolenjskem ?*■v Posavju je klic na telefonsko števil-«68/322-124, int. 229 (v torek in 'N med 13. in 16. uro), 21-284 ter N20-370 (med 19. in 21. uro). Nslih odgovarjajo strokovnjaki vsak Nedeljek med 7. in 8. ter med 15. in Uro. Številka telefona je 068/44-293. i PRVA PETKA - Prva petka iz Revozove tovarne v Novem mestu je skozi [TRE8NJE - Na vprašanja otrok in papirno s(en0pripeljala 11. oktobra 1989. PREDSEDNIK KUČAN BO ODPRL ZADRUŽNI SEJEM NOVO MESTO - Od danes, 5., do nedelje, 8. septembra, bo na Grabnu v Novem mestu Zadružni sejem, ki ga pripravlja novomeška Kmetijska zadruga Krka. Sejem bo v petek ob pol enih popoldne slovesno odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, takoj zatem se bo začelo državno prvenstvo v oranju. Že ob desetih dopoldne bo strokovnjak Benec na terenu predaval o oranju, ob dveh popoldne bo Stane Bevc govoril o vplivu prehrane na kakovost mleka. V soboto ob desetih dopoldne bo predaval znani vinarski strokovnjak dr. Julij Nemanič, opoldne bo Peter Bevc govoril o sodobni pripravi zdrave hrane. V nedeljo popoldne bo na Grabnu srečanje harmonikarjev. Med sejmom bo poskrbljeno tudi za zabavo in glasbo. V Revozu naredili zadnjo petko V sedmih letih so v Novem mestu izdelali več kot 292.000 avtomobilov R 5 ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki I v stiski, lahko pokličete vsak drugi II četrti torek v mesecu med 19. in 20. ;r“ P« telefonu 068/53-213 ali se ogla- ,lte osebno v pisarni v Ulici Mirana NOVO MESTO - V četrtek, 25. julija, so v novomeškem Revozu ,rca 8- izdelali zadnji avtomobil Renault 5, ki bo za spomin ostal v Revozu, tako kolje ostala ena zadnjih kalrc konec leta 1992. V necelih sedmih letih so v Revozu izdelali 292.121 teh avtomobilov, od tega sojih večino izvozili na zahodnoevropske trge. i SEVNICA - Otroci in odrasli, ki težave ali ste v stiski, lahko ^ kličete na telefonsko številko 0608/ '®6 vsako sredo med 15. in 16. uro. V čast odhajajoči uspešnici so v Revozu za minuto ustavili tekoči Afere v luči govoric Črnogledi bi dejali, da postaja Slovenija dežela afer, vendar kljub nekaterim dejstvom o naraščajoči kriminaliteti, vloženim ■ kazenskim ovadbam in pričakovanjem javnosti ostaja '■ največkrat le pri govoricah z ulice in pri ugibanjih. To seje pokazalo na primer pri nedavnem seznamu 300 ovadenih direktor- . jev in odgovornih v 200 slovenskih podjetjih, med katerimi naj- ’ demo tudi Agrario llrežice, Novolinc Novo mesto, novomeško |j Iskro, Sop Klepar iz Krškega, šentjernejsko Iskro Hipol in še | katero podjetje. Tudi v primeru Biroja 5. ulica zna povedati marsikaj o tem novomeškem podjetju, od tega, da je preprodajalo mamila, pok- v varjene konzerve, ki naj bi jih kupovalo v Srbiji in pod sloveti- j/ s ko znamko prodajalo v Makedoniji, do tega, da ima lastnik g velike zaslužke, kar podkrepi z modernim avtomobilom, novo r) hišo in še čim. Pravih dokazov zazdaj ni ali pa tisti, ki vedo zanje, S molčijo. Po nekaterih skritih kanplilt le kaj pricurlja, kar prilije p olja na ogenj in, kot pišemo na 11. strani, manjša ugled Slove-nije v tujini, čeprav gre za hude še nedokazane obtožbe in kljub g; dejstvu, da obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova kriv-1 da ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posebej zanimivo je, ■ da je informacija o zadržanem kontingentu bakra na carini, kjer || stoji že od novembra 1994, v javnost pricurljala šele sedaj. Lah-ko za to krivimo počasno delo preiskovalcev, pravosodja ali le ^ bližajoče se volitve? TANJA GAZVODAM trak in na pokrov motorja položili šopek cvetja. Po “upokojitvi” petke so v Revozu montažno linijo prilagodili za sestavo novejših modelov. Od ponedeljka, 26. avgusta, ko je po kolektivnem do- * Renault 5 je v prodajni ponudbi ostal tudi po prihodu modelov Clio in IVingo. Kljub 'hvingovi izvirnosti in bogati ponudbi različic modela Clio je petka iz Novega mesta obdržala svoj krog kupcev. V Franciji je leta 1994 prodaja petk zaradi državnih spodbud pri zamenjavi 10 in več let starih avtomobilov doživela ponoven razcvet, podobno je bilo v Angliji, kjer je lansko pomlad prodaja petk nenadoma poskočila. pustu spet stekla proizvodnja, v Revozu izdelujejo izključno najnovejši, tretji rod modela Renault Clio. Serijska proizvodnja modela Renault 5 je v Novem mestu stekla 11. oktobra 1989, nekaj mesecev po ustanovitvi mešanega podjetja Revoz. Vrednost naložbe v program R 5 je znašala 507 milijonov francoskih frankov, zmogljivost tovarne se je povečala na 100.000 avtomobilov letno. gjVREME Jutri in v soboto še deževno in hladno vreme, v nedeljo pa se bo izboljšalo. RIBNIŠKI SEJEM - Ribniški župan Jože Tanko (na posnetku) je kritično ocenil odnos države do suhorobarstva. (Foto: M. L.-S.) več kot 30-odst. brezposelnost, ki bi jo lahko znatno ublažili s samozaposlovanjem ljudi na področju izdelovanja suhe robe, da pa jim je to zaradi neživljenskih predpisov onemogočeno. Izrazil je upanje, da bodo ustrezni organi prisluhnili vlogi za pridobitev obrtnih dovoljenj za izdelovalce suhe robe, ki jo je pred kratkim nanje naslovila ribniška občina. M. LESKOVŠEK-SVETE Gradimo most -------------------- 4 1. mednarodno srečanje otrok v Kozjanskem parku PODSREDA - Na območju Kozjanskega parka, in sicer v Bistrici ob Sotli in Podsredi, bo od 10. do 14. septembra potekalo 1. mednarodno srečanje 100 otrok iz Slovenije, Nemčije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške pod geslom Gradimo most. Srečanje organizirajo Bavar-sko-slovensko društvo iz Miinchna, Kozjanski park -Zavod SPT Podsreda in osnovna šola Marije Broz iz Bistrice ob Sotli. Umetniški vodja srečanja bo akademski slikar Manfred Dinnes iz Regensburga, delavnice v okviru srečanja pa bodo vodili mentorji z Bavarske in Slovenije. Glavni namen druženja Gradimo most je preseganje meja, kar naj bi mladi dosegli z različnimi dejavnostmi m medsebojnim živim pogovorom. V središču štiridnevnega druženja otrok bo zato skupno delo. Srečanje Gradimo most, ki ga želijo organizatorji pripravljati tudi v prihodnjih letih, je plod sodelovanja Bavarsko-slovenskega društva in Kozjanskega parka - Zavoda SPT iz Podsrede. ■■■ Odkupujemo privatizacijske delnice . KRKE, LEKA, PETROLA, PIVOVARNE LAŠKO, i[r=| Medvešek PIVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETIJ. */nic» Pušnik V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/140-30-10. Danes v DOLENJSKEM LISTU • Edina preživela hči Gorjancev str; Semič: že četrtič utrgala”toča stran 6: • Za deponijo, toda proti smetišču stran 11: • Novomeški Biro 5 spet buri duhove strar. 14: • Osteoporoza, bolezen starejših žensk stran 15: • Na velikem Kalu komuna za zasvojence Revozova petka je po priljubljenosti in prodajnih rezultatih na domačem trgu kmalu dohitela in prehitela priljubljeno katrco. V Sloveniji je bila dolgo in jc še danes pri vrhu lestvice najbolje prodajanih avtomobilov. V letih 1992 in 1993 jc bila v Sloveniji na prvem mestu, leta 1994 ji jc močno konkurenco že delal Clio. “Sploh ni slabo za avtomobil, ki ima za seboj četrt stoletja dolgo kariero in več kot 9 milijonov žsestra’ po vsem svetu,” pravijo v Revozu. . ,, A. B. BIZELJSKA TRGATEV ’96 BIZELJSKO - Thristično društvo Bizeljsko bo organiziralo v soboto, 7. septembra, bizeljsko trgatev ’96. Gre za tradicionalno prireditev, v okviru katere se bo zvrstilo več dogodkov. Ultra maratonec Dušan Mravlje bo tekel od Vina Brežice po Vinsko turistični cesti na Bizeljsko, kjer ga pričakujejo ob 14.30. Ob 14. uri se bo začela vožnja s kočijami od hrama do hrama. . ...... „ PRVE ŠOLSKE DNI VARNO V SPREMSTVU PIONIRJEV PROMETNIKOV IN POLICISTOV- Letošnji prvi šolski dan je minil brez prometnih nesreč v bližini šol ali na tako imenovanih šolskih poteh. V septembru bo pred osnovnimi šolami veljal poostren nadzor prometa, na križiščih, ki jih prečka največ malčkov, pa promet nadzorujejo in najmlajše uvajajo v promet tudi pionirji prometniki in policisti. Previdnost ne bo odveč, v opomin voznikom pa naj bo podatek, da je lani na poti v šolo ugasnilo na cestah 30 mladih življenj, trije otroci in mladoletniki pa so letos že umrli na cestah na območju UNZ Novo mesto. (Foto: T. Gazvoda) Ali ste bili na dopustu? Za slovenski turizem naj bi bilo po besedah glavnega tajnika Tbristične zveze Slovenije Alojza Šostra leto 1996 prelomno. Zaživel je turistični promocijski center, poleg tega pa so se začeli pristojni ljudje v državi spraševati, kaj se dogaja s slovenskim turizmom. Tisti, ki naj bi imeli na skrbi turistično ponudbo v deželi na sončni strani Alp, so si menda končno prišli na jasno, daje slovenskega moija premalo za vse dopusta željne, da so gore vsaj ob koncu tedna že prenatrpane s pohodniki in daje v zdraviliščih že nastala gneča. Thjnikov namig ob teh spoznanjih je: pojdite na deželo, na tisto slovensko podeželje, ki gaje pomeščanjeni slovenski polkmet že potisnil nekam na rob spomina. In imeli se bomo “fajn”, bi lahko o navedenih zadevah rekli v času, ko nam udriha po ušesih geslo v spakedrani slovenščini. Ali so se imeli Slovenci, ki so se iz gospodinj in pridnih delavcev prelevili med junijem in septembrom v popotnike in turiste, res lepo med letošnjim dopustom? Kako so preživeli poletje, smo skušali od nekaterih izvedeti v tokratni anketi. SREČKO DOLENC, zaposlen v VOC Gotenica: “Imam sina, ki je letos prvič sedel v šolske klopi. Zato z ženo v poletnih mesecih dopusta nisva izkoristila, prihranila sva ga za september, da bova lahko sina vsaj prvi mesec spremljala na poti v šolo, do katere ima približno kar 2 kilometra. Vikende smo poleti preživljali na Primorskem, sin pa je bil z malo šolo v šoli v naravi.” LUDVIK GORŠE, dipl. inž. strojništva, iz Ribnice: “Na dopustu še nisem bil zaradi obveznosti v službi. Ib me ni motilo, saj sem nameraval preživeti podaljšane vikende v hribih. Zaradi slabega vremena mi to ni uspelo, zato bom verjetno odšel na dopust še ta mesec. Ne vem še, ali se bom odločil za kmečki turizem ali hribe, vsekakor pa bo to v Sloveniji.” SLAVKO PRIJANOVIČ, strojni ključavničar, iz Metlike, zaposlen v IMP: “Izkoristil sem tri tedne letnega dopusta, vendar je bilo vse skupaj predvsem delovno, največ časa pa sem prebil v vinogradu. Še na misel mi ni prišlo, da bi šel na morje, saj si človek s 50 tisoč tolarji plače kaj takega ne more privoščiti. Če bi šel, bi potreboval vsaj tisoč mark, da bi si malo privoščil.” SONJA LIČAN - TESARI, strok, sodelavka za družbene dejavnosti na občini Semič: “Z družino smo si privoščili en teden skupnega dopusta, za kaj več pa se nismo mogli časovno uskladiti. Bili smo v Kranjski Gori, vendar so nas Gorenjci razočarali. Kamor koli prideš, moraš vsako najmanjšo malenkost drago plačati. Nobenega gostoljubja ni čutiti. V Beli krajini ^1 česa takega nismo vajeni.” MATJAŽ PRAH, podjetnik z Orehovega pri Sevnici: “Letošnji oddih sem preživel s svojimi v Kvarnerju, na otoku Krku v Šilu in moram reči, da smo se imeli lepo. Srečo smo imeli tudi z vremenom, ne morem pa sc niti pritožiti, da bi bili Hrvati negostoljubni ali celo neprijazni. "Uidi cene se mi niso zdele pretirane, vsaj glede na tisto, kar zahtevajo na naši Obali, ne.” JOŽE SMOLIČ, tehnolog v Tfesni-lih, Tbvarni motornih tesnil, TMTj d. d.: “Zelo sem vesel, da smo po 8 letih z družino spet lahko odšli na dopust, in sicer smo bili na Lošinju, v Nerezi-nah. Vedno smo nekaj zidali in ni bilo časa, še manj denarja. Starejša, 12-let-na hči je bila že prej na morju, 10- in 4-letna hči pa sta se prvikrat kopali v morju. Tb je bilo zanje nepozabno doživetje.” HEDAJET KADRIBAŠIČ, trgovec, zaposlen v podjetju Skala v Slovenski vasi: “Bil sem na dopustu na morju. Ni bilo nikakršnih problemov. S prihranki, ki smo jih imeli, seje dalo preživeti. Ne vem kakšnega posebnega razkošja nismo privoščili, bil pa je čisto pravi dopust. Brez dopusta ne gre, ne moreš delati. Z dopusta prideš spočit, da spet lahko delaš.” ALOJZ ARKO, upokojenec iz Krškega: “Letošnje poletje nisem letoval, ker mi zdravstveno stanje tega ne dopušča, sem pa tako kot čez celo leto izkoristil druge možnosti, kot so rekreacija, izleti, šola zdravega življenja, kar organizira društvo Dren iz Krškega. Tildi za poletje velja delitev: zaposleni naj izkoristijo dopust za oddih od dela, medtem ko naj se upokojenci rekreiramo.” ZINKA ROM iz Novega mesta, tajnica v Krki Zdraviliščih: “Z možem sva si privoščila 10 dni dopusta v Krkinem zdravilišču v Strujanu. Prej smo 14 dni doma pri obnovi hiše trdo delali, tako da sem na morju potrebovala tri dni, da sem si opomogla po psihičnem naporu v službi in fizičnem doma. Na dopustu sva z možem hodila na sprehode in izlete, tako da je bil res aktiven oddih.” Metličani v Avstriji mora deliti usodo gospodarstvi ZuDan Branko Matkovič o O 1 Zupan Branko Matkovič o srečanju pobratenih občin METLIKA - V soboto in nedeljo, 31. avgusta in 1. septembra, je bilo 41 Metličanov skupaj z županom Brankom Matkovičem na rednem srečanju pobratenih občin v avstrijskem mestu Wagna. Gre za srečanje pobratenih tripartitnih občin in sicer poleg omenjenih dveh še italijanske Ronchi dei Legionari, ki je vsaki dve leti v eni imed treh sodelujočih. Thkš-na vrsta sodelovanja s tujimi občinami je že dolgotrajna: metliška občina je z italijansko pobratena 28 let, z avstrijsko pa 26 let. Metličani so bili že letos gostitelji otrok in ribičev iz pobratenih občin, prihodnji mesec pa bodo v okviru likovnega extem-pora spet gostitelji otrok iz obeh tujih občin. Še prej, septembra, se bo v Metliki s slikarsko razstavo predstavila amaterska slikarka iz italijanskega mesta Ronchi dei Legionari. O tokratnem srečanju je pripovedoval Branko Matkovič, ki je dvodnevno bivanje v Avstriji označil za zelo prijetno. Poleg dogovorov o nadaljnjem sodelovanju so si ogledali del štajerske Vinske ceste, obiskali so vinogradniško kmetijo, na glavni prireditvi prvi dan zvečer pa so si izmenjali darila in imeli družabni večer. V nedeljo so si gostje ogledali zanimivi stari grad Koruberg, na poti domov pa so Belokranjci obiskali še prvo spremljevalko letošnje vinske kraljice Mihaelo Krsnik iz Pesnice pri Mariboru. L. M. Ib so v razgovoru s predsednikom države Milanom Kučanom poudarili ribniški gospodarstvenik - Državi očitali razsipništvo in nerazumevanje za probleme gospodarstva RIBNICA - Navzočnost predsednika Milana Kučana in nekaterih predstavnikov vlade, njenih ustanov in državnih skladov na sejmu suhe robe in lončarstva, so predstavniki ribniške občine in njenega gospodarstva minulo nedeljo izkoristili tudi za pogovor o težkih gospodarskih razmerah v občini in možnostih za uspešnejši gospodarski razvoj. Ribniški župan Jože Thnko je poudaril, da je poleg potrebe po večjem posluhu države za možnosti samozaposlovanja na področju izdelovanja suhe robe, za ureditev problema razdrobljene posesti in urejanje obeh ribniških obrtnih con in razvoja turizma dokončanje stečaja Rika tisti ključni dejavnik, v katerem vidijo možnosti za preživetje. Dejal je, da državi ne more biti vseeno, kako ti postopki potekajo, in da bi zato morala preprečiti, da se ne bodo vlekli v nedogled. Predstavnik še edinega TELEFONIJA IN KABELSKA TV LEPO NAPREDUJETA LOŠKI POTOK - Še v začetku tega leta je kazalo, da bosta prenova telefonije in hkrati gradnja kabelske TV le dolgoletna in še naprej le pobožni želji. V dobrem mesecu in pol pa je podjetje PAP telematika že položilo glavne vode in potegnilo priključke do omaric na vse stanovanjske objekte v vaseh Mali Log, Retje in delno na Hribu. večjega podjetja v ribniški občini, Franc Mihelič iz Inlesa, je dejal, da sicer ne morejo reči, da jim država ni čisto nič pomagala, saj so prav letos dobili okoli 18 odst. refundacij od tistega, “kar so od države izgubili”, da pa so morali za to, da bi vrnitev upravičili, predložiti polna dva kovčka dokumentov. Na prevelik formalizem in birokratske poteze nekaterih državnih SLOVENSKA PESEM IZ AMERIKE - Mešani pevski zbor Ely iz Minnesote je s pristnostjo in prisrčnim petjem navdušil obiskovalce črnome-Ijskega kulturnega doma. Dobra udeležba že prejšnjih poletnih kulturnih dogodkov je dokaz, da Črnomelj take prireditve potrebuje. (Foto: L. Murn) Ely je prepevala slovensko V okviru prireditev Poletje v Črnomlju prijeten koncert pevskega zbora slovenskih izseljencev iz ZDA ČRNOMELJ - Po dveh uspelih in zelo obiskanih prireditvah v okviru prireditev Poletje v Črnomlju je za tretji prijetni kulturni večer v petek, 30. avgusta, poskrbel Mešani pevski zbor Ely (The e!y Slovenian Chorus) iz Minnesote iz ZDA, ki je s svojim koncertom dobro navdušil obiskovalce v črnome-Ijskem Domu kulture. Ameriške goste je najprej pozdravila Ksenija Khalil, tajnica ZKO Črnomelj, zatem pa tamkajšnji župan Andrej Fabjan, ki jim je zažel dobrodošlico. Vodja programa in obenem tudi prevajalec je bil Brane Vidmar, ki je med pesmimi poskrbel za prijetne humorne dodatke ter zbor tudi na kratko predstavil. Mešani pevski zbor Ely iz Minnesote, v katerem prepeva 18 pevcev, vodi dirigent Frank Shepel. Člani so potomci slovenskih izseljencev tudi štiri generacije nazaj, saj so njihovi stari starši v začetku tega stoletja odšli v tujino, zato je jasno, da jih skupaj že 15 let, odkar zbor obstaja, druži predvsem veselje do petja, tudi slovenskih pesmi. Čeprav večina našega jezika ne zna in ne razume, so se potrudili in v svojem programu v dveh delih peli slovenske ljudske pesmi, ki so sc po ustnem izročilu ohranile do danes. Lc ena pesem je bila angleška. Tako je bilo mogoče slišati pesmi Štirje fantje špilajo, Lan sem ji kupil, Mi se mamo radi itd. in pogosto so s ploskanjem in petjem sodelovali tudi obiskovalci. Večina pevcev je bila v Sloveniji ter seveda v Beli krajini prvič in upajo, da ne zadnjič. Nad našo deželo so bili navdušeni, obiskali pa so še Dolenjsko (Kostanjevica na Krki) in Gorenjsko. L. MURN ustanov in skladov je z izraženim dvomom v njihovo dosledno delo opozoril tudi tajnik ribniške obrtne zbornice Pavel Hočevar, ki je dejal, da se skladi preveč ukvarjajo sami s sabo, namesto da bi pomagali podjetnikom. “Ocenjujemo, da je okoli 2 tisoč ljudi, ki bi začeli s svojo proizvodnjo, pa j* zagotovitev začetnega kapital pomeni nepremagljivo oviro,”! dejal Hočevar. Večina podjetff; kov je kot največji problem ontfj nja investicije in višine obrest#] mer, Andrej Mate z Itpp-ja paj" opozoril tudi na premajhno vlof'i države na zagotavljanje konkv renčnosti. “Država vzpodbuj]| razsipništvo namesto varčevanja, je dejal in dodal, da je mnenj gospodarstvenikov, da mora drža va deliti usodo gospodarstva. M. LESKOVŠEK-SVElt • V odgovorih na izrečena ali v razpravi zgolj nakazana vprašanja gospodarstvenikov je Milan Kučan dejal, da še vedno tečejo razprave o tem, ali se lahko najde možnost, da bi država od podjetij prevzela obveznosti, ki so nastale zaradi razpada Jugoslavije in spremenjenih političnih in gospodarskih razmer v Evropi, prav tako pa tudi še vedno ni razčiščeno, ali bi bilo potrebno zagotoviti vpliv periferije na odločitve v centru. Strinjal seje z oceno gospodarstvenikov, da je slovenska država draga, opozoril pa je, daje Slovenija majhna država. Dejal je še, da je spodbuditev razvojnega ciklusa drugo pomembno vprašanje, ki zadeva gospodarstvo, ter da so socialna vprašanja pri tem tista, kijih ne bi smeli zanemarjati. NEUGODNI POGOJI ZA PODJETNOST - Ribniški gospodarstvenik rnH v razgovoru s predsednikom Kučanom poudarilida so neugodne razi za podjetnost in gospodarjenje. “Tako bančni krediti kot lizingi in vse 8 talo, kar je podjetnikom na voljo, je pri nas vsaj za 5-10 odstotkov drtA kot v tujini, ” so povedali ob izrečeni zahtevi, da bi se zadeve morale spl1 meniti. (Foto: M. L.-S.) Smo vodilno mednarodno podjetje za proizvodnjo čistilnih koncentratov. Naše prodajno področje je zelo široko. Obiskujete trgovine, obrti in podjetja. Iščemo sodelavce(ke) za področje Novega mesta in okolice za nedoločen čas Če vam naše 25-letne izkušnje in prijetno delovno vzdušje v podjetju kaj pomenita, nas preprosto pokličite AUSTROCHEM, d.o.o. Šmartinska 134/b, Ljubljana tel.: 061/443 433 ga. Anamarija Mariborsko pismo “Celi bloki” ne plačujejo več stanarine Mariborski župan kliče na pomoč državo Slovenijo MARIBOR - Mariborski župan, univerzitetni profesor dr. Alojz Križman, je že na začetku počitnic pisal predsedniku slovenske viade dr. Janezu Drnovšku in ga opozoril, da štajerski metropoli grozi razpad komunalnega sistema. V mestu bo namreč ob nespremenjeni ekonomski politiki države kmalu brezposelna ena tretjina aktivnega prebivalstva. Posledica tega pa je, da čedalje več ljudi nima dovolj denarja za plačevanje računov za stanarino, elektriko, vodo, odvoz smeti in druge komunalne storitve. V Mariboru že “celi bloki” ne plačujejo več stanarine in komunalnih storitev, kar spravlja omenjene službe v velike finančne težave in tudi v zadrego. Ali naj denimo izključijo vodo ali ogrevanje vsem stanovalcem v bloku, če polovica stanovalcev ne poravnava več računov? Kljub temu daje dr. Križman slovenskemu premieru v pismu napisal, da omenjenih problemov v Mariboru brez pomoči države ne bo mogoče rešiti, se dr. Janez Drnovšek na pismo ni odzval. Ker ni dobil odgovora od dr. Janeza Drnovška, se j6 mariborski župan obrnil na predsednika države Milana Kučana in ga med drugim obvestil, da se slovenska država na odziva na opozorila iz Maribora ter da probleme rešuje tog0 in počasi. Predsednik Kučan ja na pismo takoj reagiral in pova; bil dr. Križmana na pogovor, I11 je trajal poldrugo uro. Po županovih zagotovilih se Kučan zaveda problemov, ki pestij0 Maribor, nanje pa namerava opozoriti tudi predsednik8 slovenske vlade. Medtem ko mariborskem8 županu dela sive lase revščina, ki se čedalje bolj razrašča v štajerski metropoli, pa sivijo lasja tudi tistim bolj premožnim Mariborčanom, ki so svoje pfi' hrankc za visoke obresti zaupal] podjetju Zdenex. Preiskava, k1 so jo izvedli mariborski kriminalisti, je pokazala, da so sam8 v lanskem letu občani vložili v Zdenex okoli 45 milijonov mark. (Mimogrede povedano1 Mariborčani bi lahko s tem denarjem brez pomoči država sanirali Tim in morda še kakšn8 podjetje zraven). Lastnica Zda-ncxa in njen mož sta osumljena, da sta tri milijone mark spravila v svoj žep, 17 milijonov mark naj bi za še višje obresti posodila naprej različnim podjetjem, kar okoli 25 milijonov mark p3 naj bi Zdenex porabil za svoja poslovanje. Zato kriminalisti, k1 so direktorico in njenega moža že ovadili državnemu tožilcu, sumijo, da se je del sredstev občanov pretočil na privatna račune v tujih bankah. TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika JAMA - Zaplankana jama ob cesti pri novomeški avtobusni Postaji je ena najbolj neurejenih ln mesto kazečih točk, ki je poleg lega še na očeh tisočev ljudi, ki vsak dan gredo skozi avtobusno Postajo. Jama in vse, kar je povedno z njo, je pravzaprav gradbišč druge faze avtobusne postalo. ki je ostalo v lasti Pionirja, Potem pa prešlo na firmo Real. 'Prašanje je, zakaj si na novomeški občini tako prizadevajo, da “'zbencinsko črpalko in garažno *4o pozidali zemljišče nad Krko na drugi strani ceste, ko bi lahko Vse to spravili na to stran in tako fešili še problem te zaplankane lame. ZLATA JAMA - Sprva je bilo Predvideno, da bo na avtobusni Postaji en sam bife, danes pa jih U sedem! Očitno so bifeji za last-jtrke zlata jama: še posebej hvalni in številni gostje so nekateri mjaki, ki se vsak dan množično Pripeljejo in odpeljejo z .avto-“osne postaje. Njihovo pogosto z a'koholom spodbujeno objest-"ost, ki jo še posebej “manifesti-tajo” ob petkih, na zadnji dan Pouka v tednu, drago plačuje up-gtljalec avtobusne postaje, firma Gorjanci Avtobusni promet, saj oPjestneži razbijajo in delajo škodo v njenih straniščih. V bifejskih je pač ne morejo, ker večina teh gostinskih lokalov sploh nima stranišč za goste. Le kdo jim je oal obratovalno dovoljenje? POKROVITELJ - Telpkom, eden od pokroviteljev nedavnega svetovnega mladinskega prvenstvu, se še danes ponaša z, žal, ukim napisom na šipi svojih Novomeških poslovnih prostorov: . okrovitelj Svetovnega Prvenstva 'n Dirke po Sloveniji. Prvo vprašuje: Zakaj sta le veznik “in” in Predlog “po” pisana z malo začet-Utco? Drugo vprašanje: Kdo bo Pokrovitelj slovenščine? itfii I Z H A Š I H__________OBČIM Uti* Ena gospa je rekla, da si ne \ razložiti, zakaj pred novo-j breško občino visi srbska zasta-Va s slovenskim grbom... PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI Dolenjskih alpinistov NOVO MESTO - V vcčna-I genski dvorani KC Janeza If-; ,tue bo jutri, v petek, 6. sep-j^rubra, ob 20. uri pod okriljem | “ruštva novo-meških študen-I '?v predavanje ob diapozitivih I ^ven dolenjskih alpinistov, ki I “ta skupaj s še nekaj slovenskimi uti alpinisti v perujskih Andih °svojila kar nekaj vrhov in pre-P'ezala nekaj prvenstvenih JtUeri. O vtisih iz Peruja torej Pripovedovala Marjan Zvere-^*arč in Andrej Markovič. Po-|°vor z njima pa lahko poslujte danes, v četrtek, 5. septem-,ra. ob 17.30 na novomeški 'eleviziji Vaš kanal. sejem odpisanih knjig .NOVO MESTO - Knjižnica jtfana Jarca bo v soboto, 7. ePtembra, organizirala sejem Pttpi-sanih in rabljenih knjig, ki po-tekal od 8. do 13. ure Ptud Knjiž-nieo Mirana Jarca Ju platoju zgra-dbe Rozmano-28. Knjige bodo na voljo od 3°<) tolarjev dalje. (Šuhokranjski drobiž k SIVE ČAPLJE NA OBISKU -. yorsko ribogojnico v kateri goji-r Postrvi, obiščejo, in to največji ponoči, sive čaplje. Zaradi pitnih mrež se tako marsikatere duplja ujame v mrežo. Ujete jPlje ribiči ribogojci oddajo v rJUbljano v živalski vrl. Plačila za gPjjo ne marajo, so pa Ljubljan-*Ui obljubili, da bodo vsakemu Piskovalcu vrta dovolili brez-Ptačen ogled “dvorskih” čapelj. ,’Ujverjelneje seje obljuba nana-a'u le na ribogojce. v BO STOLETNA LIPA OŽI-ELa? - V Žužemberku stoji več 'o let silira lipa. Mnenja o njeni ■ Urosti so deljena. Zadnja leta pa B • Pa močno ogrožena. Niso ji El:£anesli ne ljudje in ne narava. ^Poso obžagali delavci podjetja '•sa iz Ljubljane pod strokovnim č'(lsivom dendrologa Šercerja in rjttja Simiča iz ZNKD. Možno S da bo drugo lelo spomladi j?*gnala nove liste. Vseh navodil 'fnkovnjakov domači delavci žal 'tUu upoštevali in niso odstranili "ttfalta okrog lipe. S. M. Edina preživela hči Gorjancev Gorjanci Avtobusni promet so od pomladi delniška družba - 85 avtobusov, 400.000 km in 380.000 potnikov na mesec - Brez subvencij, čeprav prevozništvo ni dobičkonosno KRES NA NIZOZEMSKEM - 30 navdušenih kresovcev je v torek, 20. avgusta, zvečer odpotovalo v nizozemsko mesto Heeze blizu Eindhovena, kjer smo sodelovali na 39. festivalu Brabantse dag Heeze. Kljub 17-umi vožnji smo si ogledali Eindhoven in spoznati prijazne gostitelje. V četrtek smo v Rijtvenu skupaj z ostalimi iz Češke, Francije in Mehike zaplesali dva plesa duševno in telesno prizadetim, zvečer pa smo s celovečernim nastopom "vžgali” v Venrayu. V petek dopoldne je šestčlanska skupina kresovcev učila tamkajšnje osnovnošolce slovenske ljudske plese, s katerimi so košnje tudi nastopili pred občinstvom. Popoldne smo z ostalimi skupinami zaplesali prebivalce^ Heeze. V soboto nas je sprejel tamkajšnji župan, vrhunec pa je bil v nedeljo, ko seje pričela povorka festivala, ki je bil letos posvečen 200-letnici razvoja tehnike. Prebivalci mesta Heeze so se povezali v manjše skupine (22) in na svojih vozeh iz\’irno predstavili parni stroj, Napoleonovo vojsko itd. Vmes so plesale folklorne skupine. Vponedeljek smo se že navsezgodaj odpravili na ogled nizozemske prestolnice Amsterdam. Bilo je zanimivo in lepo, zato bi se radi še posebej zahvalili prvi dami novomeške folklore Branki Moškon in obema šoferjema, ki sta trpela naše muhe, in sploh vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. (Petra, Miha, Lea, Boštjan, Miha, Andreja) NOVO MESTO - Od letošnje pomladi je firma Gorjanci Avtobusni promet delniška družba in v soboto, 7. septembra, bodo imeli prvo skupščino delničarjev. Ta firma je ena od treh hčera nekdanjega podjetja Gorjanci in edina, ki je preživela, ostali dve, Tovorni promet in Servisna dejavnost, sta šli v stečaj. “Precej posledic teh stečajev, moralnih in materialnih, paNiosi Avtobusni promet,” pravi direktor te firme Marjan Smrke. Marsikdo namreč stečaj ostalih dveh firm povezuje še z Avtobusnim prometom, poleg tega pa je na to firmo padlo tudi precej “starih grehov” nekdaj skupnega podjetja. V lastninskem preoblikovanju firme v delniško družbo je 106 od okoli 130 zaposlenih sedaj približno 28-odst. lastnik, v štirih letih pa naj bi zaposleni z notranjim odkupom postali večinski lastniki firme. Delniška družba Gorjanci Avtobusni promet ima v lasti vseh 85 avtobusov, okoli 350 m2 prostorov na avtobusni postaji, katere upravljalec je firma, kije tudi solastnica peronov, in dela delavni-ških prostorov v Vavti vasi, ki so si jih razdelili s Tbvo'rnim prometom. Sicer pa je večinski lastnik avtobusne postaje novomeška občina, lokali pa so v lasti posameznih lastnikov. “Z našimi 85 avtobusi opravljamo prevoze v medkrajevnem in primestnem prometu in turistične prevoze,” je povedal direktor Smrke, ki to firmo vodi že dvain- DOLENJSKI LIST GLASBENA DELAVNICA NOVO MESTO NADALJUJE Z DELOM NOVO MESTO-Z začetkom novega šolskega leta ponovno odpira svoja vrata Glasbena delavnica Novo mesto. Program vključuje dva oddelka, in sicer oddelek za solo petje, ki ga vodi Nace Junkar, in oddelek za inštrumente, kjer se lahko naučite igranja na klasično ali električno kitaro, synthesizer, orglice, bas in bobne. Poučujejo seveda tudi teorijo glasbe. Vpis poteka od ponedeljka do petka med 17. in 18. uro v prostorih Glasbene delavnice na Streliški 3, vse informacije pa so vam na voljo na tel.: 068/322-413. Marjan Smrke dvajseto leto. “Imamo linije po celi Dolenjski, delno pokrivamo tudi Belo krajino in Posavje, vzdržujemo redno povezavo z Ljubljano in Mariborom, medtem ko smo vožnje v Karlovec in Zagreb takoj po izbruhu vojne na Hrvaškem opustili in tudi sedaj bi bili ti liniji povsem nerentabilni, saj potnikov skorajda ni.” Poleg linijskih prevozov opravljajo še redne pogodbene prevoze za novomeški Revoz in za vse šole v novomeški, trebanjski, šentjernej-ski in škocjanski občini. Vsak mesec njihovi avtobusi prevozijo povprečno 400.000 kilometrov in prepeljejo blizu 380.000 potnikov; preko novomeške avtobusne postaje pa gre vsak dan 7 do 9 tisoč potnikov, od tega med šolskim letom največ srednješolcev. Lani so kupili 4 nove avtobuse za turistične prevoze na visoki ravni; vsak tak avtobus stanc 450.000 mark, izplačati pa jih morajo v petih letih. “Računamo, da bodo potem ko bodo izplačani, še zelo kakovostni in da bomo z njimi vozili še najmanj pet let,” pravi direktor. Težje pa je z nabavo novih avtobusov za domače linije, domačih proizvajalcev (še) ni, napovedani avtobus, ki naj bi ga začeli izdelovati v ljubljanski Avtomontaži, bo zelo drag, okoli 320.000 mark, za uvoz tujih pa za razliko od tistih štirih za turistične prevoze niso oproščeni carine. “V naslednjih letih si bomo v prvi vrsti prizadevali za ohranitev sedanjega obsega in kakovosti. Avtobusni promet ni za nobenega prevoznika v Sloveniji dobičkonosna dejavnost in zelo malo je dežel v svetu, kjer te dejavnosti ne bi subvencionirala država. V Avstriji znašajo subvencije 30 do 40 odst. stroškov, pri nas pa nič.” A. B. OBČINA PA TAKA - Na Vrheh pri Dolžu še danes visi tabla, na kateri drži samo ime te podgorske vasice. Večina prebivalcev se niti ne spom -ni, da je bila v Got ni vasi, ki je že dolgo del Novega mesta, kdaj občina, okraju, ki je nastal iz povojne komune, pa so v Podgorju tako in tako rekli “kumum”. (Ffito: A. B.) ^ 'v*- 'S***4 GASILCI ZA SITARJEV MEMORIAL - Gasilsko društvo Kamence, ki sodi med najdejavnejša društva v državi, je minulo soboto že drugič zapored priredilo in uspešno izpeljalo vseslovensko gasilsko tekmovanje za Sitarjev memorial, ki sega je udeležilo 19 moških'm 7 ženskih ekip gasilskih društev iz celotne Slovenije. Gasilci in gasilke - tekmovanja so potekala na igrišči!)-Osnovne šole v Bršljinu - so tekmovali v vaji z brizgalno in v štafetnem teku. Med moškimi ekipami je zanesljivo zmagala gasilska desetina organizatorjev memoriala Gl) Kamence, drugi so bili gasilci s Štrekljevca in tretji iz Kotelj na Koroškem. Med ženskimi ekipami so bile najuspešnejše gasilke iz Gl) Loka -Domžale, drugo mesto je osvojila gasilska desetina iz Oplotnice pod Pohorjem, tretje pa so bile Stražanke. Nekoliko so razočarale državne prvakinje, gasilke Gl) Hajdoše iz Prekmurja, ki so bile šele četrte. Na fotografiji: Gasilska desetina iz Soteske med tekmovanjem. (Foto: B. Avbar) NOVOMEŠKI RIBICI PRAZNUJEJO NOVO MESTO - Ribiška družina Nov« mesto ob 50-letnici delovanja vabi vse prijatelje na veliko zabavo, ki bo v soboto, 7. septembra, s pričetkom ob 15. uri na kopališču na jasi na Otočcu, če bo slabo vreme, pa v dvorani teniškega centra Otočec. Za glasbo bodo poskrbeli Zasavci. V Straži so prva dela že v teku S pomočjo samoprispevka, ki se bo iztekel v začetku leta 2001, so se Stražani lotili prvih gradbenih in posodobitvenih del na področju celotne krajevne skupnosti STRAŽA - Da bi pospešili razvoj Krajevne skupnosti Straža, predvsem na komunalnem področju, je bil v januarju uspešno izveden referendum za krajevni samoprispevek v višini 1,5 odstotka osebnega dohodka. V naslednjih petih letih pričakujejo, da bodo zgradili sekundarno kanalizacijo v celotni krajevni skupnosti. V pripravi je že lokacijska dokumentacija za avtobusno postajališče ob Novomeški cesti. Krajevna skupnost je že izbrala izvajalca del, ki bo istočasno dobavil tudi tipsko nadstrešnico za avtobusno postajališče Potok, kjer so vsa ostala dela že zaključena. Ta teden se pričenjajo tudi dela v Ilruševcu za izgradnjo kanalizacije in modernizacije celotne ulice. Vse je pripravljeno tudi za izgraditev skupno 7 km, kanaliza-cije ob Stari cesti, Rumanji vasi in delu Vavte vasi. Za avtobusno postajališče v Rumanji vasi je potrebna dokumentacija še v pripravi, prav tako tudi za izgradnjo pločnika od ulice Na žago do Rese. Krajevna skupnost načrtuje, da bodo naložbe uresničili v letu 1997. V tem letu so asfaltirali del Novomeške ceste, Podgore, Vavte vasi in ceste v Zalog. “Pri svojem delu se srečujemo z izredno težkim in zapletenim pridobivanjem ustrezne dokumentacije, da o povečanih stro- • Krajevna skupnost sodeluje vsako leto tudi pri organizaciji prireditev Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine ter Straška jesen, ki bo letos že deseta po vrsti. Brez finančne pomoči pa bi v tej dolini težko delovalo tudi več aktivnih športnih in kulturnih društev: TVD Partizan s košarkarsko in nogometno sekcijo, Svoboda s kino sekcijo, knjižnica, Rafting klub, duatlon, dve gasilski društvi, godbeniki in turistično društvo. ških celotnih naložb na račun te dokumentacije sploh ne govorimo. Imamo namreč primere, ko nas pridobivanje ustrezne dokumentacije stane več kot pa kasneje sama naložba,” pravi Tomo Salopek, ki KS Straža vodi že sedmo let0’ D. ŽAGAR BTC kot nakupovalno sredisce Prostori BTC v Bršljinu namenjeni le trgovski dejavnosti NOVO MESTO - Te dni se je uprava novomeške poslovne enote Blagovno-trgovinskega centra (BTC) iz Bršljina preselila v novo upravno stavbo v Češči vasi, kjer BTC razvija vse dejavnosti, ki ne sodijo v trgovinski nakupovalni center. “Tako bodo sedaj tako rekoč vsi prostori na sedanji lokaciji v Bršljinu namenjenu le trgovini in tistim uslužnostnim dejavnostim, ki pač sodijo v tako veliko nakupovalno središče,” je povedal direktor novomeškega BTC Ivo Longar. Sedaj je v prostorih BTC v Bršljinu 52 najemnikov, tam pa je okoli 7.000 kvadratnih metrov pokritih površin, na urejenem parkirišču pa je prostora za kakih 400 avtomobilov. Povprečno tukaj vsak dan parkira 2.500 do 3.000 avtomobilov, povprečni dnevni obisk trgovin v BTC-ju je med 4.500 in 5.000 ljudi na dan, rekord pa so zabeležili lani decembra, ko so v enem dnevu našteli 6.200 ljudi. “Žal smo na tej lokaciji precej omejeni, sicer bi tu našo dejavnost še širili. Če nam bo uspelo odkupiti še kaj prostora, bi v tem kompleksu poskrbeli še za zabaviščni program, uredili bi pivnico in še kaj,” je našteval direktor. “Pogovarjamo se z Dolenjsko banko, da bi tu, prav v dosedanjih upravnih prostorih, iz katerih se sedaj selimo v Češčo vas, odprla svojo agen- inž. Ivo Longar cijo. Pošta pa naj bi, če bodo pogovori uspešni, tu odprla svojo enoto, tako kot je na primer v Kandiji. Bančne in poštne storitve pač sodijo v tako veliko nakupovalno središče, kot je v BTC v Bršljinu,” pravi Longar. f\. 15. ZADRUZ1MI IEJE1H OD 5. CO 8. SEPTEMBRA 1996 o**’ Graben Mercator - KZ Krka, 2.0.0., novo motto ■ NOTO MESTO 1 - VE • LOV št. 36 (2456), 5. septembra 1996 DOLENJSKI LIST N 3 t r I Z_M ASIH_O B Č i M ‘V';r ’ * tt' V. •*■ VHOD V JAMO ŽE ČIST - Vhod v izvirno kraško jamo Lebiča je že čist in kaže prav kulturen videz; da bi očistili notranjost, ki jo pogosto zalije voda, ker je z odpadki zamašen odtok, pa bo potrebno še precej dela. Z Lebico se sedaj preko javnih del ukvarja ista skupina (na sliki ob vhodu v Lebico), ki je pred kratkim očistila ostanke gradu Smuk. (Foto: I. V) Izvirna Lebiča spet čista Izvirno kraško jamo Lebico so začeli čistiti krajani, nadaljujejo pa delavci v okviru javnih del SEMIČ - Potem ko je skupina petih delavcev v okviru jav. nih del v semiški občini lani in letos očistila razvaline gradu Smuk, so se pred nekaj dnevi lotili izvirne kraške jame Lebiča pri Semiču, ki jo, predvsem zato, ker je bila zanemarjena in je okoličanom služila tudi za priročno odpad, po krivici pozabljena in neznana, čeprav je označena za objekt geomorfo-loške podzemeljske dediščine in predlagana, da se razglasi za naravno znamenitost. Nekdaj je jama služila kot pomeben vir pitne vode za semiški okoliš, kar potrjuje tudi lepo urejen in obzidan vhod, obzidava stropa jame in stopnice, ki vodijo vanjo, teh pa naj bi bilo več kot 100, kar jami in izviru daje tudi zgodovinsko vrednost, na območju Lebiče pa se nahajajo tudi ostanki stare rimske ceste. Lebico so na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine začeli čistiti krajani sami, ki so med dvema celodnevnima akcijama zaradi hitro naraščajoče vode očistili le severovzhodni del jame, medtem ko globlje niso mogli. Med odpadnim materialom, ki so ga izvlekli, je prevladovalo večje kamenje, očitno ostanek nekega objekta, ki so ga rušilci pospravili kar v Lebico, pa tudi precej odpadnega obdelovalnega orodja tovarne Iskra so našli v jami. V južnem rovu so potapljači našli dve živali, podobni črnemu močerilu. Zanimiv je tudi postopek, ki je potreben, da bi delavci lahko varno čistili. Najprej gasilci izčrpajo vodo iz jame, potem pa čistijo, dokler voda jame spet ne zalije. Poleg čiščenja bo v Lebiči treba opraviti tudi nekaj gradbenih del. Predvsem gre tu za obnovo stopnic in opornega zidu, ki je bil zidan brez betona, zato bo treba tudi obnovo izvesti tako oziroma se morebitni beton ne bo smel videti. Lebico nameravajo vključiti v nastajajočo semiško kraško učno pot, zato delavci v sklopu javnih del urejajo tudi primerne dostope do nje, možne dostope so delno že in še bodo označili s kažipoti in pojasnevalnimi stebri. Vhod v Lebico bodo zaščitili s kovanimi železnimi vrati, ki bi jih odklenili le ob organiziranih in vodenih obiskih. Obstajajo predlogi, da bi v jamo namestili črpalko za pitno vodo, vendar bi moral predtcm neoporečnost pitne vode z analizo potrditi zavod za socialno medicino in higieno. I. VIDMAR Ministrstvo za obrambo obljublja Obisk državnega sekretarja in podsekretarja Ministrstva za obrambo in generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije v Metliki - Metlika pričakuje več pomoči države METLIKA - V sredo, 28. septembra, so Belo krajino oziroma Metliko obiskali državnim sekretar v ministrstvu za obrambo Boris Žnidarič z državnim podsekretarjem Alojzem Ferličem in generalnim sekretarjem Rdečega križa Slovenije Mirkom Jeleničem. Med pogovori jih je Zupan Branko Matkovič seznanil z razmerami v občini. Zupan je predlagal, da bi adaptirali sedanji gasilski dom v Metliki, kjer bi lahko zgornje prostore usposobili za potrebe ministrstva za obrambo. Čeprav metliška občina spada med uspešnejše v Sloveniji, vseh težav ne more rešiti sama, zato pričakuje večjo pomoč države in njenih ustanov ter resornih organov. Dosedanje sodelovanje Ministrstva za obrambo in Rdečega križa Slovenije z metli- ZAHVALA Poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad”, ki so se izvajale v poletnih mesecih na grajskem dvorišču v Metliki, so omogočili: Občina Metlika, Zavarovalnica Tiha, Beti Metlika, Zavarovalnica Triglav, Komunala Metlika, Belokranjski muzej Metlika, Diskoteka Ghetto, Partner, d.o.o., Metlika, Komet, d.d., Metlika, Ikebana Julij Brine, Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, Gostinstvo in turizem Metlika, Kolpa, d.d., Metlika, Pasarstvo Jožko Pezdirc Ljubljana, Meta, TPV podvo SREČANJE DU METLIKA IN OSTALIH UPOKOJENCEV NAVINOMERU METLIKA - Društvo upokojencev Metlika pripravlja v soboto, 7. septembra, ob 15. uri na Vinomeru srečanje članov društva in ostalih upokojencev, na katerem bo kulturni program, zabavno-športno tekmovanje, srečelov in zabavni program. 50 LET LOVSKE DRUŽINE ČRNOMELJ ČRNOMELJ - Lovska družina Črnomelj vabi ob svoji 50-letniči na lovsko prireditev, ki bo v soboto, 7. septembra, pri Lovski koči v Zagradcu. Program se bo začel bo 10. uri s svečano sejo, nato bodo podelili priznanja in odlikovanja zaslužnim članom društva in gostom, potem pa bo lovsko druženje z dobro jedačo in belokranjsko kapljico. d.o.o., Metlika, TPV podvozja Suhor, Slikopleskarstvo Černič, Kri-ževska vas. Konfekcija Julija Metlika, Iskra Semič, SKB banka Novo mesto, Don’Donats Manja Metlika, Dolenjska banka Novo mesto, Butik Dadi, Krka - tovarna zdravil. Novo mesto Mercator TPC Metlika, Glazer, d.o.o., Gradac, Društvo kmečkih žena Metlika, Grajska točilnica Tina Judnič, Gostilna Pečarič Ljubljana, Gostilna Peter Badovinac, Milan Kremcsec, Natalija Orlič, Družinska kmetija Mavretič, Župnijski urad Metlika, Beti-trikotažnc tkanine, Domača obrt Vera Vardjan, Dolenjski list Novo mesto, TV Vaš kanal, Radio Sraka, Radio Krka, Studio D in Radio “Univox" Kočevje. Prireditveni odbor sc vsem iskreno zahvaljuje. ANICA KOPINIČ Semič: že četrtič “trgala” toča Uidi najstarejši Semičani ne pomnijo, da bi jih v enem letu toča obiskala kar štirikrat - Po prvih ocenah škode je zadnje neurje ponekod uničilo več kot pol pridelka SEMIČ - Toča, kije v nedeljo, 25. avgusta, klestila po semiškem koncu, je bila tu že četrta letos, tokrat pa so ledeni orehi padali predvsem po samem Semiču in območju severovzhodno od kraja in potolkli še tisto, kurje po prejšnjih neurjih ostalo. Po prvih ocenah je škode na pridelkih 40 do 60 odstotkov. Voda zalila nove šolske prostore. Ta ocena velja predvsem za turi. Po prvih ogledih je največ območja, kjer je letos toča padala prvič, tam, kjer je pustošila že prej, pa je skupna škoda še večja. Na srečo je toča tokrat padala le nekaj minut, sicer bi ledeno zrnje velikosti oreha naredilo še veliko večjo škodo, medtem ko je neurje, ki je sledilo toči, naredilo pravo razdejanje v gozdu in na lokalnih, pretežno makadamskih pa tudi asfaltnih cestah ter strehah hiš. Ker je semiška občina pretežno hribovita, so posledice vsakega neurja še večje. Kjer je bilo najbolj potrebno, so se ljudje organizirali in sami poskušali odpraviti posledice, najprej pa so se lotili škode na cestah, telefonskem omrežju, komunalnih napravah in ostali infrastruk- škode na vinogradih in v sadovnjakih, kjer je toča pošteno sklestila listje, le malokateri plod, ki še visi na vejah, pa je ostal nepoškodovan. Že v prvih dneh po neurju pa se je na poškodovanih grozdnih jagodah pojavila gniloba. Za škropljenje proti njej je že prepozno, da bi poškodovane plodove odstranili pa nima smisla, saj potem ne bi nič ostalo. Letošnja trgatev bo tako v semiškem koncu precej pred časom, vinogradnike pa ob precej manjši količini skrbi tudi, kaj bo s kakovostjo vina. larjev, če bi dodali le površno ocenjeno škodo zadnjega, pa ta po besedah župana Janka Bukovca že presega proračun občine 140 milijonov tolarjev. Da bi bila nesreča še večja, so se pri šoli • Čeprav se je zbiranje prijav o škodi za prejšnja neurja šele dobro končalo, imajo na semiški občini s tem ueželjcnim opravilom spet polne roke dela. Prijave škode na posameznih parcelah bodo zbirali do 15. septembra, vse prizadete pa prosijo, da škodo prijavijo čimprej. Ustrezne službe v semiški občini so škodo prvih treh neurij že ocenile, znaša pa 55 milijonov to- zamašili odtoki, tako da je voda zalila igrišče pa tudi nove šolske prostore. Semičani pričakujejo pomoč države, saj vse škode sami ne morejo odpraviti. I. VIDMAR ško občino je označil za zelo uspešno. Državni sekretar Boris Žni- darič je izrazil pripravljenost za reševanje težav s poslovnimi prostori njihove izpostave ter obljubil, da bo s tem problemom podrobno seznanil tudi ministra za obrambo Jelka Kacina, je po obisku sporočila informativna služba Rdečega križa Slovenije. I. V. SREČANJE VINOGRADNIKOV NA MAVRLENU ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov iz Črnomlja priredi v nedeljo, 8. septembra, ob 14. uri pri gasilskem domu na Mavrlenu srečanje vinogradnikov. Strokovno predavanje o pripravah na trgatev, kletarjenju in negi mladega vina bo imel dr. Mojmir Won-dra z Biotehniške fakultete Ljubljana. Gorenje iz Velenja bo predstavilo tehniko za hlajenje kleti in hlajenje mošta, Vija iz Žalca pa pretočne črpalke za vino. Po končanem strokovnem delu bo veselica. Igral bo ansambel Belokranjci. Vabljeni vinogradniki Bele krajine in Dolenjske! VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI ZAKLJUČILI PRIREDITVE “PRIDI ZVEČER NA GRAD” - Metliško kulturno poletje 1996 s prireditvami “Pridi z\>ečer na grad”, ki se je začelo konec junija, se je c petek, 31. avgusta, končalo; in to kako lepše kot s koncertom Vlada Kreslina in skupine Mali bogovi, ki so navdušili mlado in staro (na sliki: na koncu so takole objeti zapeli kar brez glasbene spremljave). Zaigrali so stare uspešnice, ki jih ni malo, zapeli pa so že tudi nekaj novih pesmi, ki jih pripravljajo za svojo novo zgoščenko. Tudi zadnja prireditev je tako kot vseh prejšnjih 20 na grajskem dvorišču v Metliki privabila množico obiskovalcev. Anica Kopinič, predsednica prireditvenega odbora, je z zadovoljstvom povedala, da se je letos na teh poletnih prireditvah zbralo blizu 4 tisoč obiskovalcev, kar je tisoč več kot lani. Večer je bil še posebej slovesen, ker so se organizatorji vsem sponzorjem, predvsem najpomembnejšim: Občini Metlika, Zavarovalnici Tilia, Zavarovalnici Triglav in tovarni Beti, zahvalili za sodelovanje. Priznanja je podelil Anica Kopinič, vse zbrane pa je v imenu metliškega župana pozdravil Jože Mihelčič, predsednik Sveta Občine Metlika. (Foto: L. Murn) METLIŠKA VEŽICA - Mestna skupnost Metlika je začasno ustavila vse druge investicije, da bi čimprej adaptirali mrliško vežico. Da bi jo pokrili z novo streho, opremili priročno kuhinjo in sanitarije ter jo od zunaj s strani delno zasteklili, bo potrebno K) milijonov tolarjev, kolikor približno znaša letni proračun mestne skupnosti. To je letos največja investicija metliške mestne skupnosti, delno pa bo priskočila na pomoč tudi občina. V mestni skupnosti so sicer že obravnavali druge prošnje za pomoč, vendar jih bodo dokončno, rešili kasneje, medtem ko gre obnova šolske ulice že h koncu. C e za temeljito adaptacijo mrliške vežice ne bo dovolj denarja, jo bodo le prekrili. Izmed petih ponudnikov so za izvajalca izbrali podjetje Mercator Optima. (Foto: I. V) SREČANJE BORCEV VETERANOV V BELI KRAJINI ČRNOMELJ - Občina Črnomelj vabi v soboto, 7. septembra, na srečanje borcev veteranov 10 domicilnih enot NOV in POS občin Črnomelj, Metlika in Semič ter prijateljev Bele krajine, ki bo v Jurjevanjski dragi, če pa bo slabo vreme, bo program v Kulturnem domu. V programu prireditve, ki se bo začela ob 11. uri, bo poleg pozdravnega in slavnostnega govora nastopila godba na pihala iz Črnomlju, tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj in tamkajšnji pevski zbor. Od 10.30 bo črnomaljska godba skozi mesto igralu koračnice. Po kulturnem programu bo sledilo družabno srečanje. Ob 9.30 bo srečanje predstavnikov domicilnih enot v hotelu Lahipja. BLAGOSLOV KRIŽA - Starihov Vrh je bil verjetno ena zadnjih vasi v semiški občini, ki ni imela do sedaj še nobenega obeležja. Zato je Janez Ivanšek postavil križ. Križ je blagoslovil semiški župnik Janko Štampar. Dogodku je prisostvovalo veliko krajanov. Sprehod po Metli PO NASTOPU NA GRAJ- v SČl SKEM DVORIŠČU je Milan; m Kremesec povabil Ribniški oktel ^ k sebi domov na večerjo, kožar-ček rajnega ter na klepet, ki se jt 1 sprevrgel v sproščeno prepeva- ? nje. Kremesec je pevce častil50 zato, ker prijateljuje s Stanetot* ca Mancinijem,"članom okteta. Go-stilničar Peter Badovinac z Jugor- fc ja pa je obložil mizo po nastop* So legend slovenske popevke. Pozno o| v noč je bilo pri njem videti: Bet p( Jurkovič, Staneta Manciniji'p( Lada Leskovarja, Mojmira Sep^J|q ta, Dura Penzesa in Grego Forja-j j]( niča. Kremesec in Badovinac st* , se tako vpisala med številne pokrovitelje metliških mednarodni!1 poletnih prireditev Pridi zvečer na grad. ČLANI NOGOMETNEGA KLUBA KOLPA IZ PODZEMLJA so marljivi kot čebelice, kat ie ni nič čudnega, če vemo, da je med njimi tudi inž. Andrej Sever navdušen čebelar. Nogometaš dograjujejo svoj klubski doni, urejati pa so pričeli tudi tribune Nogometno igrišče, za katere skrbi Milan Sopčič, je kot i* škatlice. Malo manjka, pa bo ^ Sopčič prinesel od doma šotor, dJ bo lahko na igrišču še ZA IZPOS QJO KOV IZ UČBENI SKLADA se je v podzemeljski, ................76učencev oči' osnovni šoli od 170 ločila dobra polovica. Drugi so* kupili nove šolske knjige ali pa so jih “podedovali” od starejših bra; , tov in sester. V osnovni šot Podzemelj so pričeli novo šolske leto s polovično zaposlenim strokovnim delavcem - psihologom ki bo dopolnjeval svojo obveznost v Metliki v tekstilni in osnovn1! šoli. Črnomaljski drobir Žl MALERIČEVA HIŠA je res |j pred tem, da se poruši, a to prirediteljev poletnih kluturnih prireditev ne moti, da ne bi tik ob zid skoraj pod streho postavili odra aj 1 pobere Primorca ali Štajerca, -rojake z dragega konca velike luže pa se Črnomaljci bolj bojijn in so koncert njihovega pevskega zbora kar v kulturni aom porini' 4e, Št; li. Ti pojejo tudi cerkvene pesnu-pa bi se lahko še cerkev sv. Duha j( - isproti Maleričeve hiše od žal®' i, ker so jo Črnomaljci tako na: sti zanemarili, porušila nanje. AMERIŠKI SLOVENCI > ČRNOMALJSKIMI PRIIMKI' P Kako je slovenski jezik težak it 1 zahteven, ponavadi kar pozabi' J mo. Na to je prejšnji teden n* s koncertu v črnomaljskem domu spomnilo 18 pevcev, potomcev slovenskih izseljencevv kulture sp Minnesoti. Ena izmed pevk je pogumno stopila pred mikrofon m govorila v slovenščini, toda kljub trudu jo je bilo težko razumeti. Je pa pokazala dobro volj? in požela aplavz. Pa še ena zanimivost prihaja s tega srečanja/ večina pevcev, ki sicer ne znajo slovensko, ima značilne belokranjske priimke, kot Kastelic-Novak, Klobučar itd., kar priča-da se naši ljudje ohranjajo tudi n* tujem. a Semišhe tropine LETO ŽALOVANJA bodo razglasili semiški vinogradniki, ki (j-dni preštevajo ostanke obtolčeni!1 grozdov. Nič se ne bodo to jesen spraševali, če kaj šžmi v kadeh in sodih. Bolj malo bo šumelo. Z9 doma bo, za prodajo pa bolj malo-razen pri tistih, ki se nodo znašli* kemijo. Gostilničarji, pozor! OJ* takih, ki jih boste v naslednjih tednih videli, da iz trgovine kot nekd?) Krpanova kobilica sol tovorij0 vreče sladkorja, nikar ne kupujte vina, bo goste glava bolela! Na drugi strani Gorjancev za zdaj dobre kaže, belokranjski birti bodo p9 cviček ponujali. NI SAMO TOČA letos klestila, I kako javnost obvestiti o pri-t, feriitvi. Po tem se običajno doga-;i *a. da p0 končani prireditvi vsi po Vfsti “jokajo in stokajo”, da predalnikov medijev ni bilo nikjer. OBČAN SPRAŠUJE- Medved odgovarja 'Zakaj si prijavil policiji, da je ^°ja žena tista, ki pere denar? .. ' Ker mi je oni dan skupaj s I- Srtjco oprala dva tisočaka. OBČAN SPRAŠUJE- Medved odgovarja ,' Si tudi ti kaj prodajal na ^niškem sejmu? ' Sem. Zijala. (jjjbniški zobotrebci Ni TAKO HUDO - Prejšnji ,s [erien smo v zobotrebcih zapisa-j. .'' ria ribniški župnik Maks Ipavec j. ^lep čas opozarja na potrebo po J Hunovi zvonikov ribniške cerkve, i, CeS da ti grozijo, da se bodo lij P°rušili. Na ribniškem sejmu v jjedeljo so bili zato nekateri ^tlačim precej presenečeni, ko videli, kako se planinci-plezal-J vzpenjajo na zvonik cerkve. I Pfaševali so se, kaj neki je vodi-Sospoda župnika, da je dovolil P‘ezanje na zvonik, če so zvoniki esv tako slabem stanju, kot jim bilo predočeno. Nihče ni niti j^htislil, da je s tem hotel vzpod-«uditi obnovo zvonikov, ki bi jih •> resnično pod nujno” morali P°staviti na novo, če bi se ti ^šili. Edino možno razlago, ki J C* jim je bila hkrati tudi v uteho, 50 videli v tem, da zvoniki vendar- i v ICII1, Ud ČVUIIIM VtilUul ‘ i niso v tako slabem stanju, da D|se zrušili že sami od sebe. ^ZA TURIZEM MORAJO BI-* Vsi - Na nedeljskem razgovori1 z ribniškimi gospodarstveniki Le državni sekretar za turizem eter Vesenjak povedal, da bo JŽava sicer pomagala ribniški “čini pri pripravi koncepta za aZvoj turizma, da pa bodo v mo-za uspešen razvoj turizma v riNi vrsti in največ storiti sami “■hačini. Poudaril je, da je turi-ri"!'1 predvsem lokalna zadeva, ki ^bteva povezavo in enoten na-V“P vseh, ki lahko kakorkoli vrivajo na ustvarjanje ugodnih rijhstičnih razmer. Slednjega pa |^ed sprtimi turističnimi društvi, .^drobljenimi in med seboj “nkurenčnimi podjetniki v rib-I ki občini ne bo enostavno v°seči. V Ribnici je namreč še .edno živo tole mnenje: “Nič udega, če mi pogine krava, ^■to, da sosedu dve!” Ni vse tako črno u Loški POTOK - Letos so v “S Draga, če ne štejemo nove este do meje s Hrvaško, po aSeh položili preko 2000 m2 yfalta in v KS Loški Potok m2. Seveda ne gre le za .Citiranje. Potrebno je bilo .pirati zemeljski plaz v Pod-r*an*ni, pripravili so nekaj ze-2*eljskih del in tamponskih J°dlag za asfaltiranje, ki pa bo J?ibrž prišlo na vrsto prihod-Js leto. Vas Pungert pa bo as-i*d> tako kaže, dobila še pred °hcem jeseni. Omeniti velja tejanje okolice pri šoli v Pod-“reski, prestavitve električne Izpeljave in širitev ceste v J/Klem Logu, napeljavo javne ^Zsvetljave, namestitev odvod-l'“ rešetk in kanalov in še bi naštevali. Če vse to izrazij0 v številkah, potem je bilo • Kš Draga vloženih 7,4 mili-1 bov in v KS Loški Potok nekaj hanj kot 5 milijonov tolarjev. T^unajo, da bodo s tako inten-'vnostjo v nekaj letih rešili Pametno ureditev, za katero ^°ra skrbeti občina. A. K. Mil t z MAŠI h o s t i m Mii CELA OBČINA BREZ MESNICE LOŠKI POTOK - Mesarija, oziroma Mercatorjeva Delikatesa je dolga leta vedrila v zadružni stavbi KZ Ribnica, kije menda last hranilne službe. Pred leti, ko je bil izbor blaga v tej trgovini širši, je delovala brez izgube, vse večji padec prodaje mesa in neprimernost prostorov pa so bili vzrok za zaprtje in odločitev, da bo Mercator preuredil del sosednje trgovine v prodajalno delikatesnih proizvodov. Vse kaže, da bo celotna občina kar nekaj časa ostala brez prodajalne mesa, razen pakiranega. Občani bodo tako prisiljeni po nakupih v Sodražico ali v Stari trg, kar je v obeh primerih 24 km vožnje. V izpraznjeno prodajalno se bo vselila KZ, kjer bodo po besedah vodje PE Loški Potok, g. Ravnikarja, uredili prodajalno za potrebe kmetijske pridelave, ki jo kraj že dolgo zahteva in je, gledano iz gospodarskega vidika, nujna, saj so morali kmetje večino drobnih artiklov in nadomestnih delov nabavljati v Ribnici in drUgje- A. K. Franc Lesar V Zamostcu poslej tudi šola harmonikarjev Kmalu klub - Poučevala bosta priznana učitelja SODRAŽICA - Lepo uspelo četrto tekmovanje harmonikarjev, ki gaje organiziralo gostišča Urška iz Zamostca pri Sodražici, so mnogi razglasili za pomeben kulturni dogodek poletja v ribniški občini, saj obuja in ohranja ljudsko izročilo. Letos se je zbralo 35 harmo-nikašev, kar je največ doslej. Obiskovalcev je bilo več kot 1000 in “žur” je trajal do jutranjih ur. “Pred kratkim smo se dogovorili, da še to jesen ustanovimo klub harmonikarjev Urška, ki bo združeval že uveljavljene muzikante. Upamo, da pri registraciji ne bo težav, prav tako pričakujemo, da nam bo vsaj v začetku finančno pomagala tudi občina,” je povedal Franc Lesar, pobudnik akcije, sicer lastnik gostišča pri Urški. Klub bosta vodila Alenka Hladnik iz Postojne, ki je lani zmagala na velikem mednarodnem tekmovanju v Italiji, in Ivan Zevnik iz Dobrepolja. Prihodnje leto bodo tekmovanje popestrili, vsekakor pa bodo obdržali njegovo izvirnost. Vsi tisti, ki mislijo, da jim gre igranje dobro od rok, lahko vsak dan pridejo v gostišče Urška, kjer bodo pokazali svoje znanje. M. G. O ovčereji se še premalo sliši 2. ovčerejska razstava kočevskih ovčerejcev - Razstavljenih okoli 100 živali KOČEVJE - Ob rudniškem jezeru v Kočevju je bila v soboto ovčerejska razstava, ki jo je organiziralo ovčerejsko društvo Kočevje. Po prvi razstavi pred dvema letoma, ki je bila hkrati tudi prva ovčerejska razstava v samostojni Sloveniji, je bila to že druga razstava kočevskih ovčerejcev. Ovčerejsko društvo Kočevje je bilo ustanovljeno leta 1992 in je najstarejše tako društvo v državi. Združuje 36 ovčerejcev, ki skupaj redijo okoli 3.500 ovac in koz. Na sobotni razstavi, ki je bila za razliko od prve, tudi prodajna, je sodelovalo 15 ovčerejcev s širšega območja kočevske občine. “Največ ovac je jezersko-solčavsko-romanovske pasme, pa tudi avtohtone jezersko-solčavske pasme in “slovenske mesne” pasme, za katero ovčerejci upamo, da bo postala tista naša mesna pasma, ki bo prilagojena našim razmeram,” * Na razstavi so sodelovale tudi predice iz Poljanske doline in društvo podeželskih žena Kočevske, odprl pa jo je predsednik kočevskega občinskega sveta Alojz Košir. Poleg domačih ovčerejcev in drugih, so si razstavo ogledali tudi ovčerejci od drugod, med drugimi Janez Gliha iz KZ Žužemberk ter Franc Miklavčič in Štefan Erjavec iz KZ Stična, ki s kočevski ovčerejci sodelujejo v izmenjavi mnenj o vzreji drobnice. je na otvoritvi razstave povedal predsednik ovčerejskega društva Kočevje Jože Hobič. Poleg ovac je bilo na razstavi tudi 8 ovnov pasme JSR, JS, texel in suffolk, nekaj koz srnaste in sanske pasme ter 6 šarplanincev, ki so kot ovčarski psi z ovcami preživeli najmanj eno leto. * Skupaj je bilo razstavljenih Laški sel VIADUKT POPRAVLJEN -Viadukt Bajdinec na magistralni cesti je popravljen. Dela so trajala manj kot leto dni. Še vedno pa prometni znaki z obeh strani viadukta opozarjajo, da potekajo dela na viaduktu, da je treba voziti največ 40 km na uro itd. Očitno bodo znaki počakali do prihodnjega popravila. OBNOVLJENA CERKEV V STRUGAH - V nedeljo dopoldne je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Avguština v Strugah. Prizadevni župljani so lani obnovili zvonik, zamenjali kritino, uredili fasado. Letos so obnovili notranjost cerkve po načrtih strokovnjaka Franceta Kvaternika, ter generalno obnovili orgle v Koširjevi delavnici v Mariboru. Denar za obnovo cerkve, ki je bila trikrat dozidana, so zbrali krajani sami, vsa dela so izvedli prostovoljno. Na fotografiji: obnovljena cerkev sv. Avguština (Foto: M. Glavo-njič) KOSILNICA IN KOSCI Za obnovo deške šole več kot 70 milijonov tolarjev RIBNICA - Na znamenitem ribniškem sejmu suhe robe so obiskovalci imeli priložnost videti tudi razstavo malih živali. Organizatorji so razstavo pripravili z dobršno mero hudomušnosti in pregovorne šegavosti, saj so na obširnem razstavišču obiskovalci našli le enega zajca. Morebitne preostale živali so najbrž kje počivale in se niso pustile motiti. Zato pa je bil razstavljeni zajec prava zanimivost, saj so ga postavili v mrežo z napisom “biološka kosilnica”. Zajec je bil na pesku, ne na travi. Ali je tako izvrstno kosil, da je postrgal vso travo pod seboj, ali pa so ga organizatorji postavili na pesek, češ, glejte, tako čisto kosi naša “kosilnica ", pa je skrivnost. Dvoizmenski pouk v Ribnici RIBNICA - Leta 1968 so s samoprispevkom zgradili novo osnovno šolo in tako odpravili dvoizmenski pouk, a težav s tem ni bilo konec. Stare deške in meščanske šole v Kolodvorski ulici niso obnavljali, tako da jih je močno načel zob časa. Pred šestimi leti so le obnovili meščansko šolo, v kateri je tudi kuhinja in jedilnica, medtem ko je stavba nekdanje deške šole, ki bo prihodnje leto stara 90 let, neusmiljeno propadala. Na težke razmere so opozarjali starši, nazadnje pa tudi inšpekcija. Načrtovana naložba bo stala več kot 70 milijonov tolarjev, saj bodo napeljali elektriko, vodo, Ta vikend bo slavilo Dobrepolje Več stoletnic - Predstavitev prvega zbornika Dobrepolja in dobrepoljskega grba - Kip velikemu rojaku Francu Jakliču - Pride tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc DOBREPOLJE - Ta konec tedna bo za občino Dobrepolje največji praznik. Najprej bodo v soboto, 7. septembra, ob 20. uri v Jakličevem domu predstavili prvi zbornik občine Dobrepolje “Naši kraji in ljudje”, za katerega so napisali sestavke mnogi ugledni slovenski znanstveniki, ki se bodo predstavitve tudi udeležili. V kulturnem programu bodo nastopili Zagoriški fantje, Ženski oktet in citrar Jože Zajc. V nedeljo pa bodo glavne prireditve ob 100-letnici Posojilnice in Kmetijske zadruge Dobrepo- lje,100-letnici Kulturnega društva Dobrepolje, 100-letnici rojstva likovnega ustvarjalca Franceta Kralja in 95-letnici rojstva njegovega brata likovnika Toneta Kralja. Najprej bodo ob 9.30 pri zadružnem hlevu na Vidmu odprli razstavo živine, ki jo prireja Govedorejsko društvo Dobrepolje- Struge. Udeležil se je bo minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, nastopila pa bo tudi dobrepoljska godba. Doprsni kip velikemu Dobre-poljcu Franu Jakliču, pisatelju, politiku, gospodarstveniku itd., bodo na trgu v Vidmu (med občinsko stavbo in Jakličevim domom) odkrili ob 15. uri. Takrat bodo tudi slovesno prevzeli grb občine in razvili občinsko zastavo. menu. okoli 100 živali, zaradi česar je razstava, kot je povedal Hobič, trenutno največja ovčerejska razstava v Sloveniji. “Zanjo smo se odločili, da bi popularizirali OVČEREJSKA RAZSTAVA - Na nepoznavalce, ki so si razstavo ogledali, so naredili velik vtis predvsem ovni. (Foto: M. L.-S.) ovčerejo, saj se o njej le malo sliši,” je povedal Hobič in dodal, da jim je bila dodatna vzpodbuda tudi podpora kočevskega občinskega sveta, ki jim je denarno pomagal pri organizaciji razstave. M. LESKOVŠEK-SVETE “OPROSTITE, KJE LAHKO PRENOČIVA?” RIBNICA - “Ali imate v Ribnici turistični biro, kjer bi lahko vprašali o nočitvenih zmogljivostih v kraju? Prespala bi v kampu, saj se nam zdi dolina zelo zanimiva, ” sta oni dan vprašala prikupna fant in dekle prodajalko v neki ribniški trgovini. Ker pritrdilnega odgovora seveda nista mogla dobiti, kajti v Ribnici kljub razvpiti suhorobarski tradiciji ni prav nobenega informacijskega središča, sta še vprašala, ali ima sosednje Kočevje urejen kamp. Ker je bil odgovorne, sta se za inforam-ciji zahvalila in povedala, da bosta vseeno prespala pod vedrim nebom, nekje v gozdu v Mali Gori. Vsak komentar je odvečen, odgovornim pa razmislek, da lahko nekaj le storijo za ribniško-kočevski turistčni "Imejmo se fajn". M. G. dozidali nekatere druge prostore in pode, zamenjali pohištvo. Prav tako bodo sanirali zunanje zidove, ki so razpokali, in temelje, ki se posedajo. Izvajalec del, kočevsko podjetje Gramiz, bo šolo predvidoma obnovilo do novega leta. Ker jim primanjkuje šest prostorov za učence 1. in 2. razreda, so z novim šolskim letom uvedli dvoizmenski pouk. Tako bodo učenci od L do 4. razreda hodili v nekdanjo meščansko šolo, ki je bila obnovljena pred 6 leti. Po besedah ravnateljice Andreje Šu-lentič bo za učence poskrbljeno dodatno varstvo, podaljšano bivanje in organiziran prevoz v šolo. M. G. RA Z S TA VA IN DEGUSTACIJA ŽGANJA - Kmetijska svetovalna služba Ribnica je prejšnji petek pripravila ocenjevanje domačega žganja, ki je potekalo po mednarodnem pravilniku vinskega sejma. V ocenitev so prejeli 22 vzorcev različnih vrst žganja, za katere je 5-članska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedovala enologinja Katarina Merlin iz Kmetijskega zavoda Novo mesto, ocenila, da so brez bistvenih napak in zatorej vsa dobra. Priznanja najboljšim so podelili v nedeljo na ribniškem sejmu, na katerem so obiskovalci sejma vsa ocenjena žganja lahko tudi poskusili (na posnetku). Priznanja so prejeli (po vrstnem redu po doseženih točkah): Janez Drobnič z Grabna, Jože Klun s Pustega Hriba in Anica Adamič z Grabna za slivovko, Ivan Levstik iz Žukovega, Primož Ogorelec iz Mačkovca in Franc Jaklič iz Sajevca za hruškovo žganje ter Janez Drobnič, g. Ravnikar iz Loškega Potoka in Jože Marolt s Pustega Hriba za sadjevec. Češnjevec sta dala v ocenitev le Anica Adamič in Alojz Oblak z Grabna, jabolčno žganje pa Alojz Andolšek. (Foto: M. L.-S.) Na prireditvi bo izveden tudi kulturni program. V nedeljo bo pred začetkom glavnega programa povorka, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh društev s prapori in simboli. Aktiv kmečkih žena se bo predstavil s svojimi dobrotami. V kulturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester Dobrepolje, moški pevski zbor Rafko Fabiani, moški pevski zbor Struge in cerkveni mešani pevski zbor. Po zaključku prireditev bo veselica, ki jo prireja gasilsko društvo Videm. Prireditve bodo v vsakem vre- J. P. Janez ima “hotel” za konje Na oskrbi ima 16 konj iz vse Slovenije - Šola jahanja VELIKE LAŠČE - Janez Petrič z Male Slevice, ki vodi konjeniški klub “Divjina”, pravi, da je njegova kmetija tretja največja v občini Velike Lašče. Ima 16 svojih konj, nadaljnih 16 pa ima v “hotelski” oskrbi od lastnikov z Vrhnike, iz Cerknice, Celja, Kranja in drugih krajev. Nadalje ima 9 govedi, 6 prašičev in kozo, ki daje na dan 7 1 mleka. Njegovi tekmovalni konji so na tekmovanjih dobili že veliko priznanj in nagrad. Najuspešnejša je bila doslej 7 let stara kobila Sisa, kije osvojila kar 19 pokalov, vsako leto ima žrebič-ka, pleše po glasbi, v pozdrav se postavi na zadnje noge itd. Konjeniški klub je pravzaprav zametek turizma na kmetih, pravi Janez, saj je pri njem poskrbljeno tako rekoč za domačo hrano in pijačo ne le za konje, ampak tudi za ljudi. Sem prihajajo jahat iz Ljubljane in okolice ter celo iz Italije. V klubu ima Janez šolo jahanja v maneži, terensko jahanje, že omenjeno “hotelsko” oskrbo konj, izletnike vozi z vozom, ki sprejme do 25 potnikov, po velikolaški kulturni poti Raši-ca-Retje- Podsmreka-Rašica itd. Janez šteje 30 let in pravi, da ima rad konje že od malega. Njegov ded je imel takrat 30 let Janez Petrič starega konja, na katerem seje navadil jahati. Njegova žena je doma iz Dovžanove soteske, kjer imajo njeni največjo kmetijo. Združilo ju je prav konjeni-štvo. Nova hiša pri hlevu je v glavnem dokončana in v njej so tudi prostori konjeniškega kluba. “Gradimo pa še en hlev, ki bo prav tako velik, kot je sedanji,” pravi Janez in dodaja, da je s konj! veliko dela podnevi in ponoči, vendar se ne pritožuje, ker ima konje in kmetovanje rad, z njimi pa tudi zasluži za preživetje. y PR1MC DOLENJSKI LIST MM12 N A Š I H OBČIN MM Niso butalci, če niso za narkomane Vaščane Velikega Kala in okoliških vasi žalijo razni prispevki v časopisih in na radiu, kijih prikazujejo, kot da pravzaprav ne vedo, zakaj so proti narkomanom VELIKI KAL, IVANČNA GORICA - Vaščani Velikega Kala, ki so 29. avgusta dopoldne poslušali Val 202, so bili ogorčeni nad pristranskim prikazovanjem njihovega nasprotovanja ustanavljanju terapevtske skupnosti za narkomane na Velikem Kalu, kajti iz isyav poslušalcev, pretežno iz Ljub(jane, in moderatorja oddajne živo je izzvenelo, češ kaj neki se ti kmetavzi kot butalci upirajo tako dobronamernem programu za uboge narkomane. Starejšo Kalanko je posebej zbodlo, ko je neka Ljubljančanka izjavila, da ona ne bi imela nič proti, če bi bili narkomani oz. taka terapevtska skupnost v sosednjem bloku. Hotela je protestirati, žal pa se Kalanka po telefonumi mogla prebiti v eter slovenskega radia, ki so ga ob tej kontaktni oddaji (spet) okupirali poslušalci prestolnice. Če bi ji to uspelo, se voditeljica oddaje ne bi tako čudila, zakaj se ni oglasil nihče od vaščanov Velikega Kala! Je bila zgolj naključno ta oddaja na sporedu ravno v času, ko so se predstavniki odbora za nasprotovanje omenjeni terapevtski skupnosti in ivanške občine v Ljubljani pogovarjali o tej problematiki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve? Ali gre za svojevrstno dirigirano in orkestrirano kampanjo zoper vaščane, ki so se uprli programu Človek, ki ga podpira država? Vaščani sicer zatrjujejo, da jim razni signali iz Ljubljane niso zasejali klice strahu, toda zakaj se toliko branijo z imenom in priimkom, kaj šele s fotografijo, na- svojih sostanovalcev. Lampret je prepričan, da v primeru Velikega Kala ne bodo delovali argumenti, ker so bile priprave na ustanovitev terapevtske skupnosti za zasvojence na Velikem Kalu predlogo prikrite, pa tudi vaška skupnost, kjer se ljudje “domorodci” dobro medsebojno poznajo, ne bi nikoli sprejeli medse takšnega vrinjenega tujka. p. perc * V ivanškem županstvu menijo, da bi bilo bolje za takšen center poiskati kakšen zapuščen grad oz. stavbo, kjer ne bi bilo v bližini sosedov, in sprašujejo, zakaj bi morali ravno oni sprejeti tisto, kar je odklonilo že 25 krajev v Sloveniji. Prepričani so, da bi država morala bolje poskrbeti tudi za t.i. marginalne skupine oziroma za državljane, ki so (se znašli) v slabšem socialnem položaju v dobršni meri tudi po svoji krivdi, najsi gre za Rome ali narkomane. LETOS ASFALTIRANE POL CESTE stopati v javnosti, ko jih za to prosimo časnikarji? Ivanški župan Jernej Lampret te radijske oddaje sicer ni poslušal, izjavo poslušalke pa je komentiral, češ da bi ta gospa lahko pripeljala narkomane v sosednji blok, ker gotovo ne pozna niti LITIJA - V občini Litija je neas-faltiranih še kar nekaj kilometrov cest, ki povezujejo krajevna središča z občinskimi. Asfaltne prevleke nima niti 2-kilometrski odsek Ješče-Mišji Dol na cesti Šmartno-Primskovo do občinske meje z Ivančno Gorico. Izvajalec Cestno podjetje Gradnje Ljubljana je v predračunu zapisal, da bo celotna investicija vredna 9,5 milijona tolarjev. Občina in svetniki so za ta dela v letošnjem proračunu namenili slabo polovico sredstev, drugo polovico pa naj bi občina Litija kot investitor pokri- 1. GASILSKI MLADINSKI TABOR - Predzadnji petek v avgustu je PGD Trebnje na turistični kmetiji Obolnarna Čatežu pričel 1. gasilski mladinski tabor v občini. 24 mladih gasilcev, med temi tudi dva s Čateža, je bilo navdušeno nad 3-dnevnim bivanjem pod šotori in zlasti pestro vsebino, saj so se naučili precej taborniških veščin od orientacije v naravi do postavitve šotorov in tabornega ognja. Seveda niso zanemarili gasilske taktike niti pozabili na zabavo. Tabor je financiralo PGD Trebnje, trebanjski gasilci pa si želijo, da bi tudi drugi, začenši pri gasilski zvezi, sledili zgledu sponzorja, gostilničarja Janeza Pavlina, da bi si tudi podmladek v drugih društvih lahko privoščil morda že 7-dnevi tabor. Na posnetku: gasilski podmladek in vodstvo. (Foto: P. Perc) la drugo leto. M. Š. Za deponijo, toda proti smetišču Najbližji sosedje odlagališča komunalnih odpadkov Globoko zaskrbljeni, da ne bi namesto urejene deponije dobili nevarnega smetišča - Odškodnine, tudi ekološke? BREZOVICA, TREBNJE - “Trebnje bo sebe uničilo, ko gre 700 m od centra delat smetišče! V primeru deponije komunalnih odpadkov Globoko gre za ekološko nepismenost ljudi, ki odločajo. Nismo proti deponiji, urejeni po sodobnih standardih, ampak proti smetišču, ki bi motilo ljudi ali bi celo ogrožalo neposredne sosede v Brezovici, na Gomili, v Dolu, Gorenjem Medvedjem Selu, na Hudejah...” je bil oster upokojeni general Lado Kocijan iz Brezovice I pri Mirni, ko je povabil novinarja, da bi opozoril, po njegovih besedah, na velike pomanjkljivosti te pomembne naložbe že v zasnovi. gradbeno dovoljenje z dne 17. junija letos, kije bilo vročeno tudi vsem lastnikom zemljišč po seznamu iz izrisa grafičnega dela ureditvenega načrta, se ni nihče pritožil. Zaradi spornih lastninskih odnosov pri gradnji dostopne ceste na deponijo bo 10. sep- KAMERA ODKRIVA - Ob lokalni cesti pri Gornjih Jesenicah, povsem na planem, kot kaže, nastaja novo smetišče. Naša kamera je zabeležila tale avtobus, iz katerega se je vil dim, potem ko je nekdo očitno v njegovi karoseriji zakuril dotrajane sedeže in še kaj. Zraven je počivalo ducat avtobusnih gum, verjetno tudi pripravljenih za častilce Nerona, ne oziraje se na to, kako bi ta smrad in dim utegnila prizadeti ljudi in okolje. Vaščani niso hoteli komentirati, čigava last je (bil) ta avtobus, čeprav so nedvoumno namigovali, da bi bil lahko povezan z znanim prevoznikom. (Foto: P P) »c-**: “ Kolikor se spominjam, je dr. Koželj na zboru krajanov na Mirni leta 1993 dejal, da bodo to deponijo naredili po avstrijskem vzoru. Tbda če na deponiji Globoko ne bo niti sortiranja odpadkov, kaj šele da bi mislili na reciklažo, se mi zdi to najbolj sporno v celotnem projektu, ki bo stal veliko denarja davkoplačevalcev,” pravi Kocijan in dodaja, da je Radovljica prihranila 50 odstotkov prostora s sortiranjem odpadkov. Kocijana je zbodla nedavna izjava občinskega uradnika iz Tebnjega v Delu, da 2 km zračne linije od deponije Globoko ni nobene hiše, in ob pogledu na specialko naniza 9 vasi, ki v celoti in 4, ki delno spadajo v ta okvir. Po Kocijanovih besedah gre za okrog 300 hiš. Pravi, da naj bi imela dovozna pot na deponijo nosilnost 24 ton, krajevna cesta, ki so jo krajani sami zgradili, pa naj bi bila narejena za obremenitev do 4 ton. Kocijan še omenja, da se krajani bojijo smradu s smetišča, saj tod piha pozimi severovzhodnik, v drugih letnih časih pa jugozahodnik, načrtovalci deponije pa naj bi po njegovih besedah sploh ne namestili vetrovne rože. Kocijan dodaja, da bodo neposredni sosedje smetišča Globoko terjali ekološko odškodnino, in opozarja, iz te doline teče potok Globoko, ki se združi v Vejerščico, ta pa polni mirenski bazen. Kocijan pravi, da so te dni ob gradnji dovozne poti na deponijo Globo- ko sosedoma Jožetu Krevsu in Tbnetu Pevcu zmetali ven mejnike, Jožetu Dimu s Hudej pa ne le požagali, temveč kar razžagali smreke, ki jo jim bile na poti, ne da bi se poprej dogovorili glede odškodnine. Vodja oddelka za prostor na trebanjski občini, diplomirani organizator dela Štefan Velečič, je na kritične pripombe Lada Kocijana odgovoril, da se že v prvi fazi • V prvi fazi gradnje odlagališča komunalnih odpadkov Globoko na 4,29 ha zemljišča (za 20 let) bo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto poleg dostopne poti uredilo še deponijsko telo, dno deponije in ograjo. Naložba bo veljala okrog 62 milijonov tolarjev, država pa bo primaknila k tej vsoti približno polovico oz. 31 milijonov tolarjev. tembru prav tam z vsemi lastniki zemljišč opravljen razgovor glede odkupa zemljišč oz. izplačila odškodninskih zahtevkov. P PERC RAZGIBAN NAČRT ŠOLE - Ko je nekdo pr\’ikrat prišel pred novo šolo v Boštanju je menil, da je to razgibana zgradba, prav nič podobna klasični šoli, ampak prej kliničnemu centru (na posnetku - vhod za učence). Pred šoto sicer ne bo vodometa z zlatimi ribicami, bo pa skalnjak. Upajmo, da bo otroški živžav pregnal morebitne kače. "Veseli me, da šola ni tako kockaste oblike, kot so druge, ampak je zanimiva in lepa, od koderkoli jo pogledaš, "pravi ravnatelj Karl Alič. Za tako podobo šole sta najbolj zaslužna vodja projekta inž. Aleš Plestenjak in arhitekt Enes Kartal. (Foto: P P) Pouk v Boštanju teden dni kasneje f p* * * * * ■ • r*. -4» V . ''U2*. A . G > * tis*. 4** «. * ■ Dogradnja šole in nova telovadnica velika pridobitev kraja Lado Kocijan GASILSKA VESELICA V TRŽIŠČU TRŽIŠČE - Tki kaj š nji gasilci vabijo v soboto, 7. septembra, ob 19. uri na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Za dobro razpoložene bo igral ansambel Tbni-ja Verderberja, tržiški gasilci pa bodo postregli z nitd-kovško kapljico in jedmi na žaru. Že uro pred veselico bo prav tam na šolskem igrišču v Tržišču tekmovanje gasilskih društev v vlečenju vrvi. deponije Globoko ponuja možnost sortiranja odpadkov. Ljub-Ijančanmi to žc počno, čeprav je res, da s tem ni nobenega ekonomskega računa. Vetrovno rožo je po predpisih delal HMZ Ljubljana, izcedne vode bodo zbirali na posebni laguni in jo od tod vozili na čistilno napravo v TVeb-nje, je povedal Velečič in dodal, da imajo vse odstopne izjave lastnikov zemljišč, da dovolijo gradnjo dovozne ceste, in da nekaj ljudi očitno misli, da bi z izsiljevanjem dobili nekaj več denarja. Pri Komunali Ifebnje, investitorju deponije Globoko, imajo na voljo vso dokumentacijo, iz nje pa je razvidno, da projekt vodijo v skladu s pozitivno zakonodajo in da so v vseh fazah obveščaji javnost, zlati v Dolenjskem listu. To seveda velja tudi za gradnjo dostopne ceste do odlagališča. Na BOŠTANJ - Dobri dve leti je Karl Alič ravnatelj boštanjske osnovne šole, toliko časa pa tudi še ni bil na dopustu, lega si enostavno ni hotel privoščiti, da ne bi morebiti bil tudi to razlog, da bi se zapletlo kaj v zvezi z naložbo v dozidavo šole in gradnjo nove telovadnice. Alič se bo s svojimi kolegi, učiteljskim kolektivom na tej šoli, pravzaprav samo nekoliko oddahnil šele prihodnji ponedeljek, 9. septembra, ko naj bi se po njegovih zagotovilih tudi na boštanjski šoli pričel pouk. Leta 1994 sta takratni sevniški dopolnila še lokacijska dokumen-izvršni svet in ministrstvo za šol- tacija, projekt za gradbeno dovo- • Motiti se je človeško, imeti vedno prav je nečloveško. (Petan) stvo podpisala sklep, da se na demografsko ogroženem območju dogradi OŠ Boštanj. Takrat so predvideli, da bi okrog 150 milijonov tolarjev zadoščalo za izgradnjo veznega hodnika in najmanjše možne (12 m X 17 m) velike telovadnice. Jeseni tega leta je dal ravanatelj Alič izdelati idejne študije, da bi dogradili še 6 novih učilnic in zgradili 20 x 35 m veliko telovadnico. “Thkrat se je veliko govorilo o športni dvorani v Boštanju. Nikoli nisem tem idejam nasprotoval, čeprav so bili pred mojimi očmi vedno tudi veliki vzdrževalni stroški za tak objekt. Drugi argument, ki ni govoril v prid tej ideji, je bila nova športna dvorana, poldrugi kilometer proč v Sevnici. Vedeti je pač treba, da šolam priznajo materialne stroške glede na število oddelkov,” pravi Alič. Idejni osnutek CRP (Center za razvoj Posavja) je spomladi lani Ijenje in projekt za izvedbo. Šolski minister dr. Slavko Gaber je v Sevnici podpisal dogovor, da bo ministrstvo pokrilo polovico vrednosti naložbe. Svetovalec ministrstva za naložbe v osnovno šolstvo Milivoj Lapuh je predlagal, da bi rešili vse potrebe šole na eni Karl Alič, ravnatelj OŠ Boštanj lokaciji in je naredil novo idejno študijo. Za projekt je bil izbran krški Savaprojekt, ki je na osnovi Lapuhovega predloga izdelal novo idejno skico. V telovadnici 17 m x 30 m bi lahko igrali košarko v vseh ligah. Za projekt je bil določen Savaprojekt, za nadzor CRP, za izvajalca pa izbrano sevniško SGP Posavje. Predračunska vrednost naložbe z opremo je bila 272 milijonov tolarjev. Z deli naj bi začeli 1. marca, končali pa 15. avgusta. Ker pa je šele sredi aprila s šolskega ministrstva prispel podpis ministra Gabra, da soglaša z gradnjo v povečanem obsegu (2100 m2 novih, to je skupno 3225 m2 površini), to pomeni, da so gradbinci šele tedaj dobili zeleno luč za pripravljalna dela. “Moram pohvaliti SGP Posavje, saj so gradbinci v pičlih 105 dneh predali učilnice. Do začetka šolskega leta bodo vsaj v grobem končana dela pri urejanju okolice, da ne bodo učenci prihajali po blatu v šolo. Čakamo še na krajevno skupnost Boštanj, ki je obljubila, da bo poskrbela za obračališče avtobusov v bližini šole pred pričetkom pouka,” pravi ravnatelj Alič. P. P. Krjavljeve iskrice e s1* ODVISNIKI - V zadnjem časi sc stopnjuje temperatura prd napovedanim zborom krajanovi likega Kala. Prebiramo in slišim) lahko veliko stališč za in proti, vs( do nas prihaja več tistih, ki si izrazito odklonilni. Izjema je ko mentar Helene Kocmur v torko vem Delu z naslovom Odvisnike pl v Kočevski Rog, kjer namiguje, se morda za tako gorečim in sovrai nim vedenjem Kalanov le ne skri vata zgolj nevednost in pomanjka# je podatkov, ampak povsem obi' čajni osebni interesi dveh ali tret posameznikov. “Prvi si menda že‘ kljub dosedanjim pritožbam oko ličanov zaradi hrupa še naprej pri rejati motokros prav na tem ob močju, drugi pa je menda upal, div bo poceni kupil zemljišče, na kato ~ rem stoji zdaj že prodana 'sporni hiša, in si tako poveča prostor ot počitniški hišici,” piše Kocmurje*! in nadaljuje grozljiv scenarij, da sil goreča nasprotnika “narkomanov naščuvala še večino drugih vaščf nov. Ivanškim Občinarjem očitj Kocmurjeva poceni nabiranje gli' sl9 sov volilcev... Kalani bi radi spozna' H]i li gospo(dično) s tako bujno fafl' ski tazijo, vsaj na zboru! Trebanjske iveri KJE BI JEMAL, DA BI BAlC, KAM DAJAL? - Tako nekako s- J podjetnik Jože Vencelj-Šarmer. Sevniški paberki 'k NATALITETA - Vsaj zadnjil1 6 let se število učencev boštanjsk® osnovne šole (z malo šolo) pove; čuje, in kot kaže, se bo ustalilo p* številu 340. Boštanjski farani tore) navkljub liberalnemu odn(>' su države do splava kar vzoru*' pi skrbeli za nataliteto. Da se le n( ki bi prehitro zgledovali po t. )• modernih slovenskih družinah a* pristali le pri enem otroku. Kaj11 potem bi bila zdaj ravno pravšnj* , in po zunanjščini arhitektura* pi simpatična boštanjska šola ka) b| kmalu mastodontski objekt. BARIBAL - Hvalevredna p°' huda mladega podjetnika Dejo" Godca in njegove turistične agi’0' cije Baribalglede meseca športa l( prav v sobotnem "finalu" še naj' bolj šepala v izvedbenem smisla Ambiciozni mladenič si je očita0 nadel na pleča pretežko brernfi zanemaril pa je tudi koordinacij z drugimi organizatorji že tradicij nalnih športnih prireditev, na p'r mer 24. Lovrekovega memoriala ki je potekal sočasno kot prireditv* ob sevniškem kopališču, na pfi mer košarka (na posnetku). Taja sevniške športne zveze Bon/l Bizjof je bil besen na Godca, saj naj bi “ 20-krat mimo njega kot mesečert ne da bi mu rekel vsaj - mu, če $ že pozdravil ni. Potem pa se je DČ jan naenkrat spomnil, da bi c, Bonita potreboval vrv za tekmo _ vlečenju vrvi, ki mu je Bizjak sevf da ni mogel dati, potreboval bi h" piščalke... Pa še to: šofer avtobusi ki naj bi v soboto zjutraj po naf°' Čilu Baribala odpeljal pohodnik1 na Lisco do Kruhovega, je zatrti čakal na organizatorja in potnik*• Krške novice fi Kako ZELO STAR - Župan - Občine Danilo Siter je znan po i'eni, da zna ob svečanih priložnostih, ko ima govor, še kako ^spretno nanizati misli, pri tem pa ^Poskuša najti podobnost s tistimi, je govor namenjen. Tudi na pJSfečanju upokojencev je bilo jj “o. Spomnil seje namreč svoje-ilijj3 nedavnega praznovanja rojstna dne, ko je upihnil 40 svečk. »I Jadrat mu je eden od prijateljev » čestital: “Upam, da jih boš doča-s kal vsaj toliko, kot jih izgledaš!” \ ODSTRANJEVANJE SPOMENIKOV PO KOSTANJEVI-- Kostanjevičani so trdno vjodločeni, da nočejo biti takšni kot T Ljubljani, vsaj kar zadeva od-„. r.anjevanje spomenikov. So pa JPnča drugačnemu spreminjanju „ Spomenikov ali morda kar pot-,,-terjanju zgodovine!?!), za kar /sami niso nič krivi. Če je bila na a O anji rojstni hiši dr. Ivana tt;Vražna še pred časom spominja plošča z napisom, da se je v “Jej rodil starosta iugoslovan-koga sokolstva, sedaj lepo pre-jljeno hišo krasi tabla z drugačnim napisom. Osebje medijske fakultete (tej je namreč 1 “ražen zapustil svoje premože-d?)e)je dalo namestiti novo tablo, si priča o Oražnovem mecenstvu, if ,,P(VI tabli pa ne duha ne sluha, ti fjpceš nočeš, Oražen ni bil le eno tal1 drugo, bilje oboje. ki J-Lagor prebivalcem Hacine KRŠKO - Zakaj? Zato, S ®r odhaja njihov župan s še dve-'0 slovenskima županoma v jjjjkmeriko, kjer se bo seznanjal s „.tamkajšnjo ureditvijo lokalne £:S!'10uPrave> njihove pozitivne lejtekušnje pa bo prenesel tudi na ,ji aoma^ teritorij. Ko bi mu uspelo go »saj delno prenesti tudi ameriški vfandard. | 6» . MM IZ MAŠI H_O S C I H Mii (jiovo v Brežicah jARNOST - Marjan Podob-v * je imel ob nedavnem obisku bi “režicah s seboj tudi varnostno c- jbo. Manj je znano, ali so i» -'fažniki varovali bolj osebo Marja Podobnika ali bolj njegove Medloge za reševanje perečih jjavskih problemov. Če je bil °dobnik v nevarnosti, na pri-ni gf-da bi ga ugrabila kakšna g jžičanka, pa ni pretila prav 0. kakršna nevarnost njegovim ji jjdlogom, saj si z njimi vsaj ' ftmačini ne bi mogli pomagali. - OBVESTILA - Diskoteke ob 3 tn« PišeJ° sv°ja vabila na ples v Uti anici hrvaščine in slovenšči-delajo zato, ker hodi tja tesat veliko Hrvatov. Ali se po al Riškem koncu vrti tudi veliko bi jpSležev, Nemcev in Italijanov, ik nc ve, res pa je, da v teh kar b(lj.r8oli angleških, nemških in ita-S Janških imen za trgovine. U POTI - V krajih ob meji so /katere ceste kar lepo asfalti-d "e. Tista pod mokriškim gra-“n pa jc še ostala precej zdela-0: lr) še zmeraj brez varnostne H„j.c Pri ribniku. Po vsej verjet-,°sl' zato, da se bolj ujema s 4 "'kajšnjo valovito pokrajino in Ij^dotaknjenim naravnim oko- D OOLgoVI - Občina trenutno r°daja obral na Bizeljskem. Ka-b r koli že to gre, bo s tako ir-jjjTo morala nadaljevati, če iti rt!,. Pokriti dolg, ki ga je podela n vala. Objektov, ki bi bili lahko /prodaj, je še kar nekaj. Mogoče L. v poštev tudi opremljen 5?»ki stadion. SEBASTIJAN IN Urška uspešna a * Mannheimu je bilo konce je vUSla odprlo prvenstvo Ncmči-jČ/landardnih in latinskoamcri-m plesih za vse starostne kate-|il'je. Tekmovanja sta se udele-|j''.udi Sebastijan Vodliin in j. “ka Klakočar in v svetovni Se i ".renči s preko 200 pari doli tl, . izjemno 25. mesto v stan-9 /rdnih plesih. . IZ '— /brežiške PORODNIŠNICE %y času od 19. do 29. avgusta lt v brežiški porodnišnici rodili. Irena lljaž iz Podgorja -v, rtina, Tanja Košar iz Zurko-v Sa dola - Anito, Helena Ko-JfN? Malega Kamna - Urško, v arjana Kostanjšek Božič iz S tv e*?a ‘ Nina, Ana Sluga iz rij ^njega Pijavskega - Anama-Bojana Benčin iz Krškega . .'ma, Metka Kuhar iz Brezja Sk aj°, Bojana Zorko iz Le-(\°vca pri Krškem Martina, d ®tka Hudorovac iz Gorice -n^lico, Jasminka Blažinč iz i/berja - Kajo, Marjeta Gramc (>1 rške vasi - Valentina, Pavla j/el iz Blatnega - Franca, L^nka Mešiček iz Krškega -. | °ša, Martina Pirc iz Dobove djSbko, Elka Zevnik s Čateža ^avi - Klaro. Čestitamo! PRIZNANJA IN ZAHVALE - Ob 50-Ietnici Zveze društev upokojencev Slovenije je njen predsednik Vinko Gobec podelil veliko plaketo ZDUS Društvu upokojencev Brestanica in Termoelektrarni Brestanica. Plaketo ZDUS je prejel Dušan Stupar (na sliki), zahvale ZDUS pa Minka Zupančič, Pavle Petan, Antonija Požun in društva upokojencev Krško, Raka, Kostanjevica in Senovo. (Foto: T. Gazvoda) Ostre besede upokojencev Slavnostni govornik predsednik ZDUS Vinko Gobec - Kritike na račun vlade in vladajočih strank KRŠKO - Skoraj tisoč upokojencev občine Krško, ki so združeni v društva v Brestanici, na Senovem, v Kostanjevici, na Raki in v Krškem, se je v soboto, 31. avgusta, udeležilo 3. tradicionalnega srečanja upokojencev občine v Krškem, ki so ga začeli s kulturnim programom v veliki dvorani Kulturnega doma, nadaljevali pa v hotelu Sremič. Srečanja z nadpričakovano udeležbo se je udeležil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vinko Gobec, ki je spregovoril o aktualnih družbenih dogajanjih v državi in položaju upokojencev: “Ne priznamo, da so pokojnine socialna pomoč. Pokojnina je pridobljena pravica, za katero smo vplačevali v času aktivnega življenja. Ne dovolimo nikomur, da z umazanimi parklji poseže v naš pokojninski sklad.” Dejal je, da upokojenci ne izsiljujejo in niso krivi za črno luknjo v pokojninskem skladu, je pa naloga vlade, da izboljša ekonomsko moč države, poveča zaposlenost in zagotovi večji družbeni proizvod. Politika, ki varčuje na hrbtih upokojencev, je po Gobčevem mnenju nesramna, nepoštena in nesocialna, žal pa upokojencem nista naklonjeni niti vladajoči stranki v parlamentu. “V petih letih smo izgubili skoraj eno pokojnino. Če bo šlo tako naprej, bomo v naslednjih petih letih še ob dve pokojnini in pol. Temu moramo reči stop!” je menil Vinko Gobec in dejal, da upokojenci niso nemočni, saj so svoje pravice zahtevali tudi na ustavnem sodišču, vendar ta od 16. februarja njihove vloge ni obravnavalo. To je v primerjavi z nekaterimi politiki, na primer z Janezom Janšo, ki ob “treh popoldne kihne in je ob petih že na televiziji, da o nje- • Na srečanju v kulturnem domuje Dušan Stuparv imenu koordinacijskega odbora Društva upokojencev Krško podelil priznanja društvoma s Senovega in iz Kostanjevice in njunima predsednikoma Antonu Pleterskemu in Ivanu Abramu za organizacijo preteklih dveh srečanj ter sponzorjem občini Krško, Nuklearni elektrarni. Zavarovalnici 'IViglav in Vitace-lu. govem predlogu za referendum ne govorimo”, v popolnem nasprotju. Upokojenci, ki predstavljajo 27 odstotkov volilnega telesa, imajo po Gobčevih besedah srečo tudi zato, ker je letos volilno leto, v Zvezi društev upokojencev Slovenije pa si bodo med drugim prizadevali za izboljšanje socialnega stanja upokojencev. T GAZVODA Za Kostanjevico končno boljši časi? Kostanjevici se le obetajo tehnični dokumenti za izvedbo ureditve otoka in ožje okolice - Asfaltirani del ceste širok le 3 do 4 metre, do hiš pa naj bi bili tlakovci KOSTANJEVICA - Po lani sprejetnem ureditvenem načrtu kostanjeviškega otoka z ožjo okolico se Kostanjevičanom v kratkem obetajo tudi projekti za izdelavo podtalne komunalne infrastrukture in zunanje ureditve mesta (na kar je Kostanjevica čakala kar 30 let!), s tem pa bodo končno izpolnjeni pogoji za ureditev podzemnega katastra, zaradi katerega ceste na otoku sedaj tudi niso preplastili; omogočena bo pridobitev gradbenih dovoljenj, to pa bo končno prispevalo k razvoju kraja ter konec koncev tudi turizma. Z izdelavo projekta za izvedbo pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije, elektrifikacije in vodovoda se od februarja letos intenzivno ukvarja 9 projektantov Savaprojekta iz Krškega. Omenjeni projekt bo prinesel največ novosti v podtalni urejenosti, saj Kostanjevica nima usklajenega projekta komunalne infrastrukture, po besedah direktorja Savaprojekta Petra Žiganteja pa delo otežuje lani položena telefonska inštalacija, kije sicer najbolj prilagodljiva, zato jo običajno polagajo za vso drugo talno infrastrukturo. Projekti predvidevajo nekaj korenitih sprememb, ki bodo še kako vplivale na življenje na otoku, predvsem pa mu bodo dale nov, bolj urejen videz. Za cesto na otoku bodo veljali normativi za regionalno cesto, kar je sicer v nasprotju z že sprejetim ureditvenim načrtom, razlog pa je v še vedno nezgrajeni obvoznici; ta bi bila lahko po najnovejših zago- PREDSTAVITEV VODNE UČNE POTI GABERNICA PIŠECE - Jutri dopoldne bodo v Pišecah ob izviru Duplo pri mlinskem kolesu odprli za javnost prvo slovensko vodno učno pot Gaberni-ca. Po dobrodošlici in uvodni predstavitvi poti ob 10. uri, bo ob 10.30 govoril in odprl pot dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor. V nadaljevanju si bodo udeleženci lahko ogledali celotno vodno učno pot. Po ogledu in vrnitvi v Pišece bo tu ob 15. uri posvet s predavanji o varstvu voda, izobraževanju, sodelovanju. Vodno učno pot Gabernica je uredilo Društvo vodarjev Slovenije v sodelovanju s Turističnim društvom Pišece in sponzorji. Slovenija ne sme žrtvovati Posavja Marjan Podobnik obiskal Brežice - Hrvaška naj pospravi del radioaktvnih odpadkov iz nuklearke - Nejasna prodaja Vidma - Zaustaviti centralizacijo - Z zemljišči premišljeno BREŽICE - Pred dnevi je obiskal Brežice predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in se s tukajšnjimi strankinimi predstavniki in nekaterimi drugimi pogovarjal o nekaterih odprtih vprašanjih Posavja in Slovenije. Podobnik je dejal v zvezi z jedrske elektrarno Krško, naj ta obratuje, dokler bo varna, vendar naj jo vodijo ljudje, ki so vredni zaupanja in ki živijo na tukajšnjem območju. Hrvaška mg poskrbi za del radioaktivnih odpadkov, ker dobiva del elektrike. Vse območje okrog elektrarne, ne samo krška občina, naj dobijo rento. Podobnik je razočaran nad prodajo Vidma Krško tujcem. Po njegovem ni znano, koliko bo prodaja stala državo, in ni zagotovila, da bo lastnik res nadaljeval proizvodnjo v Krškem. Pri postopku dražbe, ki ni bil jasen, bi vlada lahko obdržala Videm v slovenskih rokah. Predsednik SLS se je zavzel v zvezi z lokalno samoupravo za tesnejše sodelovanje občin Brežice, Krško, Sevnica in Radeče. Glede primera Aksentijevič jc Podobnik rekel, da če bo v Sloveniji uradno obveljalo stališče, da JLA v Sloveniji ni bila agresorska vojska, potem smo več kot le pljunili v lastno skledo. O približevanju Slovenije Evropi je Podobnik rekel, da bi morala biti pot naše države v Evropsko unijo bolj premišljena. Slovenija bi morala natančneje preučiti vse posledice vstopa; da bi se lažje pogajala, bi morala oblikovati močne pogajalske skupine. Narediti bi morala vse, da bi okrepila svoje gospodarstvo, da bi le to lahko obstalo v močni mednarod- ni konkurenci. Verjetno pa se bo srečevala z veliko težavami, če se ne bo zavarovala s celovito zaščitno zakonodajo. Vsekakor se mora Slovenija obnašati kot suverena država, ki ne pristaja na izsiljevanja mednarodne skupnosti in kije pravna država. Podobnik si težko predstavlja bodoči razvoj Slovenije brez zaustavitve sedanje centralizacije, ko vse odločitve o prihodnosti vse države vedno bolj želi sprejemati Ljubljana. Gostitelji so Podobnika sezna- tovilih zgrajena v treh letih, prizanesla pa bi prometno močno obramenjenemu staremu mestnemu jedru. Ker bo del ceste financiral državni proračun, je bil projekt že v reviziji, na Direkciji za državne ceste pa je bila po besedah Aleša Plestenjaka, direktorja oddelka za tehnično projektiranje v Savaprojektu, postavljena zahteva, da mora biti vozišče, ki bo široko približno 3 metre in pol, asfaltirano, medtem ko bodo vse do hiš položeni tlakovci, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bi bili vsaj trgi (po novem bo poleg sedanjih dveh nov trg oblikovan še pri cerkvi sv. Jakoba) v celoti tlakovani. Javna razsvetljava bo enotna, svetilke pa bodo pritrjene na hiše. Kostanjeviški otok bi postal v prihodnje z novo ureditvijo turistično prijaznejši. Obala naj bi s sprehajalnimi potmi postala dostopnejša, na otok pa bo mogoče priti tudi po treh novih lesenih mostovih. Ko bo zgrajena obvoznica, bo na otoku tranzitni promet nezaželjen, postopoma pa naj bi ga izrinili pešci in kolesarji. Pomembno mesto v turistični ponudbi ima Krka, vendar čista, zato jo bo potrebno očistiti tudi v zgornjem toku. Ceste zaradi občasnih poplav ne bodo višje, medtem ko so predvidene novogradnje višje in jih običajne poplave ne bodo dosegle. r. g. BLAGOSLOVITEV KAPELE BREŽICE - V Splošni bolnišnici Brežice bo v nedeljo, 8. septembra, ob 16. uri svečanost, na kateri bodo blagoslovili kapelo. Blagoslovil bo mariborski škof, ordinarij dr. Franc Kramberger. V kulturnem programu bosta nastopila dekliški oktet župnije sv. Lovrenca iz Brežic pod vodstvom prof. Mateje Ferenčak in Nina Mandžuka s citrami. V KOSTANJEVICI SE LE PREMIKA - Kostanjevičani, ki so hoteli pred časom graditi na otoku, so imeli mnogo težav, saj se gradbenih dovoljenj ni dalo dobiti. Kljub temu hiše le dobivajo novo podobo. Posnetek je bil posnet pred nekaj leti. m*srwrnF Marjan Podobnik nili z nekaterimi perečimi problemi v Posavju in mu pri tem med drugim povedali, da jim veliko gospodarsko škodo povzročajo • SPOROČILO SLOVENSKE V1AI)E - Vlada Republike Slovenije s presenečenjem sprejema sporočilo Slovenske ljudske stranke z današnje okrogle mize o katastrofalnem položaju slovenskega kmetijstva na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Gre za nepričakovane in skoraj žaljive napade na vlado in njeno kmetijsko politiko, ki so očitno v funkciji predvolilnega boja ter pridobivanja podpore volivcev Slovenske ljudske stranke. Vlada in predsednik vlade ponovno poudarjata, da je kmetijstvo ena izmed prioritet v prihodnjem razvoju Slovenije in pri njeni strategiji vključevanja v Evropsko unijo. Pri tem izhaja iz tradicionalne vloge slovenskega kmetijstva ter njegovega pomena za ohranitev in razvoj podeželja. poplave. Podobnik je dejal, da SLS zahteva gradnjo protipoplavnih nasipov v Posavju. Pri tem je. omenil, daje postavitev teh umetnih ovir za vodo tesno povezana z bodočo gradnjo spodnjesavskih elektrarn, le-ta pa je odvisna od državne energetske strategije. M. LUZAR Denarje, dovoljenja ni Če ne bo črpalke, bo cesta zaprta JESENICE NA DOLENJSKEM - V krajevnih skupnostih Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina je ob osamosvojitvi Slovenije nastal problem z oskrbo z naftnimi derivati. V prejšnji državi so prebivalci obeh krajevnih skupnosti gorivo lahko nabavili na bencinskem scrvisli na Bregani, zdaj te možnosti ni, ker je ta črpalka ostala onstran meje, na Hrvaškem. “Naši krajani se v pretežni meri ukvarjajo s kmetijstvom. Po gorivo za kmetijske stroje morajo zdaj daleč. Tisti iz najbolj oddaljenih krajev imajo kar 25 km poti, če ga nabavijo na najbližji črpalki na Čatežu ali v Brežicah,” pravi Slavko Bizjak, predsednik KS Jesenice. Ob mejnem prehodu Obrežje ob bodoči avtomobilski cesti bodo, kot je predvideno, zgradili dve črpalki. Po sedanjih načrtih naj bi črpalki stali ob hitri cesti znotraj ograje, tako da do njih ne bi mogli pripeljati vozil iz tukajšnjih krajev. Domačini zaradi tekih namer protestirajo in pravijo, da bi morala biti dostopna tudi njim, in ne le vozilom z avtomobilske ceste. “Če ocenimo stanje na meji in mejnem prehodu Obrežje, lahko ugotovimo, da država pet let obljublja ureditev mejnega prehoda, kije črna gradnja. Vendar se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Čakamo tudi na gradnjo avtoceste in mogoče bomo morali čakati še pet let, zato bi nam morali urediti oskrbo s pogonskimi gorivi,” pravi Bizjak. KS Jesenice in Velika Doli- P i m Slavko Bizjak na zato odločno zahtevata ob brežiške občine, naj priskrbi dovoljenja za gradnjo vsaj ene od obeh predvidenih črpalk. V strahu, da bo bencinski servis namenjen samo prehodnemu prometu na avtocesti, zahtevajo črpalki odprtega tipa, tako da se bodo lahko na njih oskrbovali tudi prebivalci tega območja. Direktor Gospodarskega terminala Obrežje Janez Avšič, ki podpira krajane v omenjenih zahtevah, je povedal, da je za gradnjo črpalk veliko interesentov. Možno bi bilo graditi črpalko še pred začetkom gradnje avtomobilske ceste, vendar bi za predčasno gradnjo morala izdati dovoljenje vlada. Ali tako dovoljenje bo ali ne bo, je še vprašanje. Znane pa so napovedi tukajšnjih domačinov, da bodo zaprli magistralno cesto. L. M. DOLENJSKI LIST 7 Pohitite, če ne, boste ostati praznik rok! Ste med tistimi, Id še ni menjal certifikatov tu delnice? Tako kot smo bili priča pravi poplavi reklam pred letom dni za zbiranje certifikatov, lahko sedaj na vsakem koraku zasledimo reklame ter razna obvestila o odkupu delnic iz privatizacije. Zbiralci so namreč spoznali, da je zbiranje certifikatov kar donosen posel, zato skušajo s svojo prakso nadaljevati tudi pri odkupu delnic. Vse lepo in prav, če ne bi bilo med kupci delnic tudi takšnih, ki svojih obljub ne držijo povsem. Zato se pred dokončno prodajo delnic posvetujte z borznim posrednikom, ki je dolžan povedati realne pogoje prodaje. Sicer pa smo bili priča pravemu dolgčasu pri borznem trgovanju, saj je bil promet minimalen, cene pa vse prej kot razveseljive. Ht pa tam smo kakšen dan zabeležili pri posamezni delnici večji promet, vendar teh ni bilo veliko. Še vedno so zelo iskane delnice Salusa, katerim se cena dnevno zvišuje. Z bančnimi delnicami se je tržilo za vzorec, pa tudi cene ne dosegajo nivojev, ki bi jih lahko na dosežene poslovne rezultate bank. V zadnjem času je prav gotovo najbolj iskana delnica Leka. Njen tečaj že presega ceno, ki je bila vplačana s certifikatom. Glede na to, da so delničarji Leka že prejeli dividende za 3 leta, je to kar obetavna naložba. Še večje zaslužke prinašajo delnice Kolinske. Le-te imajo pogosto več kot 50% višjo ceno kot v javni prodaji, kar pomeni, da dobite za certifikat, ki je bil vreden 400.000tolarjev, preko 600.000 tolarjev, pri tem pa ste že prejeli dividende za J leta. Ni kaj, vsi tisti, ki niso verjeli v certifikate, so bili prijetno presenečeni. Manj se iztrži trenutno za delnice Mercatorja, katerih cena se že nekaj časa giblje med 3.600 in 3.700 SIT, kakor tudi za delnice Slovenijalesa le 2.500 SIT, Save 2.800 SIT, Kovinotehne cca 400 SIT. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tet: 068/323-553, 323-554 Brestanica zanimiva za multinacionalke Po generalnem remontu v Elektrarni Brestanica še bolj razmišljajo o prihodnosti -Bo slovenska vlada podprla velike naložbe v ekološko najbolj čisto energijo? BRESTANICA - V. d. direktorja Elektrarne Brestanica, inž. Nika Kurenta smo bolj kot o generalnem remontu spraševali o prihodnosti elektrarne, ki seje z odstranitvijo starih objektov za proizvodnjo električne energije iz premoga, ne le poslovila od zastarele, bolj umazane tehnologije, temveč sije ustvarila prostor za namestitev dveh novih plinskih turbin. plin. Veljavnost teh ponudb tujih tvrdk, ki edine imajo to visoko tehnologijo pri izdelavi takšne turbine podobne tisti v letaski industriji, je do 1. julija 1997. P. PERC Ti naj bi imeli moč od 70 do 125 MW. Do 18. septembra bodo zbirali ponudbe in direktor Kurent z zadovoljstvom ugotavlja, da so se za posel zanimale največje svetovne proizvajalke turbin: nemška Siemens in EGE ameriška multinacionalka General Eletric, pa tudi Italijani. Gre naposled samo pri naložbi v manjšo turbino za vsoto 50 do 80 milijonov mark, pri večji pa gre za vrednost okroglih 100 milijonov mark! Niko Kurent upa, da parlamentarne volitve ne bodo preveč Aujezskyjeva bolezen zahteva umetno osemenitev Še o ukrepih v Posavju V svetu rejci vse bolj prehajajo na umetno osemenjevanje svinj. V Angliji na primer se je število umetno osemenjenih svinj v zadnjih petih letih podvojilo. V Franciji je bilo leta 1992 umetno osemenjenih 28 odst., leta 1994 pa 50 odst. svinj. Na Nizozemskem je umetno osemenjenih 70 odst. svinj. Delež umetnih osemenitev narašča tudi v Sloveniji, predvsem v Pomurju, kjer je prašičereja tudi najbolj razvita. Lani je bilo tam umetno osemenjenih 20,9 odst. plemenic. Sicer pa je v Sloveniji umetno osemenjevanje različno razvito, odvisno od veterinarske službe na terenu. Trenutno so v največji zagati prašičerejci v Brežicah, Krškem in Sevnici. Zaradi Aujez-skyjeve bolezni, ki se je med prašiči razširila z naravnim pripušča-njem, je veterinarska inšpekcija prepovedala uporabo merjascev razen v zaprtih rejah. Terenski veterinarski službi je bilo bo vseh drugih organizacijskih problemih, s katerimi se trenutno spopadajo vsi veterinarji, naloženo še umetno osemenjevanje svinj, kar pa na žalost ne gre brez začetniških problemov. Mislim, da se tudi prašičerej-cem glede umetnega osemenjevanja obetajo časi boljših veterinarskih storitev, ko se bo veterinarska služba dokončno reorganizirala, ko bo končana privatizacija in se bo pojavila konkurenca, ki se bo potrudila za boljšo ponudbo. Sedaj je čas, da veterinarska služba upošteva potrebe prebivalstva. Rejci pa morajo vsekakor tudi odločno pokazati (npr. preko društva) veterinarskim organizacijam (postajam) na svojem terenu, da to veterinarsko dejavnost rabijo in pogrešajo. Mag. ELIZABETA ŽVEGLIČ Hočejo večinski paket SEVNICA - Delavci Gostinskega podjetja Sevnica (GPS), d.d., hočejo postati “pravi delničarji”, zato zaposleni že približno 3 leta zbirajo 7 do 8 odstotkov od plače za lastninjenje svojega podjetja. Kot je povedal direktor GPS Kristijan Janc, ima vsak zaposleni že od 300.000 do 350.000 tolarjev svojega “suhega” denarja, s to gotovino pa naj bi kupili delnice GPS, ki so v lasti sklada za razvoj. Zbrali so že okrog 21 milijonov tolarjev, to je za poltretji obrok (skupno so štirje). Lastninske certifikate v vrednosti okrog 36 milijonov tolarjev je oddalo 121 zaposlenih in upokojencev. Po pogodbi s skladom za razvoj bi morali zadnjega izmed štirih obrokov plačati do 26. januarja 2000, prvi pa zapade v plačilo 26. januarja 1997. V GPS računajo, da bodo do konca letošnjega septembra nakazali 2 obroka in da bodo verjetno že v prihodnjem letu prišli do večinskega paketa delnic. “Pri nas skušamo čim bolj Kristijan Janc zmanjšati stroške. Vsi delamo skoraj vse. Vsako fakturo, naročilnico pregledam. Sam nabavljam drobni inventar. Gre za raznotero dejavnost, od papirnice, trafike pa do delikatese. Z gostinstvom vred imamo okrog 300 kupcev. Nimam tajnice. Od 90 delavcev jih je na upravi v pisarnah le 7. Naše plače so variabilne, stoodstotno odvisne od prometa v preteklem mesecu. Natakar ima plačo okrog 38 tisočakov, najboljši pa lahko zaslužijo tudi dvakrat toliko,” pravi Janc. P P. vplivale na odločitev vlade in verjetno pri tako veliki naložbi, tudi parlamenta, da bi izkoristili ekološko najbolj čisto in najmanj sporno energijo - to je zemeljski DOLENJSKA BANKA POVEČUJE POSLOVANJE Inž. Niko Kurent NOVO MESTO - Dolenjska banka je imela v prvem polletju 2.875 milijonov tolarjev prihodkov in 2.607 milijonov tolarjev odhodkov. Bruto dobiček je znašal dobrih 267 milijonov tolarjev. Bilančna vsota znaša 48.269 milijonov tolarjev, jamstevni kapital pa 6.629 milijonov tolarjev. Dolenjska banka, ki je imela ob polletju 2.8-odstotni tržni delež, bo do konca leta povečala obseg poslovanja za 40 odstotkov. V Dolenjski banki načrtujejo, da bodo ob aktivni dohodkovni politiki ustvarili zadosten dohodek za izplačilo dividend in za povečanje bančnih rezerv. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: marke! Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, M vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Dolenjka, Market od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 8. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11, ure: Samopostrežba Dolenjka, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, Nakupovalni center od 7 30 do 21. ure: trgovina Anita pn gostišču M od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do It. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna va od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusit# od 7.30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do tl. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter [ 1 od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela r* od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas r od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prmb[^ jalna Glavni trg ¥ L od 7. do 12. ure: pek na Malka Žužemberk, prodfgg jalna Kandija W • Straža: od 3, do 11. ure: Prodajalna Mercalor-KZirizi Krka pot • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market , F j od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Š#e tjerneju r01 • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market ® • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu _ L • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežbi,! Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Marki Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7 do 21. ure: Prima PO REMONTU ŠE TEHNIČNI PREVZEM - V Elektrarni Brestanica so od začetka marca do začetka julija izvedli generalni remont generatorja drugega 23 MW plinskega bloka. Od srede junija pa do srede avgusta pa so predvideli še dvomesečni remont obeh parnih turbin. Letos so se lotili generalnega remonta najstarejše Siemensove parne turibne z 12,5 MW, ki je dajala elektriko že med drugo svetovno vojno. Predračunska vrednost del na obeh turbinah je znašala okrog 50 milijonov tolarjev. Ob pomoči zunanjih sodelavcev oz. podjetij so v Brestanici opravili skoraj vse po načrtih, le na turbini na posnetku je prišlo do poškodbe, ki jo bodo i’ kratkem odpravili. (Foto: P. P.) FASADE DEMIT, STIROPOR KOPALNICE TERMOPUTZ GRANITNI GREŠ TEPIHI . — PREVOZ Z DVIGALOM — SVETOVANJE — UREDIMO IZVAJALCA PRODAJNI NAJVECJI KOPALNIC IN FASAD NA DOLENJSKEM pRAVNA SVETOVA Ln ic A Svetuje odvetnica Marta Jelačin Otroci, varnost in zavarovanji Različne ponudbe slovenskih zavarovalnic za nezgodno zavarovanje šolarjev - Tildi zavarovan nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode DENACIONALIZACIJA (1) Vprašanje: Pred sodiščem teče zadeva za vrnitev podržavljenega premoženja, ker je le to prešlo v družbeno lastnino na goljufiv način, po čl. 5 Zakona o denacionalizaciji. Sedaj pa je bilo ugotovljeno, da tisto nekaj malega, kar je bilo dano kot kupnina, presega 30% vrednosti podržavljenega premoženja in da nisem upravičen do vračila tega premoženja. Alije to res? Odgovor: Denac. upravičenec, ki je ob sklenitvi pogodbe prejel kupnino, ki je presegala 30% vrednosti podržavljenega premoženja, mora v primeru vrnitve podržavljenega premoženja v celoti vrniti kupnino. Novo šolsko leto staršem ne prinese le skrbi in stroškov za knjige ter druge šolske potrebščine. V prvih dneh šole otroci prinesejo domov tudi različne ponudbe zavarovalnic za nezgodno zavarovanje, ki vsaka na svoj način hvali svojo ponudbo. Za lažjo odločitev primerjamo ponudbe treh velikih slovenskih zavarovalnic: Tilie, THglava in Adriatica, v upanju, da vani pravic iz zavarovanja ne bo potrebno nikoli uveljavljati. DENACIONALIZACIJA (2) Vprašanje: Občina je odlašala z rešitvijo moje denacionalizacijske zadeve, sedaj pa sem ugotovil, da je podjetje, ki obsega tudi premoženje, ki je predmet vračanja, šlo v stečaj. Ali bodo lahko ugodili mojemu denae. zahtevku, da mi vrnejo podržavljeno nepremičnino v naravi, čeprav je sedaj to premoženje zajeto v stečajni masi, kot pravijo? Odgovor: Predmet vrnitve denac. premoženja v naravi ne more biti nepremičnina, ki je še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase. Upravičeni boste le do obveznic iz odškodninskega sklada. Za novost je tokrat poskrbela zavarovalnica Adriatic, ki za učence nižje stopnje ob doplačilu dodatne letne premije dveh tisočakov uvaja dodatno zavarovanje nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode. Zavarovalnica v tem primeru krije stroške nastanitve spremljevalca v višini zavarovalne vsote do 100 tisočakov, zavarovanje pa vključuje nastanitev in prehrano v bolnišnici oziroma v hotelu, če bolnišnica ne more zagotoviti skupne nastanitve. Kriti so tudi stroški nastanitve pri nadaljevanju zdravljenja v rehabilitacijskih centrih. Zavarovanje vseh treh zavarovalnic krije poškodbe ne glede na to, kje je do njih prišlo, v šoli ali doma, med šolskim letom ali počitnicami. Zavarovalnica Triglav ima določene omejitve za srednješolce - ne pa za predšolske otroke in osnovnošolce - ki se ukvarjajo z nevarnejšimi športi, pri Adriaticu pa poudarjajo, da izpla- čajo celo vsoto tudi zavarovancem, ki so registrirani športniki in se poškodujejo pri športu. Pri Tilii in Tfiglavu pripada dnevna odškodnina otrokom za dneve, ko so nesposobni za šolo in ne morejo prisostvovati pouku, ali pa so pri pouku, vendar imajo imobiliziran ud. Pri Riglavu izplačajo dnevno odškodnino za največ 200 dni, pri Tilii za vse dni v letu. Zavarovalnica Adriatic takšne dnevne odškodnine nima, saj izplačuje dnev- no odškodnino le za dneve, kot te zavarovanec zaradi poškodb^ bolnišnici (do 365 dni), kajti ft1 I hovo zavarovanje je namenjej | izključno kritju stroškov ob huj’ nesrečah. Zavarovalnice vključujejo #! primer invalidnosti. Če posta1* otrok popoln invalid, izplačajo2* varovalno vsoto v celoti, v prid11, ru delne invalidnosti pa le Kakšne zneske izplačajo zavil b valnce v primeru smrti, si lab' ogledate v tabeli. Pri Tilii izpla^ jo polovice dogovorjene vs°' tudi v primeru naravne smrti. Pj Adriaticu pa izplačajo zavaro'3 ^ no vsoto v primeru nezgode “ bolezni. T. GAZVOP v' • Kakor psi tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepoznano. (Machiavelli) KLUB ZA ISKANJI ZAPOSLITVE »22-341 • Kdor ničesar ne pričakuje, ni nikdar razočaran. (Remargue) • Motiti se je človeško, zvaliti krivdo na koga drugega pa še bolj. (Jase kov zakon) INVALIDNOST Letna premija Adriatic Tilia 1.000 1.100 3.200.1MH) 2.400.000 1.500 4.400.000 2.000 2.200 5.200.000 2.500 3.300 6.000.000 6.000.000 4.000 4.400 7.200.000 Tfiglav 1.400.000 ki st* 2.800.000 4.200.000 5 5.600.000 | ( SMRT Letna premija Adriatic Tilia Riglav 1.000 1.100 800.000 600.000 1.500 1.100.000 2.4MK) 2.200 1.300.000 2.500 3.300 1.500.000 1.500.000 4.000 4.400 1.800.00 350.000 700.000 1.050.000 1.400.000 Nova knjiga o sortah in podlagah Knjigo Sorte in padlage vinske trte, ilustrirani prikaz trsnega izbora za Slovenijo, je izdala Vinska akademija na Ptuju -171 strani, barvne slike, cena 3.500 tolarjev GORNJA RADGONA - Na Kmetijskem in živilskem sejmu v Gornji Radgoni so 26. avgusta predstavili knjigo Sorte in podlage vinske trte, ki sta jo napisala profesorja Biotehniške fakultete v Ljubljani Lojze Hrček in Zora Korošec-Koruza. Zadnja pomembna knjiga iz vinogradništva je izpod peresa NovomeščanaTita Doberška izšla pred 15 leti, medtem pa knjige iz vinarstva in kletarstva izh^jpjo redno, tudi več natisov vsako leto. JERUZALEMČAN vino MESECA PTUJ - Posebna komisija pod *°dstvom dr. Dušana Tčrčelja je "a osnovi Veritasovega ocenje-|j Vanja za vinski nakupovalni vod-J® prisodila naslov vina meseca Ij ^Ptembra jeruzalemčanu, letnik sestavljenemu iz vinskih sort , ^injon, beli pinot, renski in laški " nzling ter §jp0n Zanimivo, je, da j^bile na tokratnem ocenjevanju, je potekalo na sedežu Kmetij-f ®ega inštituta Slovenije, le redke P°lnitve ocenjene z visokimi oce-nami, kar dokazuje, da se z vinom, PQtem ko zapusti klet, dogaja •jjlarsikaj, kar poslabša njegovo Novost. televizija novo mesto Vino je pač bolj zanimivo in ima več ljubiteljev kot vinska trta, s katero se vinogradniki mučijo v potu svojega obraza, dobiček od trte in vina pa poberejo trgovci, gostinci in država s trošarino in prometnim davkom. S knjigo Sorte in podlage vinske trte je stroka dobila uporaben priročnik za vinogradnika, ki poučuje o sortnih lastnostih in kako spoznavati značilnosti pri nas razširjenih sort in podlag. Avtorja sta s sodelavci več let proučevala v sortnih nasadih in vinogradih v glavnih rajonih in okoliših za naše vinogradništvo pomembne sorte in podlage, predvsem vinske in nekatere namizne sorte ter podlage ameriškega porekla. V prvem delu navajata splošne podatke o temeljih vinogradništva: tu so podatki o poreklu trte, ki jo botaniki uvrščajo med speciese rodu Vitis, o stanju vinogradništva pri nas pred pojavom trtne uši filoksere, o prvi, drugi in tekoči obnovi vinogradov, o rajonizaciji in določanju rajonov in okolišev in uvajanju sort trsnega izbora, ki jih je pri nas prvi opisal že pred 150 leti Matija Ver-tovec (1784-1851). Naše domače vinske trte so proučevali mnogi domači in tuji ampelografi, temeljito pa na sadjarskih in vinarskih šolah, med drugimi tudi na Grmu. Na teh in na kasnejših proučevanjih in preskušanju so leta 1935 izdali delo Tlsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino; leta 1948 so ob reviziji veljavnega sortimenta določili izbor sort za Slovensko primorje; nato so trsni izbor rahlo spreminjali in dopolnjevali vsakih 10 let. Rezultat teh in specialnih proučevanj v zadnjih letih je nova knjiga, v kateri sta avtorja predstavila 32 vinskih in 6 namiznih ter 16 vrst in selekcij ameriških podlag. Za Dolenjsko in Belo krajino Vel S I Rumeno fnoije k še spomin Ikanal Zgodilo se je prav tisto, kar smo napovedovali: ukinjena subvencija je ukinila pridelovanje oljne ogrščice s Trdinovega vrha na kanalu r------------------ PRVI MEDNARODNI SADJARSKI SEJEM SLOVENSKE KONJICE -**anes dopoldne bodo v športni dvorani v Slovenskih Konjicah odprli prvi mednarodni sadjarski sejem. Slavnostni govornik bo kmetski minister dr. Jože Osterc. f __________________________________ "REŽICE - Na sobotnem sej-T'. u so imeli naprodaj 160 do 3 J1n Sece s,ar'l' prašičev in 80 'arejših. Mlajših so prodali 70 -'Su?00 do 34°’ starejših pa 60 po Jdo 250 tolarjev kilogram žive Ambasador Slovenije v znanosti dr. Ivan Turk je na majskem seminarju o odličnosti na Otočcu dejal, da ne pozna naroda ali države, ki bi tako lahkomiselno podcenjevala ali celo zavrgla petdesetletne • NEMCEM SE PA SPLAČA -Površine pod ogrščico se v Nemčiji nenehno povečujejo in so že presegle milijon hektarjev, pridelek pa 2,5 milijona ton. V Evropski zvezi so skupno površino omejili in kmet ne more dobiti subvencije za tisti del posevka te poljščine, ki presega 15 odst. njegovih njiv. S hektarja oljne ogrščice pridobijo tono biološko razgradljivega olja, ki ga uporabljajo kot gorivo in mazivo na ekološko občutljivih območjih. izkušnje svojega življenja in dela. To zavračanje je seglo celo na strokovna področja, značilen primer iz kmetijstva je nerazumna opustitev pridelovanja ozimne oljne ogrščice, na kar smo na tem mestu opozorili - seveda brez kakršnegakoli uspeha ali vsaj odmeva - že pred dvema kmetijski nasveti Totalni herbicid kot rešitev j. zemljo in njeno strukturo je najboljše, da ima rastlinsko porivalo, zato smo prejšnji teden na tem mestu svetovali setev lomnih krmnih dosevkov. Če pa površina tal ostane gola in oa njej zaredijo trdovratni večletni koreninski pleveli, je ko-j.bha rešitev le pravilna uporaba totalnih herbicidov, to je snovi, , U|>ičijovse rastlinje od kraja. Zaradi enostranske rabe njivske 'Trtlje, predvsem pa pomanjkljivega kolobarjenja, je zadnja leta ]rcbnih vse več tako krutih posegov. ,4° nepravilna minimalna obdelava strnišča lahko izzove pra- , tnvazlin knrenin^kih nl(>vi>lfw kot so nirnicc nrstasti nesiak. I , • ‘V |/l uv IIIIU IIIIIIIIIIUIIIU Vl'UVIU »u »vili ■ lUVll miinv ~ - - .invazijo koreninskih plevelov, kot so pirnice, nrstasti pesjak, osat, divji sirek, gabez in ščavje. Nekateri kmetje jih celo jote kit In I 'j'- VUCICUllll l-MCVCUJV, IVJfcI gl v- /.« IW, VI« "I- w..,w,..w ... "zemne dele, temveč tudi korenine, je takrat, ko so ti pleveli ‘S(Ai 15 do 20 cm. Tb je na njivah lahko šele v septembru, torej 'i osat, divji sirek, gabez in šcavje. Nekateri kmetje jin četo I'enoma spodbudijo k rasti, tako rekoč izbezajo na dan, da jih lj, ?m s totalnim herbicidom temeljito uničijo. Koreninski pleveli jih pri plitvi obdelavi razreže plug ali brana, se namreč s tako pelavo samo še bolj veselo množijo in rastejo. r 9 zdaj k pravilnemu postopku. Najboljši čas za kemično zatilje večletnih plevelov, kjer gre za to, da ne uničimo le . ’ki 15 (jo 20 cm. Tb je na njivah lahko šele v septembru, torej 2paj, ko je moč upoštevati tudi drugo načelo, ki pravi, da dnev-č temperatura ne sme preseči 25° C in da ne sme deževati vsaj ^ Ur po škropljenju. j|K°t najbolj priporočljiv totalni herbicid velja zdaj tisti, ki kot h. "vno snov vsebuje glifosat, njegovo komercialno ime pa se glasi J.uokor, Roundup ali Boom efekt. Kolikšno količino tega [J 'Pravka je treba uporabiti, je odvisno od vrste plevela in časa Izrabe. Največje količine so potrebne, če na zapleveljeni njivi j'Madujeta slak in prstanasti pesjak - kar 10 I na hektar ob 200 j 'Tpo | vode. Osat in ščir zahtevata po 7 I herbicida, divji sirek O .Pirnica 6 itd. Ob uporabi polovične količine vode so lahko ^teurki nekaj manjši, vendar pa je potem tudi učinek delovanja kakšna vrsta plevela ni prevladujoča in se ni moč odločiti Pose meze n herbicid, je najbolje uporabiti kar mešanico vseh i, u Za boljše delovanje pa dati še hormonski herbicid in močilo, H® Primer pinovit. Rastline odmro v treh tednih, v tleh na aktiv- s9ov herbicida postopno razpade in ne pušča nobenih s aktiv-sledov. Inž. M. L. ter Posavje so določene vse glavne vinske sorte, posebej za navedene okoliše pa opisane, priporočene in v barvah predstavljene še kraljevina, žametovka, šentlovrenka, portugalka, od namiznih sort pa razne žlahtnine. Pri vsaki sorti so navedeni sinonimi in tuji nazivi, dalje poreklo sorte, razširjenost, botanični opis, agrobiotične lastnosti, tehnologija pridelave, gospodarska vrednost sorte in splošna ocena sorte v posameznih vinskih okoliših, vse po sistemu mednarodno osvojene ampelo-logije. Pri opisovanju uporabnosti podlag so za izbor pomembni še drugi kriteriji, v prvi vrsti afiniteta z evropsko trto, koreninje-nje in odpornost proti trtni uši in ne nazadnje vpliv na kakovost grozdja in vina. Knjiga se naroča v založbi in stane 3.500 tolarjev. Omenjam še, da Slovenska vinska akademija v Ptuju izdaja elitno strokovno revijo Veritas. Dr. FRANCE ADAMIČ letoma. Se še spominjate nekaj prelepih rumenih polj, ki so vzdolž Krke ob koncu aprila nudila čebelam pravo pašo? Valujoče rumeno morje so ljudje imenovali oljno repico, v resnici pa je to bila ozimna oljna ogrščica, podobna rastlina iz družine križnic, ki jih agronomija šteje med najboljše rastline ugodilke, izboljševalke talne strukture in s tem njivskega kolobarja. Toda to je le postranka korist, poglavitno vrednost ogrščici daje njeno olje, ki je po odstranitivi ali vsaj korenitem zmanjšanju škodljivih eruka kislin v novih sodobnih sortah ogrščice pridobilo enakovredno mesto med drugimi rastlinskimi olji. Vse to je pripomoglo, da je ozimna oljna ogrščica postala najpomembnejša slovenska oljnica, ki se je razširila na več kot 2.000 ha njiv, razvojni načrt pa je predvideval 3.500 ha v letu 2.000sprovprečnim pridelkom 3 tone zrnja ali 1.300 do 1.500 kg olja na hektar. Zamisel je šla lepo r klas, posebno še, ko so odkrili, da je ogrščično olje lahko pomemben vir pogonske energije, kar s pridom izkoriščajo r drugih deželah, zlasti v Franciji. Potem je prišlo leto 1994, ko je kmetijsko ministrstvo ukinilo subvencijo, do takrat enako pšenici, in tako zapečatilo usodo ogrščice. Pri nas se pač nič ne izplača... Slovenske lovane olja niso več obnovile pogodbene setve in ozimna oljna ogrščica, ki je v poljedelskih učbenikih deležna toliko hvale, je postala le še spomin. Spomin in opomin, kakršnega je izrekel tudi dr. Turk na Otočcu. M. LEGAN NI GA ČEZ DOBER NASVET Premazi za silose Boljši (in dražji) so trajnejši premazi za stene Čas siliranja koruze je že skoraj tu in koristno bo poskrbeti za silose, ki jim le primerno vzdrževanje podaljša življenjsko dobo in omogoči kakovostno silažo. Zaščitni premaz je nujen, zlasti za nekatere vrste silosov. Najprej je treba izpraznjen silos temeljito oprati z vodo, nato pa počakati, da sc stene osušijo. Kot kratkotrajen premaz strokovnjaki priporočajo apneni be-lež, ki stene razkuži, in bitumenske premaze, ki pa silos zaščitijo le za krajši čas - za eno sezono. Da živinorejec prihrani pri delu, je bolje uporabiti trajnejši premaz, kot sta antikorozivni hidrotes z dodatkom acryla in epolor. Za zaščitni premaz je nujno, da je odporen proti delovanju kisline, proti vlagi in temperaturi in daje za živino neškodljiv. NAJTEŽJI SLOVENSKI GROZD-ČIGAV? NOVO MESTO - V soboto, 7. septembra, bodo na Zadružnem sejmu na Grabnu v Novem mestu, iskali najtežji slovenski grozd. V akciji lahko sodelujejo vinogradniki iz cele Slovenije s katerokoli sorto. Grozd mora biti brez vidnih znakov bolezni, z enim samim pecljem, vinogradniki pa ga boste morali osebno prinesti v soboto, 7. septembra, med 9. in 17. uro na razstavni prostor Agroservisa. V primeru dveh enako težkih grozdov bo odločala vsebnost sladkorja. Lastniki treh najtežjih grozdov bodo istega dne ob 18. uri dobili uporabne nagrade organizatoijev akcije Marca-tor - KZ Krka, p.e. Agroservisa in Kmečkega glasa. Vsak, ki bo prinesel grozd za tehtanje, bo tega dne lahko kupil vse vinogradniško-vi-narske knjige založbe ČZD Kmečki glas za tretjino ceneje, od 15. uredaijepabotudi zabavni program in srečanje vinogradnikov. ■ Prodajalna »SEJALEC« • Rozmanova ulica 3 ■ Novo mesto ■ Tel. 068/24-132 škarje za trgatev brente, lakomnice GAJBICE za grozdje, PVC KADI vrelne vehe, kvasovke, pipe, grelci za mošt črpalke za pretok vina in rostfrai cisterne kotli za žganjekuho EN ^HRIBČEK KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Zorilne fenofaze Zorilna obdobja ali fenofaze so pri različnih sortah grozdja različno dolge. Odločujoča fenofaza se začne z mehčanjem jagod in njihovim barvanjem. Vsebnost kislin je v tem času najvišja. Tfedaj sta jjovečevanje ali delitev celic v jagodi zaključena in tako določena tudi velikost jagod. Sledi nastajanje velikih količin sladkorja v jagodi, tudi tekočine (jagodni sok), količinska kislina pa se zmanjšuje. Povečevanje sladkorja v jagodah je rezultat asimilacije zelenih listov. Posebno dragoceni so mladi listi pri kopičenju sladkorja v jagodah. V slabih vremenskih razmerah za ustvarjanje sladkorja v jagodah trta uporabi tudi svoje rezerve. Jabolčna kislina, ki je je veliko v grozdju, ko začenja zoreti, se pri temperaturah od 20 do 30° C presnavlja in jo trta spreminja v sladkor. Vinska kislina pride na vrsto kot material za ustvarjanje sladkorja šele pri višjih temperaturah. Zato analize jagodnega soka proti koncu dozorevanja grozdja pokažejo tudi velik padec vsebnosti jabolčne kisline. Istočasno z večanjem količine sladkorja v grozdju in nižanjem kislin se tvorijo aromatične snovi. Tbpli sončni dnevi, ki jim sledijo hladne noči, pospešujejo tvorbo aromatičnih in barvnih snovi, predvsem v jagodnih kožicah. Za ugotavljanje tehnološke zrelosti grozdja se uporablja rezultat ali INDEKS ZRELOSTI (IZ), ki se izračuna po naslednji enačbi: Če (eksle) stopnje krat 10, deljeno s skupno kislino v gra-mih/litcr = IZ Za dobra kakovostna vina naj bi bilo predpogoj grozdje z IZ v razponu od 70 do 100. Grozdje modre frankinje, ki doseže 80 Oe in vsebuje 10 g/l skupne kisline, ima IZ 80. Thka kakovost grozdja da lahko kakovostno vino, ne pa vrhunsko. Žametovka, ki doseže 70 Oe in ima 11 g/l kisline, ima IZ približno 64. Težko kakovosten cviček iz žametovke, ki doseže IZ pod 70. Kako se izračunajo ali ocenijo iz ekslejev ostali podatki, ki jih potrebujemo v jeseni za natančno kletarjenje? Navajam enačbe: - odstotek sladkorja = eksle-ji, deljeno s 5 - grami sladkorja/liter = ek-sleji, pomnoženi z 2 -volumski % alkohola = ek-sleji manj 15, deljeno s 6. Vrste trgatev: predtrgatev (podbiranje); normalna trgatev, ko je razpisan uradni rok trgatve (porežemo vse zdravo grozdje), in pozna trgatev (katere rok se določi po komisijskem ogledu vinograda). V posavskem vinorodnem rajonu spremlja dozorevanje grozdja Kmetijski inštitut Slovenije. Ko bodo meritve pokazale, da stopnja sladkorja ne narašča več, tudi teža jagod ne, bo predlagano upravnim enotam po občinah, naj za posamezno sorto razpišejo rok trgatve. Uradni rok trgatve ni obvezen, prepuščeno je vinogradniku, da se sam odloči. Razveseljivo je, da je že veliko vinogradnikov, ki opazujejo, kako grozdje napreduje, in čakajo, da bo kakovost boljša. Dež med trgatvijo zniža sladkorno stopnjo tudi do 6 ekslejev. Sončen dan lahko poviša sladkor za 1 do 2 eksleja. dr. JULIJ NEMANIČ DROBNICA ST. 3 SLOVENJ GRADEC - Izšla je tretja številka te strokovne revije za rejce in ljubitelje drobnice. V njej inž. Egon Vovk piše o prehrani ovc, dr. Franc Bučar o jedilnih lastnostih bravine, skupina veterinarskih strokovnjakov o vnetju bezgavk pri drobnici, dr. Franc Zagožen o jezersko-solčavski pas-mi ovc, inž. Suzana Brežnik o damjaku, mag. Miran Naglič o jesenski paši za ovce, dr. Božidar Žlender o ovčjem in kozjem pršutu idr. REVIJA O KNJIH ŠT. 9 LJUBLJANA - Septembrska številka prinaša utrinke z Dunaja in evropskega prvenstva na Danskem, poročila z dirk kasačev, članek o kasaški reji v ZDA, konjih na znamkah, olimpijskih kolajnah v konjskem športu, prispevek o lahkem kasu in še vrsto drugih zanimivih krajših člankov o konjih in njihovi reji. TRTNE SADIKE - Na minulem radgonskem kmetijskem sejmu so slovenski vinogradniki in vinarji ocenjevali in pokušali lanski pridelek, zdaj pa se že pripravljajo na letošnjo trgatev. Medtem pa imajo pridelovalci trtnih sadik v svojih trsnicah kar precej dela. Razvijajoče se sadike potrebujejo precej nege, ogrožajo pa jih tudi peronospora in druge bolezni. S cepljenkami bo zato dela še ves september. (Foto: M. Vesel) helena mrzlikar gospodinjski kotiček Do krhljev z blanširanjem ZELO UGODNO El. mlin pecljalnik 39.000 ročni mlin pecljalnik 22.900 Za pripravo krhljev na zraku jabolka dobro operemo in z nožem izdolbemo peščičje. Nekaj jih olupimo, druge pustimo z lupino vred. Narežemo jih na krhlje ali na kolobarje. Zavremo vodo in ji dodamo sok ene limone. V to vodo za minuto potopimo narezana jabolka. Z blanširanjem preprečimo, da bi belo jabolčno meso prehitro porjavelo. Kolobarje nanizamo na vrvico in vse skupaj napnemo v zračnem in sončnem prostoru, kjer ni mrčesa. Jabolka morajo biti suha v nekaj dneh, sicer se pojavi plesen. Pravilno suhi krhlji so ob prelomu brez soka. ! Jabolka lahko hitreje posušimo v pečici. Poljubno razrezana jabolka blanširamo in zložimo na i pekač. Timperaturo pečice na-i ravnamo na največ 60° C. Vrata pečice pustimo priprta. Če se po J robu pečice pojavijo vodne kapljice, to pomeni, da je tempera-] tura previsoka. V pečici sušimo j" krhlje približno 24 ur in jih nato še dan ali dva sušimo na zraku, da vlaga popolnoma izhlapi. Postopek pa lahko še pospešimo s sušenjem v biosušilniku. Veliko okusnih jedi lahko pripravimo s svežimi jabolki, ki dajo izbran okus tako sladkim kot slanim jedem. Surova jabolka dodamo hladni hrenovi omaki, svežemu in kislemu zelju, divjačini in popečenim kruhkom s sirom. Za pripravo ŠPANSKE OMLETE S PIVOM potrebujemo za4osebe 175 g moke, 3 jajca, 1/ 41 piva, žličko soli, 8 srednje velikih kuhanih krompirjev v oblicah, 2 čebuli, 250 g jabolk, 150 g mesnate prekajene slanine, majaron in olje za pečenje. Iz moke, jajc in piva naredimo gladko testo. Kuhan krompir, surova jabolka in čebulo zrežemo na rezine. V pomaščeni ponvi na hitro prepražimo čebulo in krompir, v drugi ponvi pa jabolka in slanino ter solimo. Za vsako omleto vzamemo po 1/4 nadeva ip 1/4 testa. kubu RA Posavski muzej ljudem prijazen -ntm Mag. Tomaž Teropšič o načrtih Posavskega muzeja Brežice - Obnova grajskega poslopja -Vgraditev dvigala - Nadaljevanje izdelovanja izvirnih spominkov - Festival Brežice 1997 ŠolsTVO ARTIČANI ZASTOPALI SLOVENIJO ARTIČE - Folklorna skupina in pevci KUD Oton Župančič iz Artič so prejšnji teden sodelovali na mednarodnem festivalu plesov v Zakopanem na Poljskem in tako predstavljali Slovenijo. Festivala so se udeležili tudi predstavniki iz mnogih držav, na primer iz Bolgarije, Turčije, Romunije, Malezije, Španije, Egipta, Grčije in drugih. Artičani so na festivalu prikazali običaj ličkanja koruze, v plesu pa so prišli celo v finale. Ta projekt so pripravili že lani, ko so BREŽICE - Pri izdelavi načrtov in projektov za prihodnje ponavadi ni večjih težav. Ustavi pa se pri denarju. Ker državne in občinske proračune sprejemajo pozno, tudi akcije raznih ustanov potekajo v glavnem v drugi polovici leta. Kakšne dejavnosti v prihodnje čakajo Posavski muzej Brežice, je povedal njegov direktor mag. Tomaž Teropšič. Med pomembnejše prav gotovo spadajo gradbena dela. V kratkem bodo pričeli z obnovo večjih delov gradu Brežice, kjer domuje Posavski muzej Brežice. Gre za prenovo in ureditev podstrešja gradu (sedaj so v drugi fazi), kar naj bi stalo predvidoma 46 milijonov tolarjev, na ta način pa bodo pridobili še kako manjkajoče prostore za depoje, ki sedaj ga posneli ter ga poslali na Poljsko in bili tudi izbrani. Podobnih sodelovanj s folklorno skupino iz Zakopan si še želijo. Mešani pevski zbor Viva, ki deluje v okviru ZKO Brežice, 21. septembra pripravlja v gradu Brežice redni letni koncert. KABARET‘ARABELA” ODPADE NOVO MESTO - ZKO Novo mesto obvešča, da zadnji letošnji Novomeški poletni večer Kabaret Arabela v petek, 6. septembra, na grmskem gradu odpade zaradi bolezni Vite Mavrič. Prosi za razumevanje in zraven sporoča, daje predstava prestavljena verjetno na oktober. * Za dober odnos obiskovalca z muzealijami so letos zaposlili kustosa pedagoga, diplomirano umetnostno zgodovinarko Agato Pevec, ki bo z organizacijo raznih programov izobraževanja skušala muzej še bolj približati ljudem. Pred kratkim je že vodila likovne delavnice za otroke. Nova delovna moč sta tudi vodički, ki vsaki skupini obiskovalcev za isto ceno nudita strokovno vodstvo, kar je posebnost Posavskega muzeja. Novost je prav gotovo tudi novica, da se festival stare glasbe Radovljica po 14 letih seli v Brežice, v reprezentativno dvorano brežiškega gradu. O tem več v eni od prihodnjih številk časopisa. ZAKLJUČENA POLETNA ŠOLA ZA UČITELJE ANGLEŠKEGA JEZIKA LJUBLJANA - V petek, 30. avgusta, se je zaključila tradicionalna poletna šola za učitelje angleškega jezika, ki jo skupaj organizirata Zavod RS za šolstvo in Britanski svet v Sloveniji. Udeležence in predavatelje je nagovoril minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Na teh vsakoletnih tedenskih seminarjih posredujejo tuji strokovnjaki slovenskim učiteljem svoje znanje in izkušnje pri poučevanju angleškega jezika, tako da so take oblike sodelovanja zaželjene tudi v prihodnje. zaradi svoje majhnosti niso več primerni za pregledno delo. “Novi prostori bodo namenjeni predvsem zgodovinskemu, arheološkemu in umetnostnozgodovinskemu depoju ter manjšim pisarnam za delavce. Letos pa smo se v gradu odločili tudi za vgraditev dvigala, s katerim želimo olajšati obisk invalidom, služil pa bo lahko tudi za transport težjih predmetov. Grad ima namreč štiri nadstropja. Uidi to bo kvaliteten preskok pri našem delu,” je povedal Tfcropšič. V muzeju nameravajo pridobiti še prostore za stalno zbirko slikarjev in kiparjev starejše generacije iz Posavja, kar jim bo, upajo vsaj, uspelo v nekaj letih. Med gradbenimi deli je treba omeniti še sanacijo ure (strešnice) na grajskem dvorišču v sodelovanju s kamnoseško ekipo Restavratorskega centra RS, ki bo verjetno končana septembra, prihodnje leto pa bodo skušali zagotoviti še urin mehanizem, da bo ta spet lahko služila svojemu na- Orkester iz 95 godbenikov V Trebnjem seje s koncertom predstavil Slovenski mladinski orkester, ki je taboril na Čatežu TREBNJE - ZKO Slovenije in ZKO Ifebnje sta konec avgusta organizirala 15. tabor mladih godbenikov iz Slovenije in zamejstva. Ttbora sc je udeležilo 95 godbenikov, starih od 12 do 20 let, iz Slovenije in zamejstva (od tu kar 31), in je od nedelje, 24. avgusta, pa do sobote, 31. avgusta, potekal v Centru za šolske in obšolske dejavnosti na Čatežu pri Trebnjem. V petek, 30. avgusta, so mladi godbeniki na svojem koncertu v trebanjskem Domu kulture obiskovalcem pokazali, kaj so se naučili. Navdušenje in zadovoljstvo je bilo obojestransko. Pripravili so koncertni program s slovenskimi in tujimi glasbenimi deli, predavatelji na taboru pa so bili: Igor Tfcršar iz Ifebnjega, Simon Robinson in Drago Rošker iz Maribora ter Josip Mihelčič in Vlado Brlek iz Ljubljane, Ker je bil orkester številen, je prostor za vaje ponudila gostilna Ravnikar na Čatežu. Sicer pa so mladi dobro izkoristili tudi prosti čas za razne športne igre na turistični kmetiji Obolnar, kjer je lepo urejen bazen in peščeno igrišče za odbojko. Na zaključnem koncertu, ko je program povezovala Zvonka Falkner, je Vladimir Brlek, “srce in duša” tabora, največjega projekta izobraževanja v ljubiteljski dejavnosti pri nas, povedal, da tabor skoraj vsako leto poteka v drugem kraju in da so zadovoljni, da seje ZKO Ifcbnje z Igorjem Tfcršarjem rad odzval njihovemu vabilu. L. MURN Z NASTOPA V TREBNJEM - Slovenski mladinski orkester s 95 mladimi godbeniki menu. Lotili se bodo tudi obnove stropa v drugi sobi oddelka za novejšo zgodovino, ki je lani popustil. Pri vhodu so že prebili zid, ker menijo, da je potrebno grajsko dvorišče ločiti od 1. nadstropja hiše, kar je njihov dolgoročni načrt. Pridobili so že vsa potrebna soglasja ustreznih ustanov. “Tb je tudi pogoj, da bomo verjetno koijec leta z javnim razpisom oddali prostore za gostinski objekt v muzeju. 'Iako se bodo obiskovalci, ki jih je na leto zelo veliko, od 25 do 30 tisoč, lahko malo okrepčali in tudi na ta način bo naš muzej dosegel evropske standarde,” pravi zadovoljno direktor muzeja. Posavski muzej Brežice je med prvimi v Sloveniji začel izdelovati izvirne turistične spominke, ki pričajo o likovni dediščini, dediščini znanja in obrti. Tb gre delavcem v restavratorski delavnici zelo dobro, saj so lani septembra z njimi na javnem natečaju za turistični spominek Slovenije prejeli drugo nagrado. Thdi letos se pripravljajo na podoben natečaj, saj so v sodelovanju z domačinko, akademsko slikarko Ireno Romih iz Bistrice, naredili lepe spominke. Upajo, da bodo replike muzejskih predmetov postale vrhunsko protokolarno darilo najvišjega razreda. L. MURN “DELO Z OBISKOVALCI JE GOTOVO NAJTEŽJE IN NAJPOMEMBNEJŠE" - Tako menila direktor Posavskega muzeja Brežice Tomaž Teropšič in nova delovna moč, kustos pedagog Agata Pevec. Zato bo njena prva skrb približati muzej mlajšim. (Foto: L. M.) 27. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 1996 PTUJ - V petek In soboto, 6. in 7. septembra, bo v šotoru pri ptujskih Termah potekal 27. slovenski festival domače zabavne glasbe “Ptiy 1996”. V petek se bo program začel ob 19. uri, nastopili pa bodo srebrni in zlati ansambli, ki so odličja prejeli v Renčah pri Novi Gorici in pri Marjeti na Dravskem polju. V revialnem delu bo nastopil lanski zmagovalec, ansambel Ekart iz Prepolj. V soboto bo ob 20. uri večer novih melodij, kijih izvajajo doslej zlati ansambli. V revialnem delu se bodo predstavili Primorski fantje iz Pirana. Vsak večer bo po festivalu v šotoru zabava s plesom, kjer bosta igrala ansambel Ekart in Mladi prijatelji iz Pesnice. JESENSKE SERENADE NA GRADU RAJHENBURG BRESTANICA - Septembra vabijo Glasbena mladina Ljubljana, Trubarjev antikvariat, KUD Oder treh herojev Pirniče in občina Medvode, Glasbena mladina Jesenice in občina Jesenice, občina Litija, ZKO Krško in Glasbena mladina Slovenije na jesenske serenade na grad Rajhenburg. Prvi tak večer bo v nedeljo, 8. septembra, ob 17. uri, ko bo na sporedu baročna glasba na kontrabasu: Zoran Markovič - kontrabas, Nedka Petkovva - čembalo. Bienale do konca septembra NOVO MESTO - V Novem mestu so konec junija odprli 4. bienale slovenske grafike Otočec - Novo mesto 1996. V Dolenjskem muzeju so tako še do konca tega meseca na ogled Goyeve grafike, dela avstrijskih grafikov in dobitnika evropske velike nagrade Emila Vedove, predstavlja pa se tudi 47 sloven-skih grafičnih razstavljalcev, med njimi Borčič kot nagrajenec izpred dveh let. Gre torej za prerez najboljšega, kar je bilo na področju grafične umetnosti narejenega v zadnjih dveh letih. TUdi zato je zaželjeno, da bi si razstavo ogledalo čimveč ljubiteljev te umetnosti. In kako je z obiskom? 3. bienale slovenske grafike si je ogledalo 2500 obiskovalcev, četrtega pa do sedaj približno 300. V recepciji muzeja so povedali, da se pozna poletni čas dopustov in da zadnji mesec pričakujejo večji obisk, ki so ga napovedale že tudi nekatere šole. Velja pohiteti, kajti taka priložnost nas čaka spet šele čez dve leti. bienala bi bilo prav gotovo potrebno nekaj več narediti v odnosu ljudi do samega mesta, “izkoristiti” šolarje, ki prihajajo od drugod ter navezave mesta s širšim slovenskim prosto; rom in tujino. Za promocijo bi lahko veliko naredila podjetja, ki poslujejo s tujci, pa na primer tovarna Krka z zdraviliškim turizmom itd.” MIRANDA DUGA, zaposlena na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta: “Prav gotovo bienale prispeva k pestrejši kulturni ponudbi Novega mesta, ki že sicer ni slaba. Menim, da naše mesto potrebuje take prireditve, za boljši obisk ne le bienala, ampak vseh kulturnih dogodkov, pa bi morali več narediti že v šoli. Na letošnjem bienalu so mi najbolj segle do srca grafike Emilia Vedove, ki na svoj način opozarjajo na grozote vojne. Upam, da ne zaman MAJA MURGELJ, bodoča študentka iz Straže: “Umetnost imam zefo rada in si vedno z veseljem ogledam razstave ipd. Prav greh se mi zdi, da si ne bi ogledala letošnjega grafičnega bienala, saj je toliko vrhunskih del zbranih na enem kraju, in to prav v Novem mestu. Čeprav vseh umetnin sploh ne razumem (če je to sploh smisel ustvarjanja), je prav zanimivo videti te grafike. Najbolj sem bila navdušena nad slovenskimi, saj so bolj vedre.” FRANCI ŠALI, urednik Dolenjske založbe iz Vavte vasi: “Letošnjega bienala si še nisem ogledal, bom pa to do konca meseca gotovo storil. Podpiram to, da so projekti nacionalnega pomena razporejeni po krajih izven Ljubljane. Za boljši obisk TADEJ TURK, dijak Gimnazije Novo mesto, iz Straže: “Sem eden od dveh vodičev na bienalu, ki sprejmem obisko; valce in jim povem tudi nekaj osnovnih stvari o razstavi. Zanimivo in žalostno po eni stra- i ni je, da pride manj domačinov kot ostalih. Letošnji bienale so si ogledali že tudi Španci, Francozi, Italijani itd. Meni je raz-1 stava zelo všeč, predvsem postavitev, in menim, da bi si jo morali ogledati vsaj vsi novo; meški srednješolci. Gimnazijci bomo gotovo prišli!” L. MURN Prireditve ob 250-letnici Gimnazije Novomeška Gimnazija pripravlja v jubilejnem letu številne prireditve in srečanja -1$ zbornika in spominske znamke - Številne razstave - Seidlova geološka zbirka itd. V KOSTANJEVICI RAZSTAVLJA ANDRAŽ ŠALAMUN KOSTANJEVICA NA KRKI - V petek, 6. septembra, bo ob 19. uri v cerkvi Galerije Božidar Jakac otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Andraža Šalamuna. Umetnika bo predstavil Andrej Medved, kustos Obalnih galerij. NOVO MES TO - Gimnazija Novo mesto bo svojo 250-lelnico obstoja praznovala v delOvno-prazničnem vzdušju, saj bo vse šolsko leto potekala celovita obnova stare gimnazijske stavbe in bo pouk potekal v šmihelskem Centru, vse leto pa se bodo vrstile tudi številne prireditve, srečanja in slovesnosti - prva bo že v petek, 6. septembra, ko bo promocija spominske znamke. O pripravah nanje je spregovorila ravnateljica šole Helena Zalokar. KONCERTNI VEČER Z USTNO HARMONIKO IN KITARO ČRNOMELJ - V soboto, 7. septembra, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi v Črnomlju koncertni večer z ustno harmoniko in kitaro. V okviru prireditev Poletje v Črnomlju bosta nastopila Vladimir Hrovat (ustna harmonika) in Igor Saje (kitara). • Nič ni ljudem bolj tuje kot tišina, modrost in prijaznost. (Crowley) Veliko dela je prav gotovo zahteval jubilejni zbornik “250 let Gimnazije Novo mesto" avtorja dr. Aleša Gabriča. Zbornik bo vseboval zgodovinski pregled, najvažnejše dosežke zadnjih 25 let s področja znanosti in raziskovanja, športa, kulture, zgodovino šolske knjižnice, seznam vseh ravnateljev in profesorjev ter maturantov od 1971-1996. Izšla bo tudi jubilejna izdaja šolskega glasila Stezice, v katerem bodo objavljena osebna rzmišljanja sedanjih in bivših profesorjev in gimnazijcev ter prispevki umetni kov, znanstvenikov in javnih delavcev, ki so izšli iz novomeške gimnazije. Na primeren način - s postavitvijo Scidlove geološke zbirke, bodo počastili spomin na nekdanjega dijaka te šole in velikega geologa, seizmologa, meteorologa in botanika prof. Ferdinanda Seidla ter na dolgoletnega profesorja te gimnazije prof. Viktorja Fabiana. Razstava, ob kateri bo izšel tudi katalog, bo postavljena v prostorih šole, zato bo zbirka postavljena prihodnje šolsko leto. • Nič bistrega ni zabit. (Mallock) v tem, če si Ob jubileju bo Gimnazija poleg slavnostne akademije, proslave in družabnega srečanja oktobra organizirala sejo nacionalne kuriku- lurne komisije in kurikularnc komisije za gimnazijski program z delovnim naslovom “Vizija razvoja srednjega šolstva s posebnim poudarkom na razvoju in vlogi gimnazij” in znanstveni simpozij “Zgodovina srednjega šolstva na Dolenjskem”. V Dolenjskem muzeju in še drugih prostorih bodo na ogled številne razstave, in sicer o 250-letnici Gimnazije Novo mesto (razstava arhivskega gradiva in eksponatov iz Slovenskega šolskega muzeja), razstava starih razglednic Novega mesta z gimnazijskim poslopjem, s katero želijo prikazati spremembe in razvoj objekta z okolico, ter razstava znamk oblikovalca Božidarja Jakca (tudi spominska znamka). Kulturno društvo Gimnazije Novo mesto bo razstavilo glasilo Stezice, fotografije filmskega krožka, tudi z raznih prireditev ter proslav. V času razstav bodo predvajani filmi, ki so jih posneli člani filmskega krožka, ter posnetki nastopov gledališke skupine “Iča-ter 250”. Svoje delo in dosežke bo z razstavo priznanj, pokalov ipd. predstavilo šolsko športno društvo, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Potek pouka in dejavnosti na različnih področjih bo pripravilo društvo Mladi znanstveniki in raziskovalci, na ogled pa bo tudi izbor objavljene prO;' in poezije profesorjev in dijak1’1 novomeške gimnazije. Med 5° skim letom bodo potekali še prl’ jekti: “Teater 250”, “Mladi zna” stveniki in raziskovalci”, “Gin11,3 zijci - gimnazijcem” ter “Šport11® srečanja gimnazijcev”. ^ j “VSE ZA ŠOLO " - Teden dni je ^ novomeškem Glavnem trgu pot sejem “Vseza šolo"in “Bolšjiseje1* v * * rabljenih učbenikov”, ki ga je kolj' nekaj let pripravila ZPM Mojc Novo mesto. Tako so si mladi h, ] ko še zadnje počitniške dneve menjali že rabljene knjige ali Pa { kupili nove potrebščine ter se Hjj na ta način pripravili na šolo. p, sejmu, ki je bil včasih bolje, drU$[ slabše obiskan, pa se je našlo marsikaj drugega: glasbene kose11' i oblačila ipd. (Foto: L. Mid" razna i "ezurm v • orocajo VIKEND PRIVABIL VLOMILCA - V času med 18. in 23. avgustom je neznanec vlomil v vikend Janeza Noseta iz Predstruge v Polenjem Kotu pri Dvoru. Odnesel Je več tehničnih predmetov, nekaj Janine, svinjsko šunko, domače klobase, konzerve, žganje, pivo in še kaj v skupni vrednosti 50 tisočakov. GRANATI IZ DRUGE svetovne VOJNE - V četrtek, 29. avgusta, je 22-letni K. M. z Blance na policijsko postajo Sevnica prinesel dve granati brez vžigalnika, ki sta “ili močno korozirani. Granati sta iz druge svetovne vojne. VLOMIL V HIŠO - V avgustu je deznanec vlomil v hišo 57-letnega B. “• 'z Brezja. Odnesel je glasbeni stolp, zvočnika, zračno puško, nože, denar, dodatek za klaviature, ojačevalec, več električnih podaljškov, čevlje in še nekaj stvari v skupni Vrednosti okoli 400 tisočakov. SMUČIŠČE TUDI POLETI "RlVLAČNO - Neznanec je avgusta vlomil v brunarico na zadnji Vlečnici smučarskega centra na Gačah, kije last Zdravilišča Dolenjce Toplice, SRD Rog. Storilec je °dvil vijake na kovinski mreži na °jtnu brunarice in stopil v notranjost. Odnesel je dva elektromotor-ia, kable in razno orodje v skupni Vrednosti 100 tisoč tolarjev. OB DENAR IN CIGARETE - V n°či na petek je nezanec vlomil v gostinski lokal Metuljček v Sevnici. Odnesel je denar in cigarete, lastnica pa je oškodoval za okoli 140 tisoč tolarjev. POREZAL SE JE - V sredo, 28. avgusta, ob 17.20 se je na gradbišču tfgovine Mercator na Kandijski cest' v Novem mestu poškodoval Mar-lan Z. iz Slovenske Bistrice. Pri [dontaži steklene stene se je odlomil C°s stekla, padel Marjanu na roko 'n ga porezal. Dolenjski Romi razgrajali kar na Gorenjskem Obračunali z nožem BREZJE - Romi iz Novega mesta in okolice so v soboto, 31. avgusta, pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, Kjer je bilo zahvalno romanje ob nedavnem papeževem obisku, poskrbeli za množičen pretep, v katerem sta bila huje poškodovana dva izmed udeležencev: Boris B., ki je prestregel konico noža v trebuh, in Silvo K., ki je dobil vreznino v prsi. Oba se zdravita v jeseniški bolnišnici, Dušana B. pa so zaradi lažjih poškodb odpeljali v zdravstveni dom Kranj. Romanja se je udeležilo več kot 5 tisoč romarjev, med njimi je bilo tudi več skupin Romov. Kot smo izvedeli na UNZ Kranj, so policisti in kriminalisti ugotovili, da so se okrog 20. ure pred TUrko-vim bifejem mudili tudi novomeški Romi. Duško B. iz Belokranjske ulice in Roman T. iz Birčne vasi, ki sta prišla na Brezje s peugeotom, sta na parkirišču poslušala avtoradio, tega pa nista prenesla Silvo K. in Boris B.iz Šmihela, ki sta tam igrala na harmoniko. Vnel se je prepir o tem, katega glasba bo igrala, prepir pa je skušala pomiriti lastnica bifeja. Razgreteži so se nato odpeljali k seniku, Kjer so se nočne grožnje nadaljevale. Očividci vedo celo povedati, da so Romi obračunavali s steklenicami, eden npj bi imel v roki manjši nož, policisti pa so nedaleč stran našli tudi sekirico in cev. V množičnem pretepu sta ju skupila tudi avtomobila. Silvo npj bi udaril Duška s steklenico po glavi, on pa naj bi se branil z nožem. Devetdest let že “Na pomoč!” Ob 90-letnici PGD Črmošnjice pri Semiču so podelili občinska in republiška priznanja - Veselica po 11 letih ČRMOŠNJICE PRI SEMIČU - Drugo najstarejše gasilsko društvo v občini Semič GD Črmošnjice je v soboto, 31. avgusta, praznovalo 90-letnico ustanovitve z gasilsko veselico, ki so jo v vasi pripravili po enajstih letih. Še prej je bil po vasi svečan sprevod 10 praporov, 92 udeležencev iz 10 gasilskih društev, in sicer s Črešnjevca, Uršnih sel, Stranske vasi, Podturna, Rožnega Dola, Kota Brezje, Štrekljevca, Semiča, Gradnika in Krvavškega Vrha. Spremljala jih je gasilska godba iz Predgrada. Na krajši slovesnosti so sodelovali Anton Strah, delegat Gasilske zveze Slovenije, semiški župan Janko Bukovec, direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto, poslovne enote Črmošnjice -Alojz Puhan, predsednik PGD Semič Alojz Drganc, predsednik PGD Črmošnjice Drago Zupančič in predstavnik Gasilsko -reševalnega centra Novo mesto. Na proslavi sta voditeljici programa na kratko predstavili kroniko delovanja društva. Pobudnik ustanovitve društva leta 1906 je bil župnik Jakob Lebar, ob ustanovitvi pa je društvo štelo 31 članov. Do začetka druge svetovne vojne je društvo bolj ali manj uspešno delovalo, potem pa se je začelo veliko odseljevanje Kočevarjev, med vojno je zgorela lesena orodjarna, gasilni dom pa je služil predvsem za vojaške namene. Leta 1942 je 12 članov na novci, registriralo društvo in počasi se je začel napredek - priseljevanje ljudi, nabava opreme, adaptacija gasilskega doma ipd. To je črmoš-njiškim gasilcem dobro uspevalo ob pomoči in sodelovanju Gozdnega gospodarstva. Društvo ima sedaj 47 članov, veliko mladih, in nasploh predstavlja gonilno silo v vasi. V gasilskem domu so obnovili dvorano, ki služi kot večnamenski prostor. Najzaslužnejšim so ob tej pri- ložnosti podelili tudi priznanja. Občinsko priznanje 3. stopnje sta dobila Anton Erič in Rober Rogelj, državno gasilsko odlikovanje 3. stopnje pa Slavo Vukojevič, Albin Šprogar in Ivan Hrvat, gasilsko plemenico 3. stopnje Drago Zupančič, gasilsko plamenico 1. stopnje PGD Črmoš- n^'Ce' L. MURN 5°C/1 MOTILO OGLEDALO KRIŽIŠČU V KOSTANJEVI-p? - Varnost v križišču pri slašči-c“rfii v Kostanjevici že dolga leta H ali manj uspešno rešuje ogledalo. Prejšnjega so pred časom zamujali z novim, ki pa je že od vse-Ra začetka očitno nekomu močno napoti. Če so v začetku neznanci °kledalo vztrajno obračali na vse ^ožne strani, se je ogledala bolj %robo lotil sredi avgusta nek moto-r'sl’ ki je med vožnjo vanj vrgel trši Medmet. S tem ni pokazal, da dob-r° Qdja, pač pa le svojo nizko kul-'Uro in nesramnost. STRAŽA PRI NOVEM MESTU - Osumljeni David P., Zdenko D., Dragomir T in Franci K, vsi iz Straže pri Novem mestu, so.se v soboto, 24. avgusta, med 4. in 5. uro zjutraj pripeljali na parkirišče diskoteke Dolenjka v Bršljinu v Novem mestu. Thm so vlomili v yuga, ki je last Mateja T. iz Ljubljane, in iz njega odnesli štiri zvočnike s polico vred. Potem so mladeniči krenili še na parkirišče v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu in se spravili na yuga, ki je El p STAL NA TRAKTORJU IN .^Del - V torek, 27. avgusta, ob :‘-35 je Jože V. iz Mihovice peljal Rtktor od Šentjerneja prot i do-j'u- Ko je peljal skozi Roje, je Si-^°n C., ki je stal na traktorju, PjHlel na vozišče in se lažje poško- , PREHITRO V OVINEK V ^trtek, 29. avgustu, ob 14.55 je Va"ju V. iz Metlike vozil osebni j*.Vt» po regionalni cesti izČrnom-la proti Metliki. V tako imenova-ntm Gavgen hribu je v levem nepregledem ovinku vozil prehitro, zato je začelo vozilo zanašati. Najprej je zapeljal na desno bankino in drsel po njej dobrih 20 metrov, nato pa zapeljal v levo čez cesto in trčil v avto, ki je pravilno pripeljal nasproti, vozila pa ga je Irena I. z Omote pri Semiču. Po trčenju je Vanja V. zapeljal na levi breg, drsel po njem še 20 metrov, nato pa se je avto prevrnil na bok in nazaj na kolesa. Voznik se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. ODPOVEDALO MU JE SRCE ŠMARJETA - V sredo, 28. avgusta, zvečer so v hiši našli mrtvega Janeza Povšiča iz Orešja 9 pri Šmarjeti. Ugotovili so, daje Povšič, ko je iz gospodraskega poslopja nosil krmo za živino, padel na tla in obležal mrtev. Obdukcija je pokazala, da mu je odpovedalo srce. V Kočevju reda in miru ni Kako zagotoviti, da bomo lahko živeli v miru brez izgredov skupinic mladoletnikov? V Kočevju zaradi kolesarjev in motoristov ni varno hoditi po pločnikih. Prav tako ni prizaneseno vrtninam na vrtovih, pogosto so namreč tarča tatičev. Od Cankarjeve proti Kolodvorski nepridipravi lomijo palice, storilci pa so znani: mladina. Dolžnost staršev je, da vse to prepreči in mladino pravilno vzgaja. Na takšne izgrede bi morali opozarjati tudi v šolah. V nasprotnem primeru bi bilo prav, da bi dali policiji večja pooblastila, da bo lahko ukrepala. V prejšnjem režimu je bil javni reci in mir zajamčen. Prav tako so morali biti v zimskem času pločniki očiščeni do 7. ure zjutraj, tako je določal odlok o javnem redu in miru. Kot upokojeni bivši uslužbenec RSNZ SRS in kasneje delavec v upravi SO Kočevje ugotavljam, da bo potrebno nujno sprejeti strožje ukrepe proti mladini, če se stanje ne bo normaliziralo. Da ne bo pomote: ni vsa mladina tako pokvarjena, gre le za skupino razgrajačev, ki nam kvarijo ugled in se norčujejo tudi iz policije. Za nas vse je sramotno, da jim dopustimo takšno obnašanje. Sodnik za pre- krške bi jim moral izreči stroge kazni, ki bi morale veljati tudi za odrasle. In ker je nedostojno vedenje največkrat posledica pitja, bi morali po gostilnah spoštovati načelo, naj se vinjenim osebam ne toči alkohol, mladoletnikom pa sploh ne. Javni red in mir morata biti zajamčena po vseh predpisih in zakonitih določilih. IVAN RAZPOTNIK Kočevje NAMESTO DENARJA BATINE KANIŽARICA - V torek, 27. avgusta, med 11. in 12. uro sta v gostišču Platana v Kanižarici pri Črnomlju Jože in Danijel T. pretepla Jožeta D. iz Kanižarice, ker jima ni plačal za delo, ki sta ga opravila pri njem. Kršitelja bosta predlagana sodniku za prekrške. po dolenjski deželi • Bolje vrabec v roki kot golob na strehi ali, kot bi lahko zapisali ob našem primeru, bolje obleke v roki kot denar neznano kje. To je žal na lastni koži spoznal tudi Mitja L., lastnik živilstva Lan iz Črnomlja, ki je konec julija g. Zatmu iz tfosne in Hercegovine prodal večjo količino tekstilnih izdelkov. G. Zaim je sicer obljubil, da bo blago, ki je bilo vredno več kot 5 tisoč mark, plačal, sedaj pa je z blagom odpotoval neznano kam. • Očitno je skleroza v Beli krajini kar pogosta. Na svoj dolg je namreč pozabila tudi Petra Č. iz Črnomlja, saj ji je Robert L. iz Novega mesta že konec maja posodil 176 tisoč tolarjev, Petra in Robert pa sta posel zaključila tudi s podpisom pogodbe. Kljub temu je Petra pozabila, da se je zavezala dolg poravnati do sredine septembra. Plačala je le 20 tisočakov, ostalega denarja pa niti večkratna pisna niti ustna opozorila niso odtrgala od nje. • Za nenavaden dopust, sicer že posezonski, se je odločil 22-letni Trboveljčan. Zadnjo avgustovsko noč je namreč najel apartma na krški policiji, da pa so njegovi želji druženju z možmi v modrem ugodili, se je moral tudi “potruditi”. Recept je preprost, čeprav ne kliče po posnemanju. Najprej so mladeniča policisti ustavili in ugotovili, da je vinjen, zato ne bi smel več sesti za volan. A do brezplačnega apartmaja se pride šele ob drugem srečanju s policisti. Tega se je fant očitno zavedal. Novomeški Biro 5 s] m pet buri duhove Preiskava še ni končana, zato uradnih informacij še ni, na številna očitanja pa obtoženi odgovarjajo, da gre za neresnico - Zoper novinarja Dela celo tožba ČRMOŠNJIŠKI GASILCI SO PRAZNOVALI - Po sprevodu skozi vas se je 92 gasilcev zbralo na proslavi za gasilskim domom, kjer je kasneje na veselici obiskovalce zabaval ansambel Ivana Puglja. (Foto: L. M.) Avtomobili na udaru Štirje Stražani v eni noči vlomili v štiri avtomobile, iz njih odnašali radie in zvočnike last Aleksandra B. iz Dolenjskih Tbplic. Uidi tuje David P. z navadnim cilindričnim ključem odprl vrata prtljažnika in odtrgal leseno, doma narejeno polico prtljažnika, na katerem so bili montirani trije zvočniki. Skupaj s kabli je polico z zvočniki spravil v svoj avto, lastnika pa oškodoval za 35 tisočakov. Fantom je zadišal tudi hrošč kabrio, last Janeza Š. iz Novega mesta, kije bil na istem parkirišču. David je odrinil del platnene strehe, z roko segel v notranjost in sprostil zatič voznikovih vrat ter vstopil. Iz armaturne plošče je potegnil avtoradio ICS in ga odnesel v svoje vozilo, kjer so ga čakali prijatelji, lastnika hrošča pa je oškodoval za 18 tisoč tolarjev. Fantje so nato krenili še na parkirišče v Kočevarjevi ulici v Novem mestu, kjer je imela Irena K. iz Novega mesta parkirano katrco. David je na silo odrinil pomično steklo okna vrat in odprl vrata. Iz armaturne plošče je potegnil avtoradio Pionier in ga prinesel v avto k prijateljem. Za tatinski pohod so izvedeli tudi policisti in ga preprečili. NOVO MESTO - Tak« kot aprila letos, ko seje več kot en mesec samo šušljalo, da se v novomeškem podjetju Biro 5 (ki sodi med najuspešnejša slovenska podjetja!) nekaj dogaja in da so policisti opravili več hišnih preiskav, čemur je po daljšem molku uradnih služb le prišla v javnost uradna informacija o ovadbah dveh osumljencev zaradi ponarejenih listin, s katerimi naj bi Biro 5 kupoval snov za izdelavo heroina, je te dni spet zašumelo. A ne le v Novem mestu, tudi v Ljubljani, saj naj bi bila po nekaterih navedbah vmešana tudi Novomeščanka Mojca Osolnik, šefinja kabineta predsednika vlade. Zadevo obravnavajo na oddelku za gospodarsko kriminaliteto pri MNZ v Ljubljani, in ker je preiskava še v teku, uradnih informacij še ni, na naše vprašanje pa so zanikali tudi, da bi novinar Dela Žarko Hojnik dobil kakršnokoli informacijo pri njih. Tim smo slišali še, “naj sam poje, kar je zakuhal”. Njegovo pisanje je naletelo na oster odziv odvetnika Biroja 5 Milana Krstiča, ki je na "veliko število neresničnih trditev” na začetku odgovoril z enim stavkom: "Pišete neresnico in namerno škodite družbi Biro 5, d.o.o., Novo mesto.” Po obtožbah naj bi Biro 5 v času embarga v Zveni republiki Jugoslaviji kupoval baker, kar direktor Jože Papič zanika, saj so dobili baker kot kompenzacijo za nabavo surovin za cigarete od Makedonije tobaka. Carina je po njegovih besedah blago zadržala, ne pa zasegla, kasneje pa ugotovila, da so dokumenti o nakupu bakra ustrezni. Prvemu nakupu je sledil drugi, in ker je ta pošiljka dolgo ležala na carini, je Biro 5 prosil za posredovanje več pomembnejših služb, pisno se je obrnil tudi na kabinet dr. Drnovška in tam zaposleno Mojco Osolnik, sicer Novome-ščanko, v stanovanju katere so v času njene uradne poti v Pariz kriminalisti opravili hišno preiskavo. V tem stanovanju seje namreč večkrat (kot poslovni partner ali pa kot intimnejši prijatelj, kot zatrjujejo nekateri) mudil eden od zaposlenih v Biroju 5, Andrej Kranjc. Po besedah odvetnika Milana Krstiča je poreklo spornega bakra preverjala tudi Gospodarska zbornica Slovenije in ugotovila, da ni sumov, da blago spada pod embargo. “V dopisu GZ 8. marca lani je navedeno, da Biro 5 ni edini uvoznik navedenega blaga ter da je blago proizvedeno v tovarni kablov Negodno.” Krstič je pričakoval, da bodo pristojni organi zadevo reševali strokovno in nepristransko, vendar se to ni zgodilo in je zadeva z bakreno žico še vedno v obravnavi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu. Avtor članka v Delu tudi trdi, da naj bi Jože Papič naročil izdelavo ponarejene poslovne dokumentacije ter da si je z overitvijo lažne poslovne listine pridobil brezobrestno gotovinsko bančno posojilo, kar Krstič zanika. “Če bi družba Biro 5 imela močne žbotre’, bi bakrena žica že zdavnaj prišla v prave roke. Očitno je, da ima močne botre nekdo drug, ki že dajj časa uspešno ovira poslovanje Biroja 5,” meni Krstič, ki v odgovoru na Hojnikov članek dodaja, da bodo “zaradi vseh neresničnih in žaljivih trditev zoper novinarja vložili zasebno kot tudi odškodninsko tožbo”, odvetnik pa bo v imenu svoje stranke sprožil še postopek pred častnim razsodiščem novinarjev Slovenije. Ne mislimo soditi o zadevi na podlagi govoric. Ali gre za predvolilni boj in poskus kompromitiranja, kakršnih bo v tem predvolilnem času še precej, kot preiskavo in obtožbe na račun šefinje kabineta ocenjuje predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ali za resnično afero in tihotapske zveze, naj bi pokazala preiskava, za katero je pravzaprav že čas, da bi postregla tudi s kakšnimi konkretnimi dejstvi. T. GAZVODA NASPROTI POLICIJSKE POSTAJE - Sedež podjetja Biro 5 • Afera Biro 5 dobiva celo mednarodne razsežnosti, saj so članek iz Dela tendenciozno prevzeli vsi pomembnejši hrvaški in srbski časopisi, ki poudarjajo vpletenost same slovenske vlade, zato se direktor Biroja 5 Jože Papič sprašuje, kako lahko pridejo v javnost takšne nepreverjene informacije, ki konec koncev ne škodijo le podjetju, pač pa tudi državi. “Tako se Slovenija sama postavlja v vlogo dežurnega krivca za kršenje embarga (Če bi za to že šlo), čeprav bi morala za to odgovarjati kakšna druga država. Ker smo dolžni Združenim narodom prijaviti vsako kršitev, česar Slovenija sedaj ni storila, dajemo torej vtis nepravne države, ki ne igra po pravilih mednarodnega prava,” je dejal Jože Papič in dodal, da seje enako zgodilo tudi v primeru kemikalij. “Namesto da bi nemška multinacionalka prevzela krivdo za malomarnost pri trgovanju, se zopet Slovenija pojavi kot dežurni krivec in si preko pisanja pri sosedih o trgovanju s substancami za heroin dela medvedjo uslugo, kdo bo odgovarjal za takšno kompromitiranje države Slovenije?” NAVIJAČI! NOVO MESTO - Vse, ki bi se želeli včlanili v klub navijačev košarkarskega kluba Krka Novo mesto, se lahko v torek, 17. septembra, udeležile zbora, ki bo od 19. do 20. ure v bifeju Rezelj v športni dvorani Marof. Kdor se želi včlaniti, naj s seboj prinese sliko in 3 tisočake za članarino. \felika Rogova nagrada Urošu Murnu Novomeška Krka je - kot že dvakrat dozdaj - zmagala na Veliki nagradi Roga v Ljubljani -______Brez italijanskih profesionalcev - Med st. mladinci slavil rogovec D. Mrvar ZMAGALA CESTA IN OSTALI SELA PRI DOBOVI - Prvega turnirja v odbojki na mivki na novem igrišču na Selih pri Dobovi, ki sta ga pripravila Športno društvo sela in Badminton klub Brežice, je nastopilo 16 trojk iz Posavja, Ljubljane, Šempetra pri Celju in sosednje Hrvaške. V finalu so Cesta in ostali z 12:2 in 12:3 premagali No Mercy, na tekmi za tretje mesto pa Tingl Panter s 15:12 Badmintonski klub Brežice. TOKRAT ZMAGAL EMIL LUZAR NOVO MESTO - Na rednem avgustovskem turnirju šahovskega kluba Novo mestd za razliko od prejšnjih mesecev ni zmagal Rud-man, pač pa se je to posrečilo mojstrskemu kandidatu Emilu Luzarju. Robert Rudman je bil tokrat drugi, Matjan Kastelic pa tretji. Nastopilo je 13 šahistov. NOVOMEŠKIM NOGOMETAŠEM LE ZMAGE V nedeljo, L septembra, je v 2. krogu 3. državne nogometne lige novomeški klub Radio Krka v Ljubljani z 0:6 premagal Ilirijo. Dva gola sta dala Gorazd Plevnik in Sandi Bracovič, po en gol pa Denis Perše in Janez Gruden. Mladinci novomeškega Elana so v L krogu 2. državne lige zmagali nad Taborom iz Sežane s 3:0. Kadeti Elana Novo mesto so v medobčinski nogometni ligi Ljubljana premagali Domžalčane z 0:3, starejši dečki pa Zagorje z 2:3. Mlajši dečki Elana Novo mesto so nogometaše Šmartna premagali z 1:3. JAMNIK DRUGI ŠMARJEŠKE TOPLICE - Lokostrelski klub Novo mesto in Krka Zdravilišča Šmarješke Toplice sta v soboto, 31. avgusta, organizirala lokostrelsko državno prvenstvo. V disciplini FITA 900 krogov se je pomerilo 62 najboljših lokostrelcev iz vse Slovenije. V slogu instinktivno je Milan Jamnik s Čateža ob Savi osvojil drugo mesto, Martin Fabjan iz Novega mesta pa 4. V slogu com-pound je med članicami Bernarda Lovrin iz lokostrelskega kluba Novo mesto zasedla 3. mesto, njena klubska kolegica Darja Sluga je bila 4. Med člani, kjer je tudi najhujša konkurenca, seje v slogu compound od domačinov najbolj izkazal Igor Franko z 12. mestom, Samo Šenica je bil 16, ftrago Peterlin 19, Božo Pirc pa 20. LJUBLJANA - Uroš Murn, kolesar novomeške Krke, je zmagovalec Velike nagrade Koga, s tem pa je Krka - tako kot dozdaj že dvakrat na tej Rogovi veliki prizkušnji - spet ugnala vse tekmece vključno z organizatorjem Kogom. S 3. mestom se je dobro odrezal tudi veteran Sandi Papež, Murnov klubski kolega. Kot je po tekmi povedal 21-letni krkaš Murn, je začel to tekmovanje poln moči in optimizma. Pokazalo, da je tudi v resnici dobro pripravljen, in je, kot rečeno, z izvrstno vožnjo dosegel svoj največji uspeh, odkar vrti pedale v članski ekipi. Murn je za zmago izkoristil zadnjih 300 metrov 18 kroga 151- kilometrske proge na Brdu pri Ljubljani. Odločilno premoč nad drugimi tekmovalci pa je pokazal kakih 100 metrov pred ciljem, ko je za njim ostal tudi Itali jan Dallavalle, ki seje na koncu moral zadovoljiti z 2. V SOBOTO ODBOJKARSKI DAN NOVO MESTO - Odbojkarski klub TPV Novo mesto organizira v soboto, 7. septembra, 4. mednarodni turnir za pokal Novega mesta. Poleg domačink bosta nastopili še ekipi z Reke in ATSC iz Celovca. Tekme bodo ob 11., 13. in 15. uri v novomeški športni dvorani. mestom. Na dirki v Ljubljani, ki je veljala za Zlato kolo tovarne Rog, so zaradi nastopa na neki domači dirki “manjkali” poklicni tekmovalci italijanske Cantine Tollo-Co.Bo. Na Veliki nagradi Roga pa je vozil • REZULTATI VELIKE NAGRADE ROGA: ČLANI - 1. Murn (Krka) 3;39:37; 2. Dallavalle (De Nar-di, Italija); 3. Papež (Krka); 4. Hauptman (Rog); 5. Valjavec (Sava); 6. Pintarič (Rog), vsi v času zmagovalca; 7. Ravbar (Krka) itd. ST. MLADINCI -1. D. Mrvar (Rog) 3;44:30; 2. M. Gnezda (HIT Casino); 3. S. Mrvar (Rog), oba v času zmagovalca; 4. Šilar (Sava) 0:28 itd. Gorazd Štangelj, ki je tokrat nastopil za novomeško Krko, sicer pa tekmuje tudi za italijanski klub. Letošnjo dirko na Brdu štejejo med zanimivejše, za kar so poskrbeli tekmovalci tudi s hitro vožnjo. Zlasti je nadušil zadnji krog, ko je bil zaradi menjav v vodstvu izid tekme še vedno negotov. Prireditev ni minila brez prask: v 14. krogu je padel Hvastija, ki pa se k sreči ni huje poškodoval. V skupini starejših mladincev je dosegel najboljši čas Darko Mrvar, tekmovalec Roga. V PRILIPAH SLOVENCEM LE ENA ZMAGA PRILIPE - AMD Brežice je v soboto, 31. avgusta, na motokros stezi v Prilipah organiziral motokros za pokal Alpe -Adria v superkrosu v razredih do 80, do 125 in do 250 ccm. V kategoriji do 80 ccm je zmagal Tadej Korošak, v kategoriji do 125 je bil najboljši Slovenec Aleš Roznam na 3. mestu; v kategoriji 250 ccm je zmagal Jani Sitar; v super finalu 125 in 250 je bil Aleš Roznam, najboljši Slovenec, na 3. mestu. V super crossu 80 ccm je Tadej Korošak zasedel drugo mesto, v super krosu 125 je bil Sašo Kragelj 2., v super krosu 250 ccm pa Damjan Pavkovič 4. V razredu 80 ccm je bila najboljša slovenska ekipa, v razredu 125 ccm so slovenski tekmovalci zasedli 2. mesto, prav tako v razredu 250 ccm. Trebnje v znamenju mednarodnega badmintona Domačini stavijo na Murna in Plahutnikovo TREBNJE - Ob koncu tedna bo Trebnje v znamenju badmintona, saj bo mirnski badmintonski klub Tom že drugič zapored organiziral močan mednarodni mladinski turnir Tom Junior International. V športni dvorani OŠ Trebnje se bo v soboto in nedeljo pomerilo kar 150 mladih tekmovalcev iz sedmih držav, nastopili bodo tudi vsi najboljši slovenski mladinci. Nagradni sklad je 3.000 nemških mark, kar je za razmere v tem športu na mladinski ravni precejšen znesek. V domačem klubu največ stavijo na Novomeščana Aleša Murna in Uršo Plahutnik. Oba sta v pretekli sezoni premočno osvojila prvi mesti na slovenski mladinski jakostni lestvici, z; vrhunskimi rezultati pa sta se uveljavila tudi v mednarodni konkurenci. Organizacijo te mednarodne športne prireditve je podprlo več kot 40 podjetnikov, glavni sponzor pa je mirnska Greda. M. Č. Ljubiteljem motokrosa Letos še ena dirka SEMIČ - Moto klub Semič je h ustanovljen lani, šteje pa okoli 5 članov. Velika pridobitev za drušf so na novo trasirana motokros prt ga ter društveni prostori s pripadi jočimi objekti, ki so potrebni p' ogranizaciji dirke. Na stezi je bik opravljenih veliko ur prostovoljni ga dela, tako da se lahko danes p* hvalimo z najsodobnejšo motocros progo v državi, kar je potrdila tul strokovna komisija Avto-mo1' zveze Slovenije. Letos avgusta sn organizirali tudi mednarodno dirk' za veliko nagrado Slovenije. Vret* je sicer skalilo zaključno slovesno^ vendar to ni zmotilo najbolj zagreti! navijačev, ki so bučno pozdravlja najboljše ob podelitvi pokalov i priznanj. Letos načrtujemo še eno dirko’ avtokrosu, ki bo septembra n1 nekoliko preurejeni progi za moto kros. Veliko smo storili tudi za vat nost gledalcev, saj smo celo prop zavarovali z zaščitno mrežo. Skrb mo tudi za podmladek, da bofl>' imeli v bodoče kakovostne voznik tako na tekmovališču kot tudi cesti. Kdor se želi pridružiti naši11 vrstam, je dobrodošel. Sedež klub je v Stranski vasi, za dodatne infc' macije pa pokličite tel. 67 270 ali 6 631. BERNARD BUC# Odmevna zmaga Boštjana Mervaija V Avstriji na Tirolskem je na 240 km dolgi dirki Mervar zmagal, Papež pa je bil tretji - Martin Derganc drugi v Ivanič Gradu - V Ilirski Bistrici zmagal Gaber Gomišček NOVO MESTO - 240 km dolga dirka v St. Johannu na Tirolskem je bila najdaljša enodnevna dirka, na kateri so do sedaj nastopili kolesarji novomeške Krke, na njej pa je eden najboljših slovenskih šprinterjev Novomeščan Boštjan Mervar dosegel enega svojih največjih uspehov. Njegovo zmago je s tretjim mestom dopolnil Sandi Papež. Na štartu 240-kilomtrske preizkušnje se je zbralo kar 180 kolesarjev iz Avstrije, Švice, Danske, Ukrajine, Nemčije, Češke, Francije, Nizozemske, Kanade, Belgije, Kolumbije, Belorusije, Izraela in Slovenije, pred njimi pa je bilo šest 40 kilometrov dolgih krogov. Že kmalu po štartu so se za pobeg odločili trije kolesarji, ob Poljaku in Švicarju je bil med njimi tudi krkaš Brane Ugrenovič. Njihov pobeg je trajal celih 150 km, Krkini kolesarji, ki jim je tak razplet odgovarjal, pa so KOŠARKARSKI TURNIR TROJK NOVO MESTO - V petek, 30. avgusta, je Društvo novomeških študentov organiziralo košarkarski turnir trojk. Prijavilo seje 24 moških ekip; zmagala je ekipa Žeja (Tavčar, Brsan, Antončič, Berus), ki je v finalu po izredno napeti končnici z rezultatom 18:17 premagala Ž ligo (Duranovič, Mijanovič, Gačnik, Jug). Tretje mesto je osvojila ekipa Loke (Kramar, Zupančič, Horvat). Med turnirjem je potekalo tudi tekmovanje v zabijanju, kjer je po točkah zmagal Željko Bogolin, najlepši vtis pa je zapustil Danijel Duranovič. Na turnir seje prijavila tudi ena ženska ekipa, vendar ni imela nasprotnic in je zato prejela simbolično nagrado. Prireditev bo gotovo postala tradicionalna. T. KONCILIJA složno pokrivali vse nadaljnje poskuse, da bi ubežno trojico ujeli. Njihovega pobega je bilo konec dva kroga pred ciljem, takrat pa so se začeli številni, praviloma neuspešni poskusi, da bi si nekateri kolesarji pridobili prednost. Ob koncu predzadnjega kroga je to uspelo 8 kolesarjem, med katerimi sta bila tudi Papež in Mervar. Kljub poskusom glavnine, da bi ubežnike ujela, so zdržali in do cilja ohranili vsaj minimalno prednost 5 sekund, zmagovalca pa je odločil siloviti Sprint ubežne skupine, kjer je bil najmočnejši Boštjan Mervar, Sprint pa seje ugodno razpletel tudi Save Bojan Ziherl, Novomeščan za Sandija Papeža, ki je osvojil 3. mesto. V zaključnem Sprintu glavnine se je izkazal še tretji krkaš Bogdan Fink, ki je bil drugi oziroma v skupnem vrstnem redu deseti. Vsi ostali člani novomeškega moštva, Uroš Murn, Bogdan Ravbar, Milan Eržen in Branko Filip, so na cilj pripeljali v sredini glavnine. Preostanek krkinega članskega moštva je prejšnji konec tedna nastopil na Hrvaškem na 140 km dol- gi dirki v Ivanjič Gradu, kjer je kolesarje precej motil dež. Na cilj so s polminutno prednostjo prvi prispeli 4 kolesarji. Žmagal je član kranjske Martin Derganc je bil drugi, Ptujčan Gregor Zajc pa tretji. Krkin kolesar Pavel Šumanov je zmagal v Sprintu glavnine in osvojil 5. mesto. Mladinci so'tekmovali v Ilirski Bistrici. Med mlajšimi je zmagal Gaber Gomišček iz novomeške Krke, pri starejših pa Darko Mrvar iz ljubljanskega Roga, medlem ko je bil najboljši Novomeščan Uroš Plankar na šestem, Jože Može pa na osmem mestu. [ y SEVNICA - Po razburljivi končnici finalne tekme med Preventom in Krškim, so na sobotnem 24. Lovrekovem memorialu v športni dvorani sevniške osnovne šole zasluženo slavili Slovenjgrnjčuni, toda šele po streljanju sedemmetrovk. Nekdanji odlični vratar jugoreprezentance, simpatični Mirko Bašič, ki so ga oh koncu sicer razglasili za najboljšega vratarja turnirja (po našem mnenju bolj zaradi stare slave kot pa zavoljo tokrat prikazane igre oz. obramb!), ni pri rezultatu 17:17 ubranil nobene sedemmetrovke, slovenski reprezentančni golinan Strašek pa je bratoma Urbanč obakrat “zaklenil" vrata Preventa. Torej Prevent : Krško 19:17 (10:8). Pucelj zmagal na “Bergantu” Uspeh mladega novomeškega tenisarja v Mariboru - Blaž llirk nastopil za reprezentanco magal svojega velikega tekmeca Velenjčana Nika Ivanoviča s 6:4 in 6:4. Na turnirju sta nastopila tudi Dorde Kosič in Nuša Žnidar ki sla po 4 zmagah v kvalifikacijah klonila v prvem krogu. Na odprtem prvenstvu Slovenije za igralce do 14. leta je v Liliji Novomeščan Miha Bende zaradi poškodbe izpadel v drugem krogu. Na enakem tekmovanju v kategoriji do 16. leta sta se Primož Bende in Aleš Šantelj uvrstila v NOVO MESTO - Letos se uspehi mladih novomeških tenisar-jev kar vrstijo, kar potrjuje pravilno začrtano pot novomeškega kluba, ki se je pred leti osredotočil na delo z mladimi, ki sedaj v svojih kategorijah že dosegajo lepe rezultate, to pa vzbuja upanje na uspešno bodočnost tudi kasneje v članski konkurenci. Eden tistih, ki si to obetajo, je tudi Tadej Pucelj, ki je pred tednom v kategoriji do 12. leta v Mariboru zmagal na 35. Bergantovem memorialu, tekmovanju, na katerem so nastopili vsi naj-bolši slovenski tenisarji v tej starostni skupini, pa tudi nekaj tujcev je bilo med njimi. 'Iitdej je bil postavljen za drugega nosilca in brez večjih težav se je uvrstil v finale, kjer je pre- drugi krog, Član novomeške Krke Blaž Turk se je kot član državne reprezentance do 14. leta udeležil ETA-lumirja v Kufsteinu v Avstriji. V prvem krogu je premagal devetega nosilca Poljaka Golaba, v drugem krogu pa izgubil z Nemcem Hegensternom. I. V. V BREŽICAH PRIČAKUJEJO OLIMPIJCE BREŽICE - V sredo, 11. septembra, ob 14. uri bo na stadionu v Brežicah 12. mednarodni atletski miting Brežice 96, kjer poleg tujih tekmovalcev pričakujejo tudi vrsto državnih prvakov in letošnje olimpijce Igorja Primca, Renato Strašek, Alenko Bikar... ter udeležence mladinskega svetovnega prvenstva: Gregorja Kovačiča, Aleša 'Ibmiča, Sonjo Rozman... Prijave sprejemajo do ponedeljka na fux št. (0608) 62-860. OGLED TEKME V ŠPORTNEM PLEZANJU NOVO MESTO - Plezalni klub Alp šport Novo mesto priredi v soboto, 7. septemba, “B” tekmovanje v športnem plezanju za srednje kategorije. Ob K), uri je pričetek tekmovanja za star. deklice in kadetinje, ob II. uri za star. dečke in ob 12.30 za kadete. Tekmovanje se bo odvijalo na umetni plezalni steni na Loki v Novem mestu. Tekmovanje je namenjeno promociji in popularizaciji plezanja na Dolenjskem. Vabljeni v čim večjem številu. (T. E.) Krčani so povedli z 2:0 in Slo-venjgrajčani so jih lovili vse do rezultata 4:4; zatem pa so zamenjali vloge in so v izenačeni tekmi Krčani zaostajali za zadetek ali dva, trikrat izenačili, četrtič dobesedno v zad-nji sekundi, imeli pa so celo priložnost za zmago v rednem delu tekme, a dveh ponujenih priložnosti niso izkoristili. 24. Lovrekov memorial se je pričel z derbijem dveh posavskih prvoligašev: Krčanov in rokometašev Lisce. Pobudo so imeli večji del tekme objektivno močnejši gostje, saj so domačini nastopili brez poškodovanega Blagojeviča, pa tudi domača vratarja nista bila ravno razpoložena. Ko se je “odprlo” Senici, ki je po vodstvu Krčanov v prvem polčasu ubranil nekaj nevarnih strelov, so Sevničani, precej po zaslugi Simončiča, ki je vseh svojih 5 golov dosegel prav v prvem polčasu, celo dobili prvi del tekme z9:8. Liščani so vodili še nekaj minut 2. polčasa, zatem pa so prevzeli vajeti spet Krčani in zanesljivo zmagali z 19:17. Nova okrepitev (poleg Blagojeviča) iz ZRJ oz. iz Srbije - Mitro- BORBENEIGRE V KANIŽARICI ČRNOMELJ - Na kegljišču Rudarja v Kanižarici bo v soboto ob 16. uri prvi del prvenstva Dolenjske v borbenih igrah Nastopile bodo ekipe Trebnjega, Novega mesta in Črnomlja. vič je s tremi lepimi zadetki lahko le ublažil poraz Lisce. RK Prevent je brez večjega naprezanja premagal drugoligaša RK Radeče papir, ki je vskočil v program 24. Lovrekovega memoriala, ker je napovedani izolski prvoligaš Delntar šele v četrtek odpovedal udeležbo. Moštvo Slavka Iveziča z odličnim realizatorjem Maksičent, tudi najboljšim igralcem turnirja, in “celjskimi" reprezentanti Straškom, fcAUff W. M. M. A. F. tv. * VVORLD MODEKN MARTIAL ARTS FEDERATION U' ■ VVELTVE REIN1GUN G D ER MODERNEN KAMPSPOHTARTEN 1 DACMVERRAND FUR MODERNEN KARATE STORI SEMI IVU. CONTACT ^ •acKBOJ® da bi si lahko natančneje ogledali Slovenijo. In ko bosta Mimica in Matija v slo-vensko-kanadskem društvu v Edmonton" prijateljem pripovedovala o obisku v “starem kraju”, ne bosta pozabila - tako sta zagotovila - pohvaliti prijaznosti ljudi. In še nečesa ne bosta izbrisala iz spomina do naslednjega snidenja z Daratušem: zvonov, ki zvonijo lepše in glasneje kot v Kanadi. MIRJAM BEZEK-JAKŠč [No Velikem Kalu komuna za zasvojence? JP^avna sekretarka pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Rojana Cvahte je 29. avgusta na radiu Slovenija, takole komentirala ,o P°ltretjo uro dolg sestanek v Ljubljani: “Krajanom( Velikega Kala smo i (skušali predstaviti program terapevtske skupnosti Človek, vendar se do t Sedaj nismo mogli sporazumeti in nam jih ni uspelo prepričati, da ta ili Program ne bi prinašal nobenega nemira in pravzaprav v ničemer rntil miru te vasice. Dogovorili pa smo se, da se bomo ponovno i srečali.” Krajani, sodelujoči na tem sestanku, « J'so hoteli stopiti pred mikrofon. Skoraj i, ®*rati s tem radijskim sporočilom je služ- za odnose z javnostjo pri ministrstvu ■j. Poslala medijem o sestanku z odborom za “asprotovanje ustanovitve terapevtske lupine na Velikem Kalu, predstavniki občine Ivančna Gorica in društva Človek, Podobno sporočilo. Ker na sestanku te j Problematike ni bilo mogoče razrešiti, bo _ ministrstvo za delo, družino in socialne j^deve zaprosilo svet krajevne skupnosti ;e 51 sklic zbora krajanov Velikega Kala.” ,. Zakaj so se na Ropovem ministrstvu e odločili za takšen način komuniciranja z javnostjo, ne pa s povabilom zainteresi-J mnim medijem, najbrž vedo samo v Lju-gj oljani. Ob tem pa se (ne)hote postavlja j. rPrašanje, v kolikšni meri je ministrstvo J?ripravljeno (po)skrbeti za objektivno i- lnformiranje javnosti o resnično perečem o Pr°blemu in ali mu je več do “skrivalnic e ln zavijanja vprašanja komune narko-itj P13tov na Velikem Kalu”, kot meni do-J mšen del lokalnega prebivalstva, ki se je .. Naposled spontano organiziralo ter v D i !3seh Veliki in Mali Kal, Male in Velike ,| Janjiče ter Petrušnja vas doslej zbralo »r-ro podpisov proti takšnim nameram Hubljane. S politiko izvršenih dejstev ! 'roadaje najprej kupila nedograjeno hišo jemni center za zasvojene z drogami. Jedro tega dela je v motiviranju zasvojencev, da se odločijo za prenehanje z drogami (abstinenco). Ko posameznik doseže abstinenco lahko program nadaljuje v dnevnem centru ali pa odide v komune v tujino. “Zgolj abstinenca še zdaleč ne pomeni konec terapevtskega dela, saj je potrebno abstinenco stabilizi- To je hiša na Velikem Kalu, kupljena z namenom, da bi v njej in na pripadajočem zemljišču zdravili narkomane. rati skozi daljše obdobje, obenem pa zasvojencu omogočiti pridobivanje zdravih življenjskih navad,” poudarja mag. Polajnar. Ib počno v dnevnem centru v Ljubljani, ki deluje redno že več kot poldrugo leto! Ta del celostne obravnave traja za posameznika eno leto oz. do dlje časa trajajoče neprekinjene abstinence. “Nekateri abstinenti pa imajo kljub dalj časa trajajoči abstinenci tako globoke travme iz mladosti, da jih ni varno vključiti v vsakdanje življenje. Tem je v programu po načrtu ponujena terapevtska skupnost, ki pomeni tretji zaporedni center v programu, krajevno pa jo pripravljamo na Velikem Kalu. V terapevtsko skupnost se lahko vključijo samo tisti, ki so uspešno končali program sprejemnega in dnevnega centra in ob tem že dlje časa uspešno abstinirajo. Le take osebe so primerne za globinske terapevtske posege - to pa je jedro dela v 8-mesečnem programu terapevtske skupnosti . Posamezniki so vključeni v procese globokih duševnih sprememb po mednarodno priznanih normah in metodah in pod vodstvom specialistov iz tujine. Ker je jedro programa v terapevtski skupnosti globinska terapija, je razumljivo, da je to najbolj izoliran del celega programa. Izhodov iz terapevtske skupnosti ni razen s spremstvom. Ob terapiji funkcionira terapevtska skupnost kot kmetija, zato poudarja tudi prej pridobljene navade. Na tem področju bo uspešna pomoč domačih, ki so vabljeni pomagati, predvsem pri učenju obdelovanja sadovnjaka in zemlje, pravilnega shranjevanja pridelkov, načrtovanja setve in podobnega,” navaja mag. Polajnar, ki je projekt Človek podrobno predstavil tudi v avgustovski številki občinskega glasila Klasje. Čeprav je spreten govorec in zagovornik programa Človek, saj je trkal tudi na čustva vaščanov, češ saj imate tudi vi otroke in da so tudi iz teh krajev poslali na zdravljenje osebo, ki seje že vrnila, je Polajnar ostal nem, ko so ga vaščani povprašali, ali ima v mislih tisto žensko, ki so jo v tujini “ozdravili” tako, da je nedavno razbijala po pošti v Šentvidu in z nožem v roki teka za otroki?! Ivanški občinski svetnik Nikolaj Erjavec nam je na vprašanje, kaj meni o terapevtski skupnosti na Velikem Kalu, odvrnil, da to sploh ni slaba ideja, da je vmes veliko predsodkov, razumljivo je, da se ljudje branijo smetišč pred svojim pragom, toda pri projektu Človek gre vendar za ljudi... Lučarjev Tone, kot po domače rečejo Tonetu Sadarju, podjetniku, ki je lepo uredil zapuščen kos zemlje, si postavil hlev in hišo, asfaltiral dobršen del vaške ceste, nam je rekel, da bi, če bi prišlo do tega, da pridejo narkomani, raje vse zažgal in odšel v dolino. Ivanški župan Jernej Lampret nam je zagotovil, da zoper interese 300 občanov občina zanesljivo ne bo počela ničesar. PAVEL PERC '“Pripadajoče zemljišče, šele po več kot P0] leta pa so vaščani zvedeli, kaj se Opravlja v njihovem okolju!) se, kot ^.vaščani ne bodo sprijaznili. ., Uradniki v Ljubljani suhoparno navado, da so doslej spoštovali vse predpise '“Postopke ob nakupu in obnovi objektna Velikem Kalu. Na ministrstvu zatrimo, da so bili o nakupu in predvideni J Uejavnosti v objektu seznanjeni vsi, ki so jv skladu s predpisi pri tem sodelovali, j fetovalka na ministrstvu za delo, družino j® socialne zadeve Renata Cvelbar pa je “rogu Bojanu Rajšku iz. Dela zagotovi-“• “Od vsega začetka pa je bil z name-“0lh seznanjen prodajalec in najbližji so-prav tako pa tudi občina (21.6.19%) '“šentviška KS (25.7.1996). Društvo pro-f1« Človek pa je seznanilo tajnika ivan-občine Vinka Blatnika 31.5. letos.” R Thjnika občine Ivančna Gorica Vinka kitnika nam je uspelo priklicati po tele-.°“u še taisti četrtek, da bi zvedeli, kako ^Potekal sestanek v Ljubljani, kajti pred-s,avniki omenjenega 8-članskega odbora J“ščanov Velikega Kala in okoliških vasi, |Zastopa interese 256 vaščanov, podpis->k°v peticije, so bili bolj redkobesedni, rijnik Blatnik je povedal, da je bil ses-a“ok na ministrstvu slabo voden. “V **&lu sem za to, da se ta problem reši, vseh tegob ne moremo reševati v |l“ši občini. Za to zadevo oz. namero Justva Človek na Velikem Kalu sva na-. Učno zvedela z županom, ko sva 1 .ju m-l! 's.^akiv Uradnem listu razpis za adap-/“'jo ivanškega zdravstvenega doma... a,lrje sestanki so bili na ravni občine v , ,°zi s tem problemom. Ni pa nič res, da . '“heli na občini kakšne stike z društvom UP za pomoč zasvojencem in njihovim j^°jccm, kot je pisala v pismih bralcev v clu predsednica tega društva Nina Sou-Škoda, ker po nepotrebnem izgub-energijo,” je dejal Blatnik. ^sak narkoman potegne v drogo vsaj 10 zdravih • hlaj seznanimo bralce, ki pač ne bere-J ^Ga, da Souvanova v ostrem pismu , Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 16. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 17. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se brano v vodoravnih vrsticah glasi: SAKE, KRKA, KLOP, LORI, AKRIBIJA, KOALICIJA, RAVBAR, tar, bala, cement, opolo, Titov, togo, dejan, aj, red, Rana, etna, omamilo, stran, kancelr, taksa. prgišče misli Priznanje različnosti, strpnost do nje in omogočanje, da se ne le brani, temveč tudi uveljavi, je preskusni kamen kateregakoli družbenega sistema in katerekoli politične ideol°Me- J. LOKAR Nikomur ne uspe. L. KOVAČIČ Tudi v umskem spoznavanju je užitek, toda 'a užitek občutiš samo, dokler pridobivaš nove resnice ali dokler je vsaj dokazovanje “ Iz CANKAR NAGRADNA KRIŽANKA 18 2 ! f ^ f **■ r% P ’ 4l EKt ^ AVTOR: MARKO BOKALIČ SREDIŠČE HERCEGO- VINE MILIČ POTUJOČI PASTIR CIRKONU IZUMRL SLOVAN 'SALOMONOVI i ir: A kiif a d DIRKALIŠČE PRI MONZI + r-*. i ^ 11. r-% rv j j JTr JC SLOVENSKI IGRALEC (MARKO) KIRURŠKI POSEG ZDRAVILO KAMENINA IZ ZLEPLJENIH ZRN PESKA ZAPOR REČNA RIBA RAZBOJNIŠKA SKUPINA SADNI ŠKODUIVEC PRITISK TOPLJENJE SLOVENSKI IGRALEC (VOLODJA) UDAREC PRI TENISU > SALAMONOV VANDROVEC POJEM IZ INDIJSKE RELIGIJE Švedski smučarski center VELIK RAČUNALNIK POVRTNINA ULIČNA PRODAJALNA ČOLNIK SANDI KOŠARKARSKI TRENER ŽERAVICA PALICA ZA BIUARD NORVEŠKI SPRINTER (GETR) ZAČIMBA VELEMESTNO ZABAVIŠČE TONE KUNTNER PRAVO- SLAVNI SAMOSTAN AMERIŠKA MERA ZA MLEKO NEMŠKI SPOLNIK ANGLEŠKO SVETLO PIVO JUŽNO- AMERIŠKI VELETOK * MELONA MAKARSKA POSTEKLINA A ČEŠKI ŠAHIST - LUTKAR SIMONČIČ SEVERNI JELEN TV ODDAJA DEJE MUŠIČ • Kirana brezalkoi viSnjevim sadna Cherry cool 52,00 Žfc' negaziran sadni sok 0.25 I Fructal *> 1 ‘t-i-K~ imi Dober nakup od 29.8. do 14.9296 Majhno ali veliko žejo vam v vročih poletnih mesecih prežene naravni sok. /a sladko razvado pa poskrbi okusno čajno pecivo. In še 40 drugih izdelkov po nižjih cenah. Nakup v Mercatorju je dober nakup! zamrznjeno ♦N* i » Testo za pecivo 262,00 Mercator Pekama Grosuplje Icsto narežemo na 10 cm debele rezine. Položimo na bl.uien pekač in pečemo pri ISO" do 200 "( približno IS minut. Za okusno pisano čajno pecivo! ^praktični ^ praktični K R* I ~ŽL praktični V praktični ^ J Vsestranski paradižnik Strokovnjaki zatrjujejo, da je paradižnik tako zdrav, da bi ga lahko brez pomislekov razglasili za zdravilno rastlino. A tudi sicer je vsestransko uporaben. Vendar pa ni dovolj, da je zgolj rdeč, saj rdeča barva še ne zagotavlja dobre kvalitete. Paradižnik mora biti že na prvi pogled čvrst in svež, še boljše pa je, če lahko izbirate med paradižnikom, ki ni prepotoval velikih razdalj in ni bil pridelan z uporabo pesticidov. Pomembno je tudi, da paradižnika ne shranjujete v hladilniku! Pri temperaturi pod 12° C namreč izgubi okus, vonj in čvrstost. Paradižnik se najbolje ohrani pri sobni temperaturi. Sicer pa je možnosti za pripravo paradižnika nešteto. Pri pripravi paradižnika je dobro vedeti tudi nekaj zvijač, npr. kako gaje moč brez težav olupiti. Ce ga boste za nekaj sekund potopili v vrelo vodo, nato pa prelili s hladno vodo, bo delo opravljeno z lahkoto. Jabolčna torta Potrebujemo: za testo: 260 g moke, 100 g sladkorja, pol žličke soli, 180 g masla, 1 jajce, 2 žlici sladke smetane; za nadev: 125 g mletih mandljev, 125 g sladkorja, 3 jajca, 4 jabolka, 2 žlici listnato narezanih mandljev, sladkor v prahu. Za testo umešamo maslo s sladkorjem, da zmes-penasto naraste. Dodamo še druge sestavine in zgnetemo testo. Oblikujemo ga v kepo in pustimo počivati 1 uro. Okrogel pekač namastimo, obložimo ga z razvaljanim testom. Testo na dnu nekajkrat prebodemo z vilicami. Za nadev zmešamo jajca s sladkorjem, mešamo in stepamo približno 10 minut, da zmes naraste. Potem dodamo mlete mandlje. Zmes porazdelimo na testo. Jabolka olupimo in razpolovimo. Peščišča jim izdolbemo. V zaobljeni del jabolka nekajkrat zarežemo z nožem, da nastane pahljačasta oblika. Jabolka položimo z zarezano stranjo navzgor v nadev na testu. Potresemo z listnato narezanimi mandlji in damo v pečico. Pečemo pri 200° C 40 minut. Pečeno torto potresemo s sladkorjem v prahu. Škodljivci y H na lončnicah Rastlinske bolezni in škodljivci okrasnim rastlinam resda niso tako nevarni kot monokulturam, v katerih se lahko ne-sluteno namnožijo, škodljivi in nadležni pa so vseeno. Lončnice najraje napadejo kaparji, pršice, tripsi, voskaste in ščitaste uši, ki jim nekateri pravijo tudi bele mušice. Da nas ne presenetijo po že opravljenem uničevalnem delu, jih je treb pravočasno odkriti, za kar je koristno imeti pri roki primerno povečevalno steklo, lupo. Če gre šele za začetek “invazije”, jo lahko ustavimo že z otiranjem listov z blago raztopino milnice ali špiritom, ki ga na liste nanašamo s čopičem. Obnesejo se tudi naravi prijazni insekticidi, kakršen je na primer biokill, ki ga uporabljamo predvsem proti mravljam, ko le-te vdro v stanovanje ali hišo. Močnejši, bolj strupeni insekticidi pridejo v poštev samo izjemoma, saj z njimi ogrožamo lastno že tako prizadeto bivalno okolje. Začasna toplotna zaščita oken Pod začasno toplotno zaščito oken razumemo dodatno toplotno opremo, na primer rolete, polkna, žaluzije ipd. Z njimi lahko močno izboljšamo toplotno zaščito okna v času, ko sonce ne daje dodatne energije, na primer ponoči. Z ustrezno konstrukcijo lahko zmanjšamo toplotne izgube glede na vrsto oken tudi do 50 odstotkov. Sicer pa celo najboljša dodatna oprema učinkuje šele, ko jo zares uporabljamo. Za zunanja vrata veljajo približno enaka merila kot za okna. Nasvete o racionalni rabi energije dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202; v Črnomlju na tel. 068/53-135 in v Novem mestu na tel. 068/28-866. i: T. JAKSl mm r<»j sl =f£Tl2T jr? E Ana Drganc in Spela, najmlajša Povšetova hči Stara pesem v srcu še zveni Čas med mašama je. Velika je že mimo in za kmete se je pričelo najobetavnejše obdobje v letu. To je čas, ko se pridelki s polj, sadovnjakov in vinogradov selijo v kašče, shrambe in kleti, to je čas plačila za vztrajen trud in odpovedovanje. Zdaj se narava bohoti v bogastvu vonjav in okusov, in človek si vzame, kar mu pripada. Brez številnih kmetij, ki so_bile dolga leta osnovne celice našega gospodarstva, seveda nikoli ni šlo in brez njih se bo tudi v prihodnosti slovenskemu človeku slabo pisalo. O tem se pogovarjamo doma pri Barbovih, kot se je nekoč reklo trdni kmetiji v Sev-nem pod Trško goro. Dan je lep in sonce obliva romarsko cerkev na vrhu pobočja, ki vsa obdana z zidarskimi odri, čaka na obnovo. Barbova teta Ana pa se spominja časov, ko so se med obema vojnama, ko je bila še mlada, k njej zlivale trume romarjev iz doline Krke pa tudi z one strani Gorjancev. Na veliko mašo in na malo mašo je bilo. To sta bila velika praznika, mejnika v kmečkem življenju. Sicer pa je bilo veliko garanja. Tudi tega se starka, ki si je že pred tremi leti nadela osmi križ, dobro spominja. Kako bi se ga ne, ko pa v njenem življenju ni bilo skoraj ničesar bolj pomembnega! Kmetija je bila jedro vsega in njej je bilo vse podrejeno. Pri Barbovih pod Trško goro so imeli pred prvo svetovno vojno dve hčeri. Otrok je bilo več, a so ob rojstvu ali kmalu po njem pomrli. Starejša je bila Marija, mlajša pa Ana. Oče Janez je moral kmalu na fronto. Tedaj je bilo Ani komaj leto, ko pa je oče prišel domov, je bila že petletno dekletce. Še sedaj se spominja, kako je pripovedoval o trpljenju na fronti in o silnem mrazu, ki ga je prežive! v ruskem ujetništvu. Tudi materi doma ni bilo lahko. Veliko kmetijo je morala vzdrževati z najeto delovno silo pa še za otroke je morala skrbeti. Ko se je Janez vrnil, je bilo lažje. Spet so veselo zarezgetali konji, pod težkim bremenom so zasopli voli, na paši so za-mukale krave in v polnih svinjakih so zakrulili prašiči. Iz Barbovih vinogradov v Trški gori in na Golušniku je bilo slišati vesele vriske kopačev. Še vedno je bilo treba za precej del najeti ljudi iz okoliških zaselkov, a tudi domači hčerki sta morali zraven krepko poprijeti. Potem se je Marija poročila na Črmošnjice pri Stopičah. Nesrečno, kajti že v prvem letu zakona je izgubila moža. Brcnil ga je konj in revež je izdihnil. Marija se je poročila vdrugič s Povšctom na Ratežu. S tem zakonom je imela več sreče. Tudi Ana se je poročila. Vzela je Antona Drganca. A Drgančev rod se na Barbovi kmetiji na Sevnem ni prijel. Ana je večkrat zanosila, vendar nosečnost in težko delo nista šla skupaj. Tako bi kmetija skoraj ostala brez naslednika. Stari Barbo je videl, kam to pelje, pa se je ozrl na Ratež k svoji drugi hčerki, kjer je bilo otrok dovolj. Njene- ga sina Janeza je med šolskimi počitnicami vabil na kmetijo pod Trško goro in ga privajal na kmečka dela. Zdaj je Janezj>ospodar na Barbovi kmetiji. Z ženo Štefko imata štiri hčerke in tudi že enega vnuka. Teta Ana živi z njimi, vendar stanuje v stari Barbovi hiši, ki je v primerjavi z novo Povšetovo poleg nje kot piščanec poleg koklje. Ne razmišlja o tem, da bi se preselila v novo. Saj mladi lepo skrbijo zanjo. Hrane in oprave ima dovolj in Janez ji je kot sin, njegovi otroci in vnuki pa kot vnuki in pravnuki. Lastnih otrok zato ne pogreša. Žrtvovani so bili za kmetijo in ta živi naprej. Tu med starimi stenami so spomini bolj živi in stik z življenjem, ki je minilo, je pristnejši. Od tod je Ana odhajala, ko so bili časi najhujši in je bilo treba dobiti nekaj denarja za najnujnejše, s košaro jajc, smetane ali jabolk na novomeško živilsko tržnico. Od tod so se zjutraj vsi razposajeni v vinograde podajali kopači in se zvečer zopet vračali utrujeni, nekoliko hudomušni, a polni pesmi, ki je prežemala te stare stene dolgo v noč. Ana je vedno rada pela in še sedaj rada sliši, ko domača pesem privre iz srca njenega nečaka, lo ji pravi, da je Barbov duh na kmetiji še živ. Janez je na Barbovi kmetiji pod Trško goro uvedel marsikaj novega. Hitro je uvidel, da se kmetovati po starem ne bo več dalo, zato se je sproti prilagajal potrebam časa. Uvajal je nove tehnologije, nabavljal nove stroje. A sprememb je bilo veliko in dostikrat so bile nekatere zahteve preuranjene in tudi ne dosti premišljene. Takrat je moral kmet ravnati po svoji pameti. Še dobro, daje delal tako, da je bil nezaupljiv, če ne, bi Slovenci izgubili še več kmetij, kot smo jih že, in še manj bi bilo trdnih tal pod nogami našega naroda. Tako možujeva, ko se pogovarjava o časih in pasteh, ki našega kmeta še čakajo ob načrtovanem vstopu v Evropsko unijo. “Spominjam se deda Janeza Barba, ko je hodil pred mano in mi razkazoval mejo. S palico je potrkal po v zemljo zakopanem mejnem kamnu in to je bil zame zakon. Zdaj pa se sporne zemljiške zadeve leta in leta vlačijo po sodiščih in zastrupljajo medsosedske odnose. Ukrepati bi morali hitro in odločno, odločitev pa bi morali vsi spoštovati. Tako bi bilo veliko manj slabe volje in hude krvi.” Janezovo mnenje bi bilo vsekakor kotistnoupoštevati, premišljam,kose po vijugasti cesti vračam proti mestu. Pa kaj, ko je tudi danes, tako kot nekoč, na kmetovih plečih kup pijavk, ki hočejo živeti na njegov račun. Žal se v svoji kratkovidnosti ne zavedajo, da bodo, če bo potonil on, potonili vsi. Ana se verjetno s takimi mislimi ne obremenjuje. V njenem srcu še odmevajo vesele pesmi kopačev. Upajmo, da ne bodo kmalu izzvenele. T ONE JAKŠE Olimpijske igre so nepozabno doživetje Navdušenje nad slovenskimi uspehi in razočaranje nad neuspehi na olimpijskih igrah se je nekoliko poleglo. Strokovnjaki so opravili prve analize nastopov, športniki pa že razmišljajo o novih ciljih. Olimpijske igre v Atlanti bodo živele le še v spominih. Igor Primc, novomeški metalec diska, edini dolenjski olimpijec v Atlanti, jih zaradi svojega do sedaj največjega tekmovanja še dolgo ne bo pozabil. • Olimpijske igre so za vsakega športnika največji cilj v karieri. Vam je uspelo uvrstiti se na največjo športno prireditev na svetu. Kakšni so občutki, ko človek zve, da bo šel na olimpijske igre? “Tudi jaz kot vsak drug športnik sem od nekdaj sanjal, da bom nekoč videl olipijske igre in na njih tudi nastopil. Na začetku kariere oziroma v prvih desetih letih ni kazalo, da se se mi bo ta želja kdaj uresničila, ko pa smo pred tremi leti začeli z našim projektom, je bil nastop na olimpijskih igrah med prvimi cilji, ki smo si jih zastavili, kar nam je tudi uspelo. Ko zveš, da greš na olimpijske igre so občutki neverjetni, še posebej zame, ki do zadnjega trenutka nisem vedel, ali bom šel ali ne.” • V Ameriko ste šli precej zgodaj. Kako so potekale zadnje priprave? “Že 7. julija smo odpotovali v ameriško univerzitetno mesto Oxford v državi Mississipi, kije za okoli 500 km oddaljeno od Atlante. Tam je podnebje še veliko bolj težavno kot v Atlanti, ker se mešajo vplivi Karibskega morja in Atlantskega oceana. Zaradi izjemno vlažnega zraka so bile priprave težke, a tudi uspešne. Stanovali smo v hotelu visoke kategorije, sodelovali smo s tamkajšnjimi univerzitetnimi trenerji, ki so nas snemali, nam pomagali pri analizah vadbe in nam priskočili na pomoč pri kakršnih koli težavah.” • Precej svojih konkurentov, s katerimi ste tekmovali, ste poznali že pred tem oziroma ste z njimi že tekmovali. Ste vedeli približno na katero mesto sodite? “Mnoge sem poznal že s prejšnjih tekmovanj, z nekaterimi pa sem tudi že skupaj treniral, le dva ali trije so bili novi. Glede na spisek tekmovalcev in njihove dosedanje rezultate smo predvidevali, da bo treba za finale preseči 61,5 ali celo 62 metrov, kar se je kasneje izkazalo za pravilno, saj je bil za nastop v finalu potreben izid 62,22 m. Sam se s finalom sploh nisem obremenjeval, saj sem vedel, da v tistem trenutku tega nisem sposoben doseči. Na treningih pred nastopom sem metal 59 do 61 metrov. Na osnovi tega smo v Atlanti glede na to, da je bila tekma zjutraj in da je imel vsak tekmovalec na voljo le tri mete, pričakovali met preko 59 metrov. Potihem sem si želel vsaj 60 metrov, kar sicer ni veliko bolje, se pa veliko bolje sliši. Po prvem metu je vse kazalo na to, da mi bo uspelo, vendar se mi v preostalih dveh metih ni izšlo, kot sem si želel. Če bi vrgel preko 60 m, bi se uvrstil na 19. mesto oziroma v prvo polovico nastopajočih, s čimer bi postavil tudi piko na i svojega olimpijskega nastopa. Tako pa sem z 59,12 m zasedel 24. mesto med 40 tekmovalci.” • Kakšna je razlika med kvalifikacijskimi nastopi s tremi meti in normalnimi tekmami, ko se meče šestkrat? “Razlika je velika, še posebej, ker so kvalifikacije ponavadi zgodaj dopoldne. Procedura priprave na nastop je dolga, tako da sem moral na zajtrk že nekaj po peti uri zjutraj, ob pol sedmih smo se odpeljali iz olimpijske vasi, ob pol osmih sem se začel ogrevati. Dolgo traja tudi čakanje na sam nastop, ko si že na stadionu. To je psihično naporna zadeva in moraš paziti, da se že med ogrevanjem in ko čakaš na nastop, preveč ne iztrošiš. Tilko kot pred vsako tekmo sem tudi pred nastopom v Atlanti čutil napetost, vendar sem bil bistveno manj napet kot lani na svetovnem prvenstvu. Že dve uri pred nastopom sem se delno ogrel zunaj pred stadionom in opravil nekaj poizkusnih metov. Ko sem prišel na sam stadion, me je presenetilo neverjetno število gledalcev, saj je bilo že ob devetih zjutraj na tribunah več kot 70 tisoč ljudi. Prvi met, ko sem vrgel 59,12 metra, je pokazal, da sem se nanj psihično dobro pripravil. Bil sem zadovoljen, saj sem s tem že v prvi seriji dosegel soliden izid, v naslednjih dveh metih pa sem tako lahko metal na vse ali nič in poskušal doseči čim več. Vendar sem očitno hotel preveč, obakrat sem met začel prehitro, tako da hitrosti v naslednjih fazah nisem mogel stopnjevati, izid pa je bil slabši od želje. No, vsaj poskusil pa sem.” • Opazovali smo olimpijskega zmagovalca Nemca Larsa Riedla, ki uporablja drugačno tehniko meta. Medtem ko on ob izmetu ostane na tleh, vi odskočite. “Večina najboljših metalcev diska je visokih okoli 195 cm, Riedel celo dva metra. Zanje je značilno, da mečejo s tal, medtem ko je za nas, manjše metalce, ugodnejša tehnika s skokom, kjer dosežeš daljši met na račun večje hitrosti. Tehnika meta s tal je zaradi manjše hitrosti bolj stabilna, čeprav je imel tudi Riedel na kvalifikacijah izredne težave in mu je uspel šele tretji poizkus. Enako se je zgodilo tudi v finalu, ko je po težavah na koncu zmagal z veliko premočjo. Vsaka tekma je tekma zase in na največjih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, nikjer vnaprej ne piše, kdo bo zmagal.” • Nekateri naši časopisi so zapisali, da so Američani ugotovili, da bi bili lahko odlični tudi v ameriškem nogometu. Znano je, da ste tudi izredno hiter tekač in ste bili kot pionir drugi najhitrejši v Sloveniji, bili ste nadarjen rokometaš, imenitno obvladate mnoge gimnastične prvine, dobro smučate. Kako so prišli do zaključka, da bi bili tudi dober nogometaš? Kolikokrat je moral Igor takole potežkati disk, da ga je lahko metal v Atlanti? “Najprej so me videli med dvigovanjem uteži, ko so ugotovili, da bi bil lahko odličen “povverlifter”, saj sem dvignil približno toliko kot tretjeuvrščeni z ameriškega prvenstva v tej disciplini prizkusa moči. Ker imajo v Oxfordu veliko dvigovalnico uteži in je istočasno z mano v njej vadilo celo moštvo igralcev ameriškega nogometa, med katerimi jih ima precej okoli 130 kg in se ob gori mišic komaj premikajo, so kmalu opazili, da sem kljub svoji teži in moči tudi spreten. Ko so me kasneje videli na atletski stezi, da tudi zelo hitro tečem, so se začeli vrteti okoli mene in spraševati Ko je igor prišel iz Amerika, sa ga bila doma najbolj vesela sin Nejc in hčerka Sanja. Igor Primc v Ameriki ni bil brez družbe. Pri kosilu sta se mu z veseljem pridružili tudi prikupni atletinji Alenka Bikar in Brigita Bukovec. Ob njegovih mišicah sta se počutili vami. naše šefe. Ko so ugotovili, da sem za njihovo univerzitetno moštvo že prestar, so popustili, če pa bi bil pet let mlajši, bi se že lahko tudi kaj zmenili.” • Kaj pa naprej, kakšni so vaši cilji v prihodnje? “Naslednje leto napadamo medaljo na sredozemskih igrah, za kar bo treba vreči 61 do 62 metrov. Svetovno prvenstvo bo za nas šele na drugem mestu, rad pa bi se prebil med najboljših 15. S finalom na svetovnem prvenstvu bi bil seveda zadovoljen vsaj tako kot z medaljo na sredozemskih igrah. Najboljši izid v naslednji sezoni pričakujemo okoli 64 metrov, pomembno pa je tudi, da bi se moj izid, ki ga lahko dosežem na vsaki tekmi, utrdil okoli 61 metrov.” • Boste obdržali istega trenerja, Karla Gačnika? “Joj, nisem ga še vprašal, a upam, da me ne bo zapustil. Vsaj še eno leto ne, zanaprej pa vem, da se tudi sam še ni odločil.” • Pri vaših pripravah in pri potovanju i’ Ameriko so vam na pomoč priskočila nekatera podjetja. Katera? “Brez denarja pokroviteljev vsega tega ne bi dosegel. Pri mojem projektu Atlanta 96 so mi največ pomagali Brain, ki je moj osebni pokrovitelj, atletski klub Krka, katerega član sem, Dietetika, Nike, Avto Slak, Alp Šport, Mercator Standard, Roni, Vista 21, trgovina Tilia, Zavarovalnica Tilia, Agencija za šport, Novoteks, Labod, fizioterapevt Franc Grubar in mnogi posamezniki, med drugimi tudi Foto Asja oziroma njen lastnik nekdanji metalec kladiva Zoran Ercegovčevič, s katerim smo pred leti skupaj trenirali.” IGOR VIDMAR UČILNICA NA SEM IŠKEM KRASU Cuza izvira izpod skale Semiški četrtošolci, ki jih je poučevala učiteljica Tatjana Štubljar, so zadnja leta, ko je prišlo do sprememb učnega načrta pri spoznavanju družbe, začeli drugače spoznavati svojo občino in njene znamenitosti. Semiška občina namreč že ima prvo in še vedno edino gozdno učno pot v Beli krajini, ki vodi od Planine do Mirne gore, zdaj pa v občini nastaja še kraška učna pot. Pri enem od raziskovalnih šolskih obiskov kraške jame Mahkovec se je utrnila misel, da bi takrat še zelo onesnaženo jamo očistili, pozneje pa še, da bi prav to jamo in še vrsto drugih znamenitosti lahko vključili v semiško kraško učno pot. Tako so januaija lani Pripravili projekt “Naravne znamenitosti semiške okolice”, v minulem šolskem letu pa so prehodili in opisali sedemnajst postaj kraške učne poti. Ker je pisnega gradiva malo, so otroci spraševali starejše sovaščane, stare starše, pomagale so celo cele družine. Tatjanini četrtošolci bodo v tem šolskem letu delo nadaljevali. Najprej nameravajo ob pomoči Mire Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto izdati brošuro o semiški kraški učni poti, potem pa pod brezami pri studencu Lebiča urediti Pravo naravoslovno učilnico v naravi. Kljub krasu precej vode Semiška kraška učna pot se prične Pri osnovni šoli Belokranjskega odreda v Semiču, njena prva postaja pa je kužno znamenje, ki je bilo postavljeno na Trati leta 1647 v obliki kapelice. Ima štiri vdolbine, v katerih so kipci Marije >n Jezusa. Glavna vdolbina pilda, kakor ga imenujejo domačini, je obrnjena Proti severu, zanj pa skrbijo predvsem Prebivalci Trate. Kužno znamenje so po Pripovedih starih ljudi zgradili, ko je v teh krajih razsajala kuga. Pot pelje naprej mimo Cuze, studenca med Mladico in Trato, ki izvira izpod skale. Cuza Je bila nekdaj tako čista, da so se ljudje v njej celo kopali, Bukovčev in Petričev fantek pa sta v njej utonila, saj je bila globoka do dva metra. Ko so si Semičani napeljali vodovod, so izvir Cuze Opustili in sedaj sameva zaraščen in zaspan. Pot vodi mimo stezin, kakor imenujejo Semičani steze. To so bile ozke, kamnite poljske poti med travniki, nji-vami in gozdovi. Danes je viden le še del takšne poti, ki je nekoč vodila iz Vavpče vasi proti Krupi. Ljudje so gnali napajat živino v Krupo po stezinah, ki so bile Ponekod ograjene z lesenimi plotovi. Za stezine so ljudje izbralj najslabša, kamnita, z grmovjem porasla zemljišča. Naslednja postaja je kraška jama Mahkovec med vasema Lipovec in Pugled, ki ima dva vhoda. Vanjo je moč priti po stopnicah ah pa se spustiti po breznu. Iz velike podzemne dvorane, v kateri je ohranjenih še precej kapnikov, vodi globlje v podzemlje več manjših rovov. Njeni redni obiskovalci so zlasti semiški šolarji. Med vasmi Brezje, Lipovec in Nestoplja vas je precej vodnato, čeprav gre za kras. Tako je pod Brezjem močvirje, imenovano Močila, v bližini je vrtača Vodenica, v kateri je presihajoči studenec, pod Lipovcem pa še večji studenec, imenovan Poscane. Ljudje so namreč skopali jamo, jo tlakovali, do izvira pa naredili enajst stopnic. Ko so ga redno vzdrževali, je bila voda zelo dobra in čista, sedaj pa je studenec opuščen. Poseljenost že v prazgodovini Na kraški učni poti ni moč spregledati steljnikov, tako značilnih za Belo krajino, mimo katerih pripelje pot do baročne romarske cerkve sv. Trojice na Vinjem Vrhu. Zgrajena je bila leta 1647, njena posebnost pa je kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključen prezbiterij. Cerkev sredi vinogradov je pomanjšana kopija znane cerkve pri Novi Štifti. Mimo kraške jame Bez-govke pelje pot k razvalinam gradu Krupa. Na nekoč mogočni grad, ki je na desnem bregu Krupe stal že v 13. stoletju, spominjajo le skromni ostanki, saj je grad leta 1942 pogorel. V bližini izvira Krupe je na ogled prazgodovinsko naselje Moverna vas. Arheološke raziskave so razkrile, da leži sedanje naselje na delu neutrjene naselbine iz mlajše kamene in bakrene dobe. V prazgodovini je bila poseljena tudi kraška jama Judovska hiša na levem bregu Krupe, arheološke najdbe pa hranita Belokranjski muzej v Metliki in krajevna muzejska zbirka v Semiču. Pred obiskom Judovske hiše se pot spusti še k izviru Krupe, ki velja za naravno znamenitost. Izvirno jezero pod slikovito, 60 metrov visoko skalno steno, vodnatost izvira in njegov biološki pomen uvrščajo Krupo med najlepše in najpomembnejše slovenske kraške izvire. W Krupe pod slikovito, 60 metrov visoko skalno steno je naravna znameniti, ki ji v Sloveniji ni para. Ob kužnem znamenju na Trati, imenovanem pild, se pogosto ustavljajo popotniki, ki gredo mimo. Naslednja znamenitost na učni poti je kraški studenec Lebiča, nedaleč od Sel pri Semiču. Starejši ljudje vedo povedati, kako zelo je bil izvir nekdaj pomemben za tamkajšnje ljudi. To dokazuje tudi način gradnje, saj je bil vhod skrbno sezidan in zavarovan z železnimi vrati, strop pa obokan. Vanj niso hodih po vodo le bližnji vaščani, ampak v veliki suši celo ženske z Brezove Rebri, ki so na pot odhajale že opolnoči, da so ob zori lahko postregle z vodo koscem. Še danes je vidna luknja, skozi katero so med drugo svetovno vojno italijanski vojaki s črpalko črpali vodo iz zvira Lebiče, ki pa je bil zadnja desetletja precej zanemarjen. Vanj so odlagali tudi smeti in celo industrijske odpadke iz tovarne Iskra. Šele pred kratkim so ga začeli čistiti. Nato pot vodi mimo izjemno lepe in globoke kraške vrtače v bližini vasi Vrtača k stari Jureči lipi ter naprej k razvalinam gradu Podturn. Na gradu Podturn je bil v prejšnjem stoletju za domačega učitelja pesnik Simon Jenko. Med njim in lastnikovo hčerko Leopol-dino Kuraltovo seje spletla ljubezen in prav v zvezi z njo je kasneje nastalo nekaj Jenkovih najlepših ljubezenskih pesmi. Leta 1902 je semiški trgovec Janez Šušteršič grad, ki ga je kupil leto prej, podrl. Material so porabili za zidavo drugih poslopij. Ostali so le visoki temelji. Notranjost je Šušteršič zasul z zemljo in zasadil vinograd, ki ga je pozneje zapustil in ga je zaraslo trnje. Na vrsti so odrasli Pot se od tako žalostno propadlega gradu vrne nazaj k semiški osnovni šoli, kjer se konča. Thko je krog strnjen, ker pa je kraška učna pot dolga kar precej kilometrov in jo je v enem dnevu težko prehoditi, so jo učenci razdelili na etape. Sicer pa so skupaj s svojo učiteljico prepričani, da so večino dela opravili. Sedaj so na vrsti odrasli, da bodo primerno uredili pot. Ob vsej zagnanosti otrok, ki so kot pravi mah znanstveniki brskali za podatki in raziskovali, pa ne gre prezreti tudi njihovih ugotovitev, ki sojih, da bi šc enkrat opozorili odrasle, strnili tudi v zaključku svojega raziskovalnega dela. Predvsem opozarjajo na neurejene in zanemarjene studence Lebiča, Poscane in Cuzo, za vzor pa stavijo jamo Mahkovec. Zato odrasle prosijo, naj pripravijo očiščevalne akcije, da bodo kraški izviri urejeni tako kot takrat, ko so jih ljudje še s pridom uporabljali. Še posebej pozivajo starše, naj si vzamejo čas in obiščejo semiško kraško učno pot. MIRJAM BEZEK-JAKŠE & KNJIŽNA POLICA Elementarna bitja: Inteligenca zemlje in narave Včasih te knjiga pritegne zaradi zanimive naslovnice. Tudi naslovna stran novega knjižnega dela Marka Pogačnika ELEMENTARNA BITJA: INTELIGENCA ZEMLJE IN NARAVE je dokaj nenavadna - človeški obraz, obdan s hrastovimi listi. V resnici je to hrastov duh kot oporni kamen v Elizabetini cerkvi v Mar-burgu na Lahni iz 14. stoletja, ki da skupaj z naslovom vedeti, da bo bralec stopil v svet elementarnih bitij (škratov, vil, ru-salk in ognjenih duhov), kijih dobro ali pa manj dobro pozna iz pravljic in pripovedk. Prav gotovo ta niso tuja piscu knjige Marku Pogačniku, sicer kiparju po poklicu, ki pravi, da čeprav jih je človeški razum dolga stoletja odrival na področje nestvarnega in pravljičnega, nas vendarle prav pravljice opozarjajo na skrito resnico. Seveda ne vsakega, pač pa “tistega, ki je pripravljen odpreti svoje čuteče srce.” V uvodu pove, da po svojih izkušnjah in razmišljanjih, ki jih je opisal v knjigi z osmimi poglavji, ter po pripovedovanju mnogih ljudi ve, daje napočil čas, ko ta bitja želijo, da bi se ljudje zopet zavedeli njihove prisotnosti, saj so prav ona odgovorna za vse energijske in čustvene odnose v naravi, v živalskem in človeškem svetu. Pogačnik opisuje tudi svoja srečanja z elementarnimi bitji - prvo 1993. leta. Življenje z naravo in v naravi Pogačniku ni tuje, saj je v začetku 70. let skupaj z ženo in prijatelji osnoval alternativno skupnost “Družina v Šempasu”, ki se je trudila vzpostaviti zavesten in ljubeč stik z zemljo in naravo. Prizadevali so si povezovati umetnost in vsakdanja opravila. Konec 70. let je skupnost razpadla, takšen način življenja pa ne. Pogačnik seje poleg kiparstva začel zavzemati za pokrajino. Razvil je postopek litopunktura, s katerim zdravi zemljo, in to uspešno. Pričujoča knjiga, kije izšla pri ljubljanski založbi Iskanja, je zadnja iz trilogije (prvi dve: Za zdravljenje zemlje, Ko se Boginja vrne), ponuja pa celostni pogled v nevidno razsežnost pokrajine. V Elementarnih bitjih se je Pogačnik poleg besede poslužil tudi risbe (“tam, kjer ni moč povedati zgolj z besedo”), imena elementarnih bitij pa je izbiral iz tradicije več kultur. Na ta način je bitjem želel vdahniti novo življenje. . Za nastanek knjige se zahvaljuje svoji družini in Miriam Drev, ki je delo, napisano v nemškem jeziku, prevedla v slovenščino. LIDIJA MURN Uničevalci svetov Zadnja leta izhajajo pri nas zanimivi pesniškijprvenci in eden takih je tudi knjiga UNIČEVALCI SVETOV, zbirka pesmi sedemindvajsetletnega Arturja Mosa, v Ljubljani živečega absolventa filozofije iz Slovenj Gradca. Brž ko to delo, ki ga je izdala in založila Mladinska knjiga, dodobra prelistamo, pa tudi vidimo, da ne gre za običajen pesniški izdelek, s kakršnimi stopajo v svet literature mladi avtorji. In res je zbirka v več pogledih nenavadna, ozrimo pa se vsaj na dva osnovna: na oblikovnega in vsebinskega. Zunanjo podobo knjigi Uničevalci svetov dajejo nenavadno dolge pesmi, pravzaprav pesnitve, ki jih je devet in je vsaka od njih razpotegnjena čez več strani. Bralec dobiva vtis, kakor daje šlo pesniku predvsem za širok epski zamah, bolj za pripoved kot za izpoved, se pravi za nekakšno zgodbo oziroma pripovedovanje. Pa je tak le prvi vtis, kije morebiti tudi bolj površen, saj so Uničevalci svetov v resnici knjiga izpovedi in ne pripovedi, torej lirika ali vsaj pesmi v prozi, vse skupaj pa je precej drugačno iz tistega, kar dandanes piše večina mladih. Thko pa smo že pri vsebinskem vidiku Mosovega knjižnega prvenca, pri tisti plati knjige, ki naj bi bralca najbolj zanimala in njegovo domišljijo najbolj razburkala. Ne nameravamo povzemati vsebine ne citirati verzov, da bi bralci videli, za kaj v tej knjigi pravzaprav gre. S tem početjem bi jim zelo malo pomagali, slabo potešili njihovo radovednost. Z branjem se bodo pač morali potruditi sami, tu naj jih opozorimo le na to, da zahteva Mosova knjiga poznavalca in aktivnega bralca, sicer jo je bolje pustiti pri miru. Za pokušnjo pa vseeno zapišimo: zdi se, da tvorijo tok teh “razpotegnjenih” pesniških spisov lirski tluid, filozofski vložki ter avtorski komentarji in refleksije. Opazno je Mosovo hotenje, da se združita oziroma govorita iz enih ust dve ambiciji: pesništvo in mišljenje. Izrekanje obojega, posamično ali skupaj, odražajo verzi, s katerimi se je moč približati prenekateri misli aktualnih mislecev našega stoletja, od Kafke naprej pa tudi od njega nazaj, do, denimo, Nietscheja. Sicer pa je ta in taka poezija človeku, ki je samo ljubitelj besedne umetnosti, težko ulovljiva, da ne rečemo razumljiva in osvojljiva, kot je najbrž težko sprejeti že samo dejstvo, da se v istem bivanjskem prostoru znajdevata in celo prepletata poezija in filozofija. F 1 J IVAN ZORAN Mathausen na Ljubelju “Menda je res moralo preteči kar petdeset let, da je slovenski bralec dobil knjigo s celostnim pregledom in z vsestranskim opisom 23-mesečnega barbarstva na Ljubelju, na tem prelepem področju Karavank na meji med Slovenijo in Avstrijo. Nikoli ni prepozno! Prikazati dogodke tistega časa in jih vsaditi v narodov spomin je osnovna in poglavitna naloga te knjige in njenih ustvarjalcev. Ne iz kakršnegakoli maščevanja (proti komu danes le?), temveč zgolj iz želje, da se tudi,Ljubelj', krut, mračen in ubijalski, ne bi ponovil nikoli več...” To so uvodne besede Jožeta Rovška, ki je skupaj z Jankom Tišlerjem napisal knjigo Mauthausen na Ljubelju - koncentracijsko taborišče na slovensko-avstrijski meji. Dokumentarno pripoved sta izdali Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Na 432 straneh objavlja ljubeljsko izpostavo enega izmed najhujših nacističnih ubijalskih taborišč. Za obvladovanje okupiranih dežel in za svoje apetite proti vzhodu in Jadranu je nacistični režim poleg železniškega predora Podrožca-Jesenice potreboval še cestni predor skozi Karavanke. Zanj je razosebljene številke-sužnje pošiljal iz Mauthausna. Tu je maja 1943 zraslo južno in konec oktobra 1943 še severno taborišče. Ljubeljski predor, do konca dograjen po vojni, je danes najkrajša zveza iz centralnih in severnih alpskih držav do Jadranskega motja. Začel seje z barbarizmom nacistične rasne teorije: izkoristiti in uničiti. Nanj, na edino koncentracijsko taborišče v drugi svetovni vojni na naših tleh, so Slovence opozorili zlasti članki med leti 1954 in 1964, predvsem pa knjiga G. G. Charleta Kaznilnica v snegu (1966) in roman Francoza A. Lacaza Predor iz leta 1979. Knjigi je izdala Založba Borec in sta doživeli pri nas največjo publiciteto. Prebiranje knjige o Mauthausnu na Ljubelju nam znova oživi grozo vzbujajočo resničnost umiranja in nihanja brezpravnih jetnikov med življenjem in smrtjo. A tudi tu je življenje zmagovalo in bilo celo močnejše od uničevanja. Danes vemo o peklu na Ljubelju veliko več kot pred desetletji. Za to gre zasluga predvsem Janku Tišlerju, ki se je kot član skupine mer-jevccv, civilnih delavcev zasebne firme, ki je gradila predor, lahko prosto gibal po deloviščih pred predorom in v njem. Od vsega začetka je Tišler o Ljubelju pisal dnevnik, zbiral gradivo, dokumente, slikovni material, kasneje neutrudno iskal po arhivih doma in na tujem, si dopisoval zlasti z nekdanjimi francoskimi interniranci, jih obiskoval ter vse nenehno zapisoval. Ko je spomladi 1944 zaslutil, da ga nacisti zasledujejo, je 1. julija 1944 odšel v partizane, še prej pa shranil na varnem vse zbrano gradivo o ljubeljski mučilnici. V začetku aprila 1945 je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev, od tega 539 Francozov, 108 Jugoslovanov (med njimi 90 Slovencev), blizu 300 Poljakov in 20 Rusov, pa pripadniki vsaj še osmih evropskih narodov. Knjiga opisuje njihovo trpljenje in umiranje, številne pobege, bestialnost nacistov in krutost kapov, med katerimi je bila večina homoseksualcev in neusmiljenih rabljev. Knjiga Janka Tišlerja in Jožeta Rovška je ob vsem drugem dragocen dokaz, da je Ljubelj tudi koroški, celo bolj zaradi dosedanje zatajenosti in pozabljenosti taborišča na severni strani Ljubelja. In je hkrati tudi posvetilo humanim Slovencem v vaseh severno od taborišča, pogumnim Tfžičanom, mnogim civilnim delavcem, najbolj pa seveda internirancem. TONE GOŠNIK MESTNI ALI KETTEJEV PARK V NOVEM MESTU - V Novem mestu je deloval kapucinski samostan v letih 1672 do 1786. Svoje prostore je imel na današnjem Novem trgu in na zemljišču, kjer je zdaj Kulturni center Janeza Thline. Po ukinitvi samostana je bilo v njegovih prostorih vojaško skladišče do leta 1893, na samostanskem vrtu pa so uredili novomeško pokopališče, ki se je tja preselilo iz okolice kapiteljske cerkve. Pokopališče je bilo na tem mestu od leta 1810 do 1924. Od tedaj dalje najdejo novomeški pokojniki svoj mir na ločen-skem pokopališču. Po opustitvi pokopališča na današnjem Novem trgu so prostor preuredili v mestni park in ga poimenovali po pesniku Dragotinu Ketteju, ki je obiskoval novomeško gimnazijo od 1896 do 1898. Fotografija kaže mestni park okrog leta 1937. Danes Novo mesto nima mestnega parka, saj bi za Ragov log in Portoval težko rekli, da sta urejena mestna parka. (Pripravila Majda Pungerčar, izvirno fotografijo hrani Darka Jesenko-Malovič) Veči greh nego krasti - V petek ali sploh postne dni kolje se i tod, kakor vsi potrjajo zato, da družina, otroci, posli in klavci ne anektirajo mesa. Ne postiti se jim je veči greh nego krasti. Topliške deklice so lajdre - Topličani hočejo biti puigaiji in so za to tudi veliki lenuhi. Posebno ošabni so tisti, ki so študirali 2 ali tri razrede. Zupan in odborniki so taki ali še huji sleparji ko drugi. Novomeščani boje se zdaj strašno Toplic, pravijo: Topličani vzeli bi nam prvi krat, dnarje kar jih imamo, drugič blago, tretjič pa hišo. Moralnost leži na tleh - deklice so take lajdre da si iščejo topliški fantje drugej svojih ljubic in žen. Svetniki niso za v krčme - Podobe svetnikov v krčmi imeti, ne zdi se prav poštenjaku Jeriču, kajti se v takih hišah preveč kolne, k\>anta, pijančuje in sploh greh dela, česar priče ne bi smele biti svete slike. LIDIJA ZAKAJ nf ZAKAJ? Prav simpatičen dan je danes. Sonce se smeje izza oblakov nad Strmačami, korak pa me vodi po prašni in zvoženi njivski poti, po kateri se mi zdi, da sem šla že sto-instokrat. Vse mi je znano - pred mano bližnji gozd, na desni travniki v Terheniški dolini s kraškimi vrtačami, na levi pa njive in malce stran nekaj vinogradov - pa tudi ne: nekako drugače je danes, lepše. Zakaj MOJ OČI ne more videti, kako čudovite so rožice po poljih to pomlad in kako je vse rdečerumenovijoličasto cvetje okrog naše hiše, ki ga je pred meseci še sam sadil in gnojil? Zakaj ne ve, da pesa in detelja, ki ju je sejal še zadnji dan pred odhodom v bolnico, prav lepo kažeta? Zakaj se s traktorjem ne pripelje domov ves izmučen s travnika, kjer je v najhujši opoldanski vročini obrnil tri nakladalke mrve? Zakaj ga ne morem na njivi že s prepotenim robcem, ki ga zmečkanega privleče iz svojih kavbojk, pobožati in mu otreti pot s hrbta, kjer ima še vedno tako čudno rdečkasto bulico? (Zakaj mi gre sedajle na jok?) Zakaj, kadar grem na stranišče, nihče več ne priteži, zakaj spet tako dolgo čepim tam (ponavadi dlje, kot je potrebno, sedim s knjigo v roki in se imam blazno dobro, česar oči ni nikoli razumel)? Zakaj grem lahko ponoči kadarkoli v kopalnico in nikogar ne živciram, ko odprem pipo, da voda lahko teče glasno, kakor hoče? Zakaj ne morem več z njim zvečer, ko že vsi ostali zdolgočaseno odidejo v posteljo, gledati kakšnega butastega filma, ki me v bistvu sploh ne zanima, toda uživam v očijevih smešnih in ne malokrat trapastih komentarjih in razlagah, za katere vem, da pridejo na misel samo njemu? Zakaj se ne morem več prismukati v njegovo naročje, čeprav vem, daje utrujen in se dela, da bi raje videl, da bi sedela na kakšnem stolu? Zakaj ne morem več med službo na hitro oditi k njemu na obisk v bolnico in mu v naglici natrositi vesti iz njegove vasi, za katere sicer vem, da ga zanimajo vsak dan manj, pa vseeno? Zakaj ga ne morem več potolažiti glede zdravja, da v bolnici že vejo, kaj je zanj najbolje, in naj kar še potrpi notri, ker bo že bolje, in se mu obenem zlagati, da zdravniki niso rekli še nič dokončnega in da še raziskujejo? Pa da je najvažnejše, da spet dobi apetit in pride k močem, potem bo pa že kako, in ga potem z narejenim nasmehom na ustnicah zapustiti in ga pustiti med tistimi belimi groznimi stenami z besedami, da se mi mudi nazaj v službo, v resnici pa grem spet na lov za zdravnikom (ki ga nikoli ni), da mi pove kakšno novo spodbudno novico ali pa samo še enkrat potrdi staro, ki je tako grozna in kruta, da ne verjamem, da je resnična? Zakaj, kadar se sedaj peljem z avtom mimo bolnice, vsakič kar nevede zmanjšam hitrost in z očmi iščem tretje okno z desne strani v drugem nadstropju, da bi zagledala njegovo drobceno glavico ali pa bi si lahko vsaj rekla: “No, saj je tukaj. Bo že kako.”? Zakaj me, ko v kuhinji sedimo pri nedeljskem kosilu, in razlagam razne dogodivščine z radia, nihče več ne špika: "Spet ta radio, daj, zresni se že enkrat...!”, obenem pa vem, da si je na svoj traktor že dolgo nazaj na sprednjo šipo nalepil nalepko s frekvenco radia, ki se še vedno ni odlimala? Zakaj, ko včasih pozno popoldne zgoraj v podstrešni sobici, ko mi ni treba v štalo pomagat in ob odprtem oknu (da slišim ptičke, pa molzni stroj in vpitje nad kravami, naj dajo že enkrat mir) delam svoje stvari, ne zaslišim več, kako se odpro škripajoča vrata našega svinjaka in oči čisto resno vpraša:”Kaj je pobje, kako ste? Gotov ste lačni!” in že hiti na- šima dvema pujskoma nametavat krmila, čeprav ve, da se bo mami kasneje jezila, da so prašiči njena skrb? Zakaj nas nihče več ne preseneti na njivi z belo polivinilasto vrečko, v kateri se nahaja mrzla pijača pa narezan kruh in skoraj obvezno še kakšna sladkarija za njegovo sladkosnedo mami? Zakaj, ko odhajam zvečer na kakšno prireditev in sem že na vratih, nihče več ne . vpije za mano, naj vozim počasi, da se ne bom enkrat ubila? Zakaj me nihče več | tako lepo ne pohvali, kadar skuham dobro enolončnico, v kateri plava vse, kar je zeleno, in ne manjka seveda tudi krompir (brez katerega bi mu življenje izgubilo j smisel): ”Hm, ti pa znaš skuhat!” in z žlico po krožniku lovi korenček? Zakaj ob \ jutrih, ko je prihajal z mleka, ki ga nosimo v vaško zbiralnico, ne slišim več pogo- ! vora z njegovima najljubšima sosedoma o tem, kako vremenoslovci res nič ne vejo, ker pada dež namesto da je sonce, mi pa imamo polno pokošene mrve; pa kako so ti naši poslanci trapasti in kakšne plače imajo, pa nič ne delajo itd? Zakaj me kar stisne pri srcu, ko v našem šentjurskem vinogradu srečam teto, ki je bila isti čas v isti bolnici kot oči, pa kljub visoki starosti še vedno hodi med trtami, lomi listje in se v času počitka kot vedno ustavi pri nas na kozarčku? Zakaj spodaj v predalčku predsobe še vedno stojijo njegovi črni “ta-zakmašni” čevlji, ki smo jih dobili iz bolnice, iz vsakega pa moli bel listek, na katerem sta z grdo pisavo napisana njegovo ime in priimek, in si jih nihče ne upa pospraviti, kot da jih bo v nedeljo dopoldne, ko se bo malo pred deveto odpravljal k maši, spet iskal? Zakaj se sedajle, ko se že veselim skorajšnjega odhoda na morje, bojim pogleda na širni moderni svet, ker vem, da ga oči ni nikoli videl in občutil ter ga tudi nikoli ne bo? Nešteto zakaj-ev. Čeprav nekateri pravijo, da se ne smeš vedno spraševati zakaj, mislim, da se tokrat lahko. Zakaj? Zato, ker vem, da ima vsak zakaj svoj zato in jaz svojega poznam. Zato, ker očija ni več z mano. Ampak zakaj? J Ko so kmetje še držali divjad v šahu Kot 17-leten fant sem prakticiral pri gozdarju Mlakarju iz GU Kočevje, kjer sem dosti videl in se naučil. Ob 6. uri zjutraj sem bil že pri gozdarju in od tam smo šli po poti navzgor, v oddelek štirinajst. Prevzemali smo hlodovino za žago Jakomini na koncu Podgorske ulice. Mraz je bil 209 C pod ničlo, sonce, ivje, pol metra snega. Ko smo prišli na vrh hriba, smo se ustavili v kočici, na hitro narejeni iz hlodov, pokriti z lubjem. Gozdni delavci, Čabranci, so nas sprejeli. Ponudili so lepo dišečo pravo kavo. Prinesli so jo iz Francije, ko so tam delali. Ostal sem v brunarici s kuharjem. Grel sem se ob žarečem ognju. Peč je bila v kotu, narejena iz ploščatih kamnov in imela odprt dimnik. Kuhar mi je ponudil koruzne žgance z ocvirki. Hrana za bogove! Po eni uri delaje prišel gozdar. “Peter, sedaj se pa ti malo ogrej s svinčnikom!” Odkazovali smo drevje od 45 cm debeline naprej. Šest do osem hlodov je bilo, po štiri metre vsak, iz enega drevesa. Brez vej, ravna, debela debla. Delavci so očistili hlode od snega, prevzemanje seje nadaljevalo. Logarje meril premere, delavec pritiskal žig s številkami na vsak hlod. Drugi delavec pa z žigom GU Kočevje vsak hlod. Šef žage je pisal podatke za sebe. Po končanem prevzemu sem šel drugi dan na žago Jakomini preverjati podatke. Če se številke niso ujemale, jih je moral popraviti šef žage. Donosne tablice so veljale samo za Auerspergove gozdove - polnolesno drevje. Opoldne smo se spravili k kosilu. Krompir, pečen v žerjavici, je dobro teknil. Poleg je bil še sir in kranjska pečenica ter bel kruh. Zastopnik žage Fric ni bil skop. Potem pa smo to dobro hrano zalili s cvičkom. Obraz sem imel ves rdeč od dobre pijače, ker je nisem bil vajen. Ob 14. uri smo šli nazaj v dolino, dve uri hoda. Naslednji dan sem v pisarni obdelal premere s kubaturo po donosnih Auerspergovih tablicah. Sečišče je bilo po poseku urejeno, kot da tam ne bi nikoli sekali. Vozniki so s konji vlačili hlodovino iz sosednjih vasi do ceste in pri tem pazili, da se drevje ne obtolče. Konji, kot da so bili zdresirani za tako delo. Jage so bile v jeseni. Slabotno in bolno srnjad je bilo treba odstreliti. Vozili smo se na saneh z vprežnimi konji. Zvončki so jim cingljali okoli vratov. Prijetna glasba. Po končanem lovu smo se zbrali v gostilni Onek. Jedli in pili smo in si pripovedovali šale. Jelenjadi je bilo nekaj malega v Rogu, bolj za seme kot za res. Škode od jelenjadi ni bilo, struktura gozda je bila drugačna. Divje prašiče so držali v šahu kmetje in divji lovci. Nekaj malega jih je bilo okoli Kačjega potoka, naprej proti Nemški Loki. Medvedov ni bilo čutiti. Risov ni bilo, volkovi so opravljali sanitarno delo. Srnjaki so dobivali zlate medalje na lovski razstavi v Leipzigu. Gozd z imenom Šahen je bil urejen, kot da bi kdo v njem vrtnaril. Boljša paša je bila na travnikih ob robu gozdov. Dvakrat do trikrat na leto sojo kosili. V gozdarstvu so bila še druga opravila, na primer pregledovanje mej med oddelki. Mejniki so morali biti vsako leto obarvani z drugo barvo. Revirje meril nekaj čez 3.500 hektarov, tri lo-garije pa po nekaj več kot 1.100 hektarov. Mejne kamne med lastniki je bilo treba očistiti in na novo obarvati. Gozdno cesto od Mahovnika do 21. linije je občasno popravljal cestar. Dnevni obhodi revirja so bili dolgi do 20 km. Zdrave noge so bile nekaj vredne. Marsikaj se je pri obhodih revirja dogajalo in videlo. Srnjak, ujet v zanko, je imel oguljen vrat. Spustili smo ga. Kar ni verjel, da je prost. Prišli smo do 24. linije, pri Jasnici krenili navzdol in domov. Prevzemali smo debele sušice, obtesane v bordonale. To delo sta opravljala dva tesača, zaposlena pri gozdni upravi, pod kontrolo logarja. Bordonali so bili šest do osem metrov dolgi trami. Uporabljali sojih v ladjedelništvu. Vozniki so se namučili z njimi, preden sojih pripeljali v dolino. Šubje so tesali iz mlade bukovine, material za vesla. Malinarji so morali imeti karte - niso bile drage, le 2 din za vse leto - da se je vedelo, kdo se nahaja v gozdu. Požarov ni bilo; drevje je bilo staro, vlaga v njem celo leto. Ko je bil srnjakov prsk, sem peljal gospoda z Dunaja na srnjakov klic. Ustrelil je šesteraka. Spomladi sem šel na petelinjc petje z logarjem. Prespala sva v koči brez oken, kurišče je bilo v sredi. Navsezgodaj zjutraj sva zalezovala petelina. Petelinov je bilo takrat dovolj. Lov na lisice in jazbece je bil nekaj posebnega. Polšji lov je kontroliral logar. Delo v drevesnici je bilo: priprava tal, rigolanje, zemlja po vrhu iz komposta, nasemenitev s strojčkom. Tri starejše drevesničarke so delale čez leto v drevesnici. Pomladi so pripravljale smrekice za pogozdovanje. Manjši goloseki so bili v zasekah. Po poseki je raslo prelepo malinovje. 'Rikšno je bilo gozdarjenje pri gozdni upravi Kočevje. PETER VOVK Priloga Dolenjskega lista 20 .U‘;\ ..•4.;.... J “Oče še ni videl rokometne tekme!” Novi trener moštva Lisce Tone Medved meni, da imajo Sevničani realne možnosti za obstanek v 1. ligi - Hitrejša, bolj dinamična igra - Okrepitve in podmladek SEVNICA - Novi slovenski rokometni prvoligaš, moštvo sevniške Lisce, J* za prvo leto hudih preizkušenj v elitni konkurenci angažirala mladega strokovnjaka, komaj 33-letnega Celjana Antona Medveda. Prihaja iz znane celjske rokometne šole, njegov mentor pa je bil že kar legenda, ne le celjskega čudeža, ustvarjalca številnih mladih zelo kakovostnih in vrhunskih igralcev, odličnega pedagoga Toneta Coršiča. Medved je igral kot mladinec v celjski prvi ekipi pod vodstvom Priznanega trenerja Slobodana Miškoviča, potem pa zamenjal kar lepo število slovenskih klubov, v sezoni 1987/1988 tudi za Slovana v takratni 1. zvezni ligi. Dobrih 5 let je bil pri trboveljskem Rudarju. “Moj oče si ni še nikoli ogledal rokometne tekme v živo,” odvrne Medved, ko ga pobaramo, če je ntorebiti tudi “genetski material” kaj prispeval k njegovi izrazito športni, od leta 1983 poklicni poti. Rad se spominja tudi trenerja Bojana Levstika. Tone ima tudi 3 nastope za slovensko A člansko reprezentanco. V Sevnico je prišel iz AFP Dobove. ‘Sevnica je doslej igrala staromoden, statičen, počasen rokomet. Torej bomo skušali precej narediti za večjo dinamiko in hitrost v obrambi, zlasti pa še v napadu. Če ne Tone Medved, novi trener rokometašev Lisce TERPSIHORA VABI - Terpsihora dance Conipany, plesno društvo Novo tnesto, od 10. do 20. septembra vpisuje v tečaje jazz in sodobnega plesa, hip hop dancea, rock’n’rolla, v mini plesno šolo (plesne igrice in plesne Urice za otroke), aerobiko za dekleta in žene. Prijave in informacije na tel. Št. 322-505, 22-564 in 322-371. Dober čevelj še ne naredi dobrega plesal-ca, s Terpsihoro lahko zaplešete tudi bosi! V Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Rokometaši italijanskega prvoligaša Ortigie iz Si-racuse so zmagovalci turnirja v počastitev 40-letnice rokometa v Ribnici. Na turnirju sta poleg Inlesa nastopila še ljubljanska prvoligaša Prule 67 Kodeljevo in AM Cosmos Slovan. Ribničani so šele v končnici izgubili tekmo proti Ortigi, 16:17. Italijani so v finalu povsem zasenčili Prule 67 Kodeljevo. V tekmi za tretje mesto je Inles v končnici pokazal dobro igro, a se ni mogel izogniti porazu zaradi slabega prvega polčasa, ko je vratar Pušnik spravljal v obup ribniške igralec. Rezultat: 24:20 za AM Cosmos Slovan. SODRAŽICA - V drugem krogu notranjske balinarske lige so igralci Sodražice visoko premagali Cerkno z rezultatom 12:4. Se posebej so se izkazali v izbijanju. Po tem krogu so na osmem mestu. V nedeljo bo v Sodražici tradicionalni turnir, na katerem bo nastpilo 16 ekip v četverkah. Turnir se bo začel ob 9. uri. PTUJ - Na državnem prvenstvu v malem maratonu (21 km) na Ptuju sta se izkazala člana ŠD Sodražica Lojze Sterle in Darko Rovanšek. V skupini do 40 let je bil Sterle v močni konkurenci s časom 1:18,50 osmi in je tako za šest minut izboljšal osebni rekord iz Mirne Peči. Rovanšek je v skupini tekmovalcev do 50 let s časom 1:20,10zasedel drugo mesto. Sodražana pridno vadita, saj se bosata udeležila vseh večjih tekov po Sloveniji. RIBNICA - V 11. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Gostilna Murn - Avlocenler Prestige 2:8, Biba Market T - Di-viji jezdeci 3:3, Okrepčevalnica Malus - Agaton 1:5, Kocka & Urška - Optik Poznič 4:1, Elin Kot - Grafit 4:2. Na lestvici vodi Avtocenter Prestige s 31 točkami, na listi strelcev pa Rajšel s 23 zadetki. PONIKVE- Tudi v Ponikvah v dobrepoljski občini se pripravljajo za tekmovanje v drugi ligi. Ekipa je pred kratkim začela s pripravami, saj se liga prične 5. ok- tobra. Novi trenerje Safet Melkič iz Ribnice. Vadili bodo v Ponikvah, enkrat tedensko pa tudi v Ribnici, kjer bodo igrali vse prvenstvene tekme. KOČEVJE - Nogometaši Kočevja so imeli lepo priložnost, da napolnijo mrežo igralcem Dolomitov, a se je tekma drugega kroga ljubljanske medobčinske lige končala 1:1. Kočevci so imeli ves čas tekme pobudo na svoji strani, ustvarili so si številne priložnosti, le Alenu Fugini je uspelo s lepim strelom zadeti domačo mrežo. Po besedah trenerja Rajšla je pomembno, da ekipa že prihaja v formo, kar bo bržkone pokazala na sobotni tekmi na domačem igrišču v Gaju. M. GLAVONJIČ OČE IN SIN NASPROTNIKA -V tekmi šestega kroga prve B-lige se bosta oktobra pomerili ekipi Inlesa in Globala iz Grosupljega. Tekma bo še posebej zanimiva, ker bosta v nasprotnih ekipah igrala oče Janez in sin Gregor Ilc. Janez je bil več let igralec Ribničanov in je iz generacije zlatih rokometašev. Več let je igral v Italiji, nazadnje je bil trener “lesarjev”, a je zaradi “kratkega stika "spredsedstvom kluba odpovedal nadaljnje sodelovanje. Odšel je h Globalu in, sodeč po igri na prijateljskih tekmah, bo pomembna okrepitev za ekipo trenerju Nikole Radiča. Gregorje prehitel očeta in že postal igralec prvega moštva, medtem ko je Janez pri lR-ih šele začel športno pot. Na fotografiji: Gregor in Janez Ilc (Polo: M. Glavonjič) bo poškodb in bodo fantje dali od sebe tisto, kar znajo, ne bi smelo biti vprašanja obstanka v 1. ligi. Ali so bile dosedanje priprave dobre, bodo pokazali šele rezultati. Škoda le, da se nam bo zaradi poškodbe ramena šele zadnjih 14 dni pred prvimi pomembnimi tekmami v prvenstvu pridružil Mišo Blagojevič. Tudi nova okrepitev 23. letni Tihomir Mitrovič, ki so ga Sevničani pripeljali iz Metaloplastike, je rahlo poškodovan. Tomaž Čater je že dobro pripravljen in se mu spet nasmihajo reprezentančni nastopi. Imamo dobre okrepitve od zunaj in podmladek, ki pa se bo moral še kaliti. Upam, da bomo imeli v prvenstvu dovolj močno podporo našega občinstva doma in na gostovanjih, seveda je pa največ odvisno od našega trdega dela, borbenosti od prve do zadnje minute tekme,” je med drugim povedal novi trener sevniških rokometašev Tone Medved. P. P ZAPRTE BODO TUDI CESTE SEMIČ - Kolesarsko društvo Črnomelj bo pod pokroviteljstvom občine Semič v soboto, 7. septembra, ob 15. uri organiziralo cestno državno prvenstvo za dečke A, B, in C. Dirka šteje tudi za pokal Dana. Med 15. in 19. uro bo popolna zapora lokalnih cest Gaber - Semič in Semič - Ručetna vas. Obvozi bodo označeni. APLAVZ NI OBVEZEN NNNP duh še živi Včasih smo imeli akcije Nič nas ne sme presenetiti, s katerimi je ljudstvo dokazovalo, kako je samozaščitno pripravljeno in izurjeno. Vse vaje so seveda uspele, čeprav je katera zaradi rose ali vetrčka tudi odpadla. Duh NNNP je, kaže, ostal v ljudeh. Kar poglejte: Rosalničani bodo obračunali z Romi, če tega ne bo storila država oziroma njena policija. Gračanka se bo spravila nad razgrajače, ki tulijo in kalijo mir ponoči okrog diskoteke Rocky, če tega ne bo uredila policija. Stanovalci v novem metliškem naselju bodo vzeli stvari v svoje roke, če policija ne bo utišala rjovenja mladcev pred diskoteko Gheto. Semičani bodo lastnoročno pregnali Rome s svojega teritorija, če se ne bo zmigala policija. In tako naprej. Policija pa... Na okrogli mizi ob prvem krajevnem prazniku vasi Sinji Vrh je voditelj povprašal novomeškega policijskega šefa približno tole: “Belokranjci pravijo, da se lahko peljejo z avtomobilom iz Berlina do Gorjancev, ne da bi jih ustavil en samcat policist. Od Gorjancev do Kolpe pa najmanj trije. Kaj to pomeni?" “To pomeni, ” je odgovoril gospod Poštrak, “da policisti od Berlina do Gorjancev nič ne delajo in da delajo samo policisti od Gorjancev do Kolpe. ” TONI GAŠPER1Č Opozarjali so že leta 1898... Dolenjske novice svarile pred “naglico senenih voz” “NOVO MESTO - (Počasi vozite!) zapisano je na več krajih našega mesta, vendar se vozari včasih tako naglo, da je gledalca groza, in to brez vse sile. Županstvo je sicer nektere že kaznovalo, toda vozi se prej ko slej. Kaznuje naj se vsak slučaj. Kaznuje naj se tudi one, ki imajo dolžnost to naznaniti pa ne store, če tudi vidijo. Pretečeni teden sta sc na novi cesti sprehajala gg. kanonika Frank in Povšc. Vsled nepazljive vožnje bila sta od voza sena v zid potisnjena ter poleg strahu tudi, posebno g. Frank, lahko poškodovana. Ne čudimo se temu prav nič, ker pri tej bore mali vožnji, ki je pri nas proti kolodvoru, ni nič redkega, da so hkrati trije, vozovi poleg. Mej tem, ko en voz druzega prehiteva, se zaleti tretji od nasprotne strani vmes; sedaj se pa človek umakni ali v hrib ali v brezno. Počasi vozite!” Tako so pisale Dolenjske novice 15. junija 1898. Že pred 98 leti je bilo potrebno javno svariti pred “naglico senenih voz” na novomeških cestah! Prvi avtomobili v naših krajih so bili takrat redkejši kot bele vrane (šele leta 1909 je bil v Sloveniji ustanovljen prvi avtomobilski klub). Kaj naj rečemo o sedanjem stanju? “Mrtvih je še vse premalo na naših cestah, na katerih je toliko tforcev in nekulturnih voznikov!” pogostokrat čujemo med ljudmi. Kot bi bila zaman vsa opozorila policije, pretresljiva poročila o nesrečah v časnikih m grozljive podobe na televizijskih zaslonih. Se nismo v sto letih ničesar naučili? Dokler bodo alkohol, mladostna nepremišljenost posameznikov in brezobzirnost nevzgojenih voznikov vladali na naših cestah, bo (verjetno!) malo zaleglo tudi sedanje svarilo: HITROST UBIJA. -ke DOLENJSKI LIST Oj ta presneta skleroza! "Pridi za mano, pri sosedih je na terasi kavica, "je med hišnimi vrati rekla soproga možu, ki se je ravnokar vrnil s kanglico in mlekom. Ko se je čez čas priključil družbi, so bili že polnoštevilno zbrani. Ena od sosed je ravno takrat rekla: “Včeraj sem bila naročena pri specialistu za oči, a sem pozabila iti. Oj ta skleroza!" S tem je dala dobro iztočnico za razgovor. Poleg nje sedeči je takoj poprijel za besedo: “Kolikor se jaz spoznam na medicino, je za sklerozo značilno to, da se dogodkov iz mlajših let dobro spominjaš, kaj je bilo prejšnji leden, pa že ne veš več. No, kdo na primer ve, kaj ste imeli predvčerajšnjim za kosih?" Že je kazalo, da se tega nihče ne spomni. Pa se ogluši upokojenec, katerega žena je še hodila v službo: “Jaz vem. Skuhal sem matevža s kislim zeljem. ” Nakar je dodal: “Tega sc mi pa res ni težko spomniti pri vedno istem tedenskem jedilniku!" Vsak je še povedal kakšno prigodo na račun te bolezni. Vse so bile v zvezi s pozabljivostjo in vzete bolj s šaljive strani. “Meni možgani še kar v redu delajo,” je dodal tisti zamudnik pri kavici. “Najbrž je to zaradi križank, ki jih tako rad... " Ni povedal do konca, že je planil po stopnicah proti domu. “Kaj se je zgodilo?” je preplašeno zavpila za njim njegova soproga. “Mleko sem dal kuhati na plinski štedilnik!" je še zakričal. Družba se je prešerno zasmejala in gledala, če se bo pri odpiranju vrat pokadilo. Čez nekaj trenutkov se odpre okno in zaslišijo njegov glas: “Vse je v redu, hvala bogu! K sreči sem pozabil prižgati plin. ” SLA VKO KLANČIČAR STOJNICA NA CESTI - V želji za večjo prodajo in s tem povezanim zaslužkom so pred trgovino firme Papirus na Rozmanovi cesti postavili stojnico kar na cesto. Takih in podobnih primerov - na primer širjenje gostinskih lokalov na javne površine - je v Novem mestu še nekaj, tako da bo imel pred nedavnim nastavljeni komunalni nadzornik pri občini dovolj dela. (Foto: A. B.) POKRADLI POLKNA - Kajakaški center ob Kolpi v občini Osilnica, ki že nekaj let stoji nedokončan, bi bil lahko ponos zgornje Kolpske doline, a ji je v sramoto. Tako je ugotovila tudi turistična komisija, ki je ocenjevala kraje po zahodni Dolenjski. Ob nedavnem obisku pa smo videli, da ta center, ki stoji na samotnem kraju, pridno obiskujejo tatovi, ki so odnesli polkna na petih vratih in na enem oknu, vlomilci vdirajo v zgradbo in pokradejo še kaj. Za to stavbo in občino Osilnica bi bilo koristno, če bi Kajakaški center čim prej dokončali in ga odprli. To pa bo težko, ker se še vedno ne ve, kaj o tem meni njegov lastnik. (Foto: J. Primc) KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA - V Osilnici te dni dokončujejo prenovo čistilne naprave in gradnjo kanalizacije za Osilnico in Sela (na fotografiji). Sedanja čistilna naprava pri obratu LlVni pravilno delovala in jo je bilo treba dograditi oz. popraviti, hkrati pa bodo nanjo priključili kanalizacijo iz omenjenih dveh vasi. (Foto: J. Primc) BERLOGARJEVA ŽAGA - ZGLED USPEŠNOSTI - Hiša, namenjena za bivanje ljudi, je po mnenju Milana Berlogarja, žagarja in tesarskega mojstra iz Dolenjih Kamene, največja umetnina, ki jo je kdajkoli ustvaril človek. Podjetnik Milan Berlogarje z ženo Anico in s sinovi Milanom ml., Andrejem in Damjanom razvil uspešno podjetje, ki se ukvarja z razžagovanjem lesa in s tesarstvom. Številna ostrešja, ki jih je izdelal, krasijo strehe hiš in gospodarskih poslopij. Načrtuje že tudi nova vlaganja za razvoj svoje gospodarske dejavnosti. Na fotografiji: mojster Milan Berlogar •na svoji žagi v Dolenjih Kamencah. (Besedilo in slika: Bojan Avbar) Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. -\ j Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, Id velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)offjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tbvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo, Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani .žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se-na-našajo (13. člen). Mlatev in škopanje na Črešnjevcu Dol, list št. 35, 29. avgusta Brez zrnja ni kruha. Zato je žetev in tudi mlatev velikega pomena za vsakega kmeta. Kruh pomeni preživetje. Sodobni čas je izpodrinil stare načine kmetovanja. Le malokdo še pozna cepec, vejanico, mlatilnico, nečke... Vse te stare pripomočke za mlatev žit je nadomestil kombajn, ki v eni uri naredi toliko, kot je prej nekaj deset rok ves dan. Zato pohvala velja tistim posameznikom, ki se odločijo za prikaz starih načinov kmetovanja. Julija smo si na Cerovcu pri Semiču lahko ogledali žetev rži s srpi. V nedeljo, 23. avgusta pa se je na Škofovi domačiji na Črešnjevcu odvijala mlatev te rži. Pod starim “podom” so odmevali enakomerni udarci cepcev - slišati je bilo pikapoka... Obiskovalci pa so si lahko ogledali še mlatev z mlatilnico, katero je poganjal motor iz leta 1924. Ker bo slama uporabljena za kritje slamnate strehe na kozolcu, je mlateč omlatil le klasje, snop pa potem dal ženam, ki so ga “šku-pale” oz. česale slamo skozi grablje. V rokah so jim ostale le najdaljše bilke. Ib oškupano slamo so potem zvezali v škupnike, ki bodo služili kot kritina. Zrnje, kije padlo iz mlatilnice ali pa so ga pobrali izpod cepcev, so v mernikih (stara posoda za merjenje žit) prenesli v vejanieo, kjer seje zrnje ločilo od plev. Spretna ženica je izpod vejanice pobirala iz nečk zrnje. Nekoč so skrbno beležili, koliko mernikov zrnja ima kmet, saj več kot ga je bilo, več je bilo pri hiši kruha. Prireditve Stari načini mlatve si je na Črešnjevcu ogledalo veliko ljudi, verjetno pa bi jih bilo še več, če eno uro pred začetkom ne bi po Semiču in okolici divjalo neurje s točo in dežjem. ANICA JAKŠA Črešnjevec 5 Zaničevanje za začetek Dol, list šl. 35, 29. avgusta Mladi kolegici Niki Dolinar, tiskovni predstavnici Janševih socialdemokratov (SDS), se zahvaljujem za nepričakovano strpen ugovor in, brez ironije, tudi za nasvet o izboru tem za uvodnike in članke Dolenjskega lista. Njen ugovor, ki me sicer ni prepričal, mi omogoča tudi malo širšo utemeljitev trditve o prvih prepoznavnih pojavnih oblikah (pra)fa-šizma pri nas, medtem ko njeno razlago, da je proporcionalni volilni sistem tako rekoč kriv za vzpon Hitlerja na oblast, dobrohotno imenujem za ponesrečeno šalo. Nacizem se je, kot je splošno znano, rodil iz razočaranja Nemcev, predvsem njihovega srednjega sloja, ki gaje znal fanatični voditelj Hitler (po Frommu narcisoiden nekrofihk, incestno navezan na mater) usmeriti v veliko politično gibanje in totalitarizem. Zametke za tako izrabo sedanjega nezadovoljstva mnogih naših ljudi, ki so očitno več pričakovali od demokracije in svobodno izvoljene oblasti, vidim v nekaterih političnih potezah Janeza Janše. Na tri sem opozoril v “spornem” uvodniku, danes pa bi k temu dodal še nekaj misli o počelu njegovega ravnanja - o njegovem značaju. Ker je javna oseba, to menda smem. Vem, da bom užalil in razjezil njegove politične pristaše, da ne rečem vernike, toda vseeno bom tvegal naslednjo radikalno trditev: Janez Janša preprosto ni človek za pluralni politični sistem, ker ob sebi ne trpi politično drugače mislečih ljudi, ker je nestrpen, zamerljiv, maščevalen, nasilen, prepirljiv in ker gre v politiki na vse ali nič, to “vse” pa je mogoče samo v totalitarnem sistemu. Prebral in poslušal sem tako rekoč vse, kar je napisal ali izrekel za javnost v vseh teh letih, odkar sem zanj demonstriral na Roški, in si utrdil prepričanje, da za Janeza Janšo političnega dialoga in kompromisa ni. Njegova vsevedna in ne zmeraj poglobljena stališča so izključujoča in zato odbijajoča, pri političnih tekmecih in partnerjih, brez katerih ni parlamentarizma, pa izzovejo gnev ali vsaj nelagodje. Ko je takemu načinu dela začel dodajati vse več demagogije, je svoj politični slog, ki ga prenaša tudi na svoje sodelavce in pristaše, samo še bolj razgalil. Njegova agitacija za večinski volilni sistem je šolski primer demagogije in izrabe zaupanja ljudi, ki ne poznajo podrobnosti različnih volilnih sistemov. Zavestno je zamolčal slabosti večinskega sistema, neustavnost odpoklica poslancev in se poslužil celo laži (da v večinskem sistemu volil-ci ne volijo strank), da je lahko večinski volilni sistem razglasil za edino pošten. Edino pošten je po njegovem - ker on tako misli -volilni sistem, pri katerem je teoretično možno, da 51 odstotkov volilcev, ki pridejo na volišče in volijo, podeli vsa poslanska mesta eni sami stranki. Kakšna demokracija bi potem to sploh bila? In ker poslanci odločijo drugače, kot Janša misli, da je prav, jih preprosto vse počez brez razlike razglasi za korumpirane, to je podkupljene izprijence, ki skrbijo samo za lastne interese. Ga. Nika Dolinar in pristaši, malo se zamislite nad tem) MARJAN LEGAN odgovorni urednik Dolenjskega lista V Šentjernej od praznika do praznika Dol. list št. 35, 29. avgusta Za nami je ' Jernejevo 96”, praznik občine Šentjerej in šent-jernejsko žegnanje. Bila je velika prireditev, samo ne vemo, če je vredna pohvale, rekli bi prej obžalovanja. Lepo bi bilo, če bi to slovesnost priredili Šentjernejča-ni, ne pa da je bila pod pokroviteljstvom kostanjeviških gostilničarjev. Bil bi lep praznik, če bi ga združili z odpiranjem novih delovnih mest kot nekdaj, ko je šent-jernejska Iskra dajala kruh vsej naši dolini. Koliko novih hiš je bilo zgrajenih, trgovine so bile polne, kar je pomenilo živijensko raven ljudi. Kako zelo se je spremenilo v tem našem lepem Šentjerneju. Celo prapor je na proslavi moral nositi Orehovičan; kot kaže, nismo premogli Šentjernejčana. Kaj pa podelitev občinskih priznanj in nagrad? Čeravno tu pri nas prevladuje kmetijstvo, tega ni zaslužila nobena kmetija? Tudi na uspešne in pridne obrtnike so kar pozabili, pa na prosveto. Zakaj po-deljevnaje nekakšnih priznanj otrokom? Zakaj trikratno kronanje kraljice cvička? Eden naših naprednih poslovnežev je kar pobegnil, samo da mu ni bilo treba podariti ene od nagrad, ko je videl kdo dobiva ta priznaja. Če pa si še malo pogledal okoli, si videl samo novodobno “jaro gospodo”. J. B. Viničani si pameti ne dajo soliti l)ol. list št. 35, 29. avgusta Do neverjetnih insinuacij g. Vidmarja, novinarja Dolenjskega lista, bi ne prišlo, če bi prepisal poročilo novinarja, ki je bil v hotelu Lahinja! Da shoda ne bo, smo javili po radiu! Kot profesionalni politik sem vedno deloval po celi Sloveniji, kot počno g. Janša (iz Grosuplja), g. Kučan (iz Ljubljane) ali g. Kužnik (iz Dolenjskih Toplic). Podatki o Vinteksu, ki sem jin zapisal v ovadbi, so bili sporočeni od delavcev Vinteksa, in ne od Darje Snedec iz Vinice -podpredsednice (in ne članice)! Na svidenje na sodišču! MATJAŽ GERLANC Tomšičeva 17, Velenje Onemogočili bomo delitev pomoči po obrazih Dol. list št. 35, 29. avgusta Pisanje OO SKD Trebnje o razdeljevanju občinskih sredstev za kmetijstvo je naletelo na odmev pri nekdanjem in zdajšnjem predsedniku odbora za kmetijstvo, pri gospodu inž. Alojziju Metelku in gospodu Marjanu Jevni-karju. S tem v zvezi smo dolžni dati nekaj pojasnil, ker tudi njuna članka kažeta na “nepoznavanje” preteklosti in sedanjosti v zvezi z razdeljevanjem sredstev. Naša stranka je že v letih 1993 in 1994 dala nekaj javnih pripomb na delitev občinskih sredstev za intervencije v kmetijstvu. Članki so bili objavljeni tudi v Dolenjskem listu. Takrat smo opozorili predvsem na to, da je bilo pomoči deležno le manjše število izbranih kmetov, pa tudi na to, da so bili programi subvencioniranja v nekaterih primerih izbrani samo za določene. Strinjamo pa se z gospodom Metelkom, a a je v času katastrofalne suše država (Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo) prispevala precej finančnih sredstev prizadetim. Danes je naša stranka vodilna v občinskem svetu. Večina naših svetnikov je bolj ali manj povezana s kmetijstvom, zato čutimo še toliko večjo odgovornost pri oblikovanju kmetijske politike v občini. Ne moremo in ne smemo preslišati pripomb kmetov, da občinska nepovratna sredstva dobivajo le nekateri. Zato smo poskušali s spremembo 5. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev doseči, da se krog upravičencev razširi, in to na tiste kmete, katerim je kmetijstvo osnovni vir dohodka. To pa nikakor ne pomeni, da kmetija ne sme imeti drugih virov dohodka. Slednje je po splošnem mnenju zelo priporočljivo in potrebno. Zato s trditvijo gospoda Jevnikarja, predsednika odbora za kmetijstvo, da ne podpiramo manjših kmetij, ne soglašamo. Prav tako menimo, da bo potrebno v letu 1997 spremeniti program subvencioniranja v občini. OO SKD JVebnje predsednik: MARJAN ZUPANČIČ To dejstvo potrjuje tudi vaš članek, sicer ne bi prišlo do poboja med rojaki belogardisti (Slovenci v okolici Šentjerneja) in partizani iz različnih krajev Slovenije. Iz zgodovine vemo, da kjer je vojna, so tudi žrtve. Po tolikih letih sem zadovoljen, da sta propadli obe imenovani ideologiji, žal mi pa je, daje padlo toliko žrtev, predvsem Slovencev. Če ste kdaj gledali boksarsko tekmo, ste videli, da sta se tepla dva, nabolj pa je uživala publika. “Zmagal” pa je najbolj tisti, kije prodal vstopnice. Dragi prijatelj Slovenec, želim, naj kosti slovenskih rojakov počivajo v slovenski zemlji, in če smo Slovenci skupaj, naj bodo tudi spomini na njih skupaj. VILI MALARIČ Brežice Partizani na domobranskem spomeniku Dol. list št. 35, 29. avgusta Predsedniku Zveze borcev Lojzetu Murnu iz Podgrada je z javnimi izjavami zopet uspelo dobro razburiti ljudi. Izkazal se je kot še vedno “zagrizen” boljševik, z zelo nizko stopnjo tolerantnosti do drugače mislečih. Njegova selektivna navajanja le zločinov domobrancev postavijo dejansko stanje med vojno in še posebej po njej popolnoma na glavo. Partizani so predstavljeni v najlepši, domobranci pa v najslabši možni luči. Že pred več kot dvema letoma so nekateri krajani dali pobudo, da bi postavili skupno obeležje. Pri tem so naleteli na zelo velika nasprotovanja pri nekdanjih partijcih. Govorili so jim, da naj ne “pogrevajo stvari”, in kot trdi Murn, naj ne odpirajo starih ran. Torej je po Murnovih besedah potrebno pozabiti vse storjene zločine komunistične oblasti po drugi svetovni vojni. “Potrebno se je zavedati, da so domobranci nastali zaradi pariza-nov”, pravijo člani od Murna proglašenega “odbora”. Po pričevanjih krajanov so partizani pričeli z državljansko vojno. Tiko so jeseni leta 1942 na Vahti zverinsko ubili, dva mladoletna pastirja: Ivana Lukšiča (starega 16 let) in Janeza Kovačiča (starega 17 let) iz Vinje vasi. Istega leta pa so v Bergeh blizu ceste NM-Metlika okrutno umorili mladoletnega Jožeta Cimermančiča; spekli so ga v žerjavici. Ta grozodejstva nad civilisti so se dogajala že leta 1942, ko še nikjer ni bilo nobenih domobrancev. Na te svari seveda Lojze Murn pozablja in navaja samo domobranske zločine, vse iz leta 1944. Naj navedem še primer Alojzije Šime iz Vinje vasi iz leta Partizani na domobranskem spomeniku Dol. list št. 35, 29. avgusta Seni dolgoletni naročnik Dolenjskega lista, zato sem se odločil razpravljati o članku, ki ga je napisal Andrej Bartelj. Želel bi povedati, da smo v prvi vrsti vsi ljudje in, upam vsaj, tudi zavedni Slovenci. Da sta postajali v času II. svetovne vojne pri nas v glavnem dve ideologiji (Komunistična in fašistična), je tudi res. Velika večina Slovencev je bila takrat neodločena, kar se tiče ideologije, zato se ie morala odločiti tako ali tako, ker srednje poti ni bilo. 1944, ki jo je doma za ognjiščem s komaj rojenim otrokom v naročju hladnokrvno ubil patizan. Poboji oz., kot sojih takrat imenovali, "justifikacije”, ki so se dogajale po koncu vojne, je potrebno obsoditi. Predsednik Zveze borcev Podgrada Murn pravi, da ni zaupljiv do “zbiranja” imen za domobranski spomenik, nadalje izraža domnevo, da naj bi ta imena nabirali kar od vrat do vrat, saj bi jih zbrali čim več. S temi besedami javno pokaže vso svojo nesramnost in preziranje vseh drugače mislečih. Svojo nestrpnost in netoleran-co je Lojze Murn večkrat javno razglašal. Priče vedo povedati, da je pred nekaj leti pred trgovino v Podgradu izrekel naslednje besede: “Boste videli, še se bomo klali!”. Svojce pobitih domobrancev njihove žene, otroke in vnuke pa je večkrat javno ozmerjal in označeval z belogardisti. Za vse te izrečene besede obstajajo priče. Krajani pripovedujejo, da seje večkrat hvalil, koga je vse on po vojni rešil, da ni bil ubit. Pokojna Ana Plantan je svoji snahi večkrat pripovedovala, kako je prosila Lojzeta Murna, naj komunisti ne ubijejo njenih treh sinov, vendar ji je Murn odvrnil, da on tukaj ne more nič. Spomnila pa ga je tudi, da ga je njen sin Jožef Plantan leta 1942, ko so ga pri Blatniku v Črmošnjicah ujeli belogardisti, “rešil”, da je Murn ostal živ. Vsi trije njeni sinovi se že od leta 1945 “obračajo” v enem od kočevskih brezen, kajti v grobu se ne morejo, ker ga nimajo. SILVESTER ŠURLA Partizani na domobranskem spomeniku? Dol. list št. 35, 29. avgusta V članek “Partizani na domobranskem spomeniku?”, objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, se je prikradla napaka, ki jo, prosim, popravite. Pravi priimek 18-letne-ga partizana s Pristave, ki so ga leta 1944 domači domobranci na Ljubnu z noži razmesarili, je Franc Jenič in ne Jeriček. Sicer je članek zelo dober in vse je napisano po pravici. O takih stvareh bi morali še več pisati,. FRANCKA GALIČ, Novo mesto, sestra zverinsko umorjenega Franca Jeniča Titova pot edina prava • Dol. list št. 35, 29. avgusta Za pomoto v vašem imenu g. Janez Novšak, se vam iskreno opravičujem, to pa je skoraj edino, kar je vredno odgovora na vaše zadnje pismo. A kljub temu moram napisati nekaj stvari. Kadarkoli napišem kaj o zlorabi vere, o socializmu ali Titu, sem deležna napadov predvsem od strani t.i. kristjanov. Na vsa vaša vprašanja v prejšnjem Dolenjskem listu sem dala kratke in jasne odgovore. Če pa nočete ali niste sposobni razumeti mojega videnja nekaterih svetovnih pojavov, nisem kriva jaz. Sprašujem vas: zakaj humanistični ateist ne bi smel simpatizirati s stranko ali strankami, ki so mu najbližje? V svojem pismu mi mahate s političnimi parolami, za katere se ve, od katere stranke prihajajo. Vi vidite v nekdanji Jugoslaviji nenaravno tvorbo, jaz pa nekaj drugega, dobrega. Car . Jugoslavije je bil prav v njeni različnosti in barvitosti ter prijateljstvu med narodi. A takim, kot ste vi, to seveda nič ne pomeni. Iz vašega odgovora na moje vprašanje glede vojne v Jugoslaviji sodim, da zagovarjate oborožene spopade glede mednarodnih spo; rov oz. da vam je vseeno. To pa ni j vredno civiliziranega človeka. Kar vse povojne poboje ste naložili na Titova ramena, iz česar sklepam, da neskončno sovražite našega bivšega predsednika. Mene pa zanima, na čigava ramena ste naložili poboje partizanov, talcev, internirancev itd. Jaz še za nobeno vojno nikoli nisem slišala, da bi bila lepa in prijazna, zato bi bil že čas, da bi s temi povojnimi poboji nehali in se sprijaznili z dejstvi. S tem s svoje strani zaključuje® polemiko z vami ne glede na to, ali boste na to moje pismo odgovo- nh DARINKA TRATAR Šmarjeta 3* Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol, list št. 35, 25. avgusta Pritožujem se proti članku iz prejšnje številke, v katerem Franc Žunič pravi, da je Marica Ječnie-novič v številki 34 pisala neresnične trditve. Tudi sam sem stanovalec in podpiram njeno pisanje, svaj si ni ničesar izmislila. Če ima . Žunič vso dokumentacijo, zakaj je stanovalcem govoril, da mu spo-meniško varstvo tega ne dovoli-Če je sedaj to dovoljenje že dobil (kot sam navaja), nas s tem ni seZ; nanil, čeprav smo tudi mi lastnik1 tega prostora. Pravi, da je sam uredil hodnik (po njegovem ve; žo), toda nam ni nič rekel, sicer bi se lahko zmenili in bi vsak nekaj prispeval. Mi pa smo le dva tedna požirali prah in poslušali ropot, pa smo bili tiho, čeprav imam sa_® dveletnega otroka. Kar se tiče pregrade hodnika, smo proti vsi, ne le Ječmenovičeva. Žunič pravi, da je njena drvarnica ruševipa, toda odpadlo je le malo ometa. Če bi imela denar, bi to gotovo že popravila ali si naredila hišo. Toda* * * * v tej hiši smo v glavnem vsi brez službe. Smetnjaka pa Jačmenovi-čeva ne vleče pred vrata trgovine, ampak gaje samo enkrat porinila na mesto, kjer mora stati. Če Žuniču ni prav, bi se lahko prej dogovorili, namesto da sedaj rine po hodniku pred moje kuhinjsko okno. Naj Žunič pusti stanovalce pri miru in naj bo hvaležen, da smo mu podpisali, da imajahko trgovino. Za izzive je kriv Žunič, ki od časa do časa pride in naredi nered. Napisal je še, da se zavzema za snažnost skupnih prosto; rov, a še za seboj ne počisti, kot b| moral. Tisti njegov prah smo sam' čistili, z Zdaj pa nas hoče še ponižati. (Priložena je še fotokopija pritožbe s podpisi vseh stanovalcev.) , BARE DRAŽETIC Črnomelj Upokojenci podpisujejo peticijo za več regresa Dodatek za rekreacijo upokojencev je sramotno nizek, saj znaša v povprečju le eno petino regresa za letni dopust zaposlenih. V letu 1996 so upokojenci dobili regres v višini 14.000 oziroma 21.000 tolarjev, odvisno od višine pokojnine. S socialnim sporazumom pa je za gospodarstvo določen regres v višini okrog 80.000 tolarjev neto in za upravne organe okrog 50.000 tolarjev neto. Demokratična stranka upokojencev Slovenije je pripravila peticijo, v kateri zahtevamo: 1. Vsi zaposleni v gospodarstvu morajo dobiti regres za letni dopust. 2. Dodatek za rekreacijo upokojencem naj se določi v višini 85% od povprečne starostne pokojnine, pri tem na naj upokojenci z nižjimi pokojninami dobijo večji dodatek od tistih z večjimi pokojninami. Peticijo, ki zahteva pravičnejši odnos do upokojencev, lahko podpišejo vsi polnoletni državljani, predvsem pa jo bomo podpisovali upokojenci, ker smo prepričani, da smo s svojim delom zaslužili vsaj približno toliko dodatka kot drugi upravičenci. Podpisi na peticiji bodo opozorili Državni zbor in javnost na neutemeljene razlike v višini regresa za letni dopust. Izzivamo vest in premislek vseh, ki odločajo o tem, ali je upokojenec na osnovi minulega dela zaslužil pravico, da se večina regresa za letni dopust vsaj približa regresu ostalih upravičencev. Podpisovanje peticije ni veza; no na registracijo podpisa pri upravnih organih. Vsi zainteresirani jo bodo lahko podpisali: - na sedežu DeSUS-a, Či-talniška ulica 1, Novo mesto, v pisarni Društva upokojencev Novo mesto in pri ostalih društvih upokojencev v občini; - na sestankih članov DeS-US-a in sestankih upokojenskih društev; - aktivisti DeSUS-a in poverjeniki društva upokojencev bodo obiskali upokojence in jim ponudili peticijo v podpis. Pozivamo vse upokojence pa tudi druge občane, da peticijo podpišejo. Mestni odbor DeS-US-a je na seji 2. septembra tudi sprejel predlog kandidatov za volitve v Državni zbor in bo začel z intenzivnimi pripravami na volitve. V ta namen bomo organizirali sestanke s člani DeSUS-a in z vsemi upokojenci po krajevnih skupnostih, pri; pravili bilten in pisno povabili vse upokojence, da na volitvah glasujejo za kandidate DeSUS-a, ki bodo v Državnem zboru zagovarjali interese upokojencev. MIROSLAV VIJTE V kamp lahko vodiš tudi psa V dolenjskih kampih se cene gibljejo od 450 (v Dolenjskih Toplicah) do 1000 tolarjev (na Čatežu) Poslanci so se izrodili v svoje nasprotje Volilci bodo na izpitu Klasičen primer neresnih, neodgovornih, dobičkaželjnih in ignorantskih ljudi so prav gotovo naši poslanci v DZ, ki so bili izvoljeni po sedanjem strankarskem sistemu. Kako se pridni in ugledni ljudje lahko izrodijo v svoje nasprotje, je pojav posebne vrste. Vse to stori sla po oblasti in denarju. Nekako sto dni pred volitvami se lahko upravičeno vprašamo: Koliko volilcev je zadovoljnih z našo poslansko elito? Po mojem prepričanju zelo malo. (Morda tisti, ki so njim podobni.) Nezadovoljstvo z volilnim sistemom, ki je omogočil tako ogabno prisvojitev oblasti, je končno volilce prisililo k razmišljanju. Vse bolj priznavajo, da so spremembe nujno potrebne. Vse več je volilcev, ki želijo voliti človeka z imenom in priimkom, najuglednejšega in zaupanja vrednega v njihovem volilnem okraju, ki bo zastopal njihove interese. Vse večja je želja volilcev po enakomerni regijski zastopanosti v DZ, za večjo odgovornost poslanca do volilcev, za odpoklic poslan-pa in za nadomestne volitve. Ljudje si želijo predvsem boljše poslance, ki bi bili manj zagledani vase in bolj predani narodu. Bodoči poslanec naj bi zato imel jasno in trdno moralno podobo, njegov lik pa naj bi bil usklajen z evropsko demokratično normo. Vse to pa bomo lahko dosegli le z Večinskim volilnim sistemom. IVE A. STANIČ • Čeprav najbolj sovražim politiko, bom moral vanjo. (Nicho-las Oman) • Kadar me žena le preveč seki-ra, se ozrem in pogledam, kje leži sekira. (Jurič) MODNI KOTIČEK Izpadanje las Ljudje pogosto govorijo o “sezonskem" izpadanju las (najmočneje v jeseni), kar pa ne velja za vsakogar. Toda dokler izpadle lase nadomestijo novi, ni razloga za strah. Dermatologi pravijo, da dnevno izpade povprečno sto las in ponavadi izpadajo enakomerno po vsem lasišču. Posamezen las živi približno tri leta, potem ga lasni mešiček neha preskrbovali s potrebnimi snovmi, da las miruje. Po treh mesecih izpade in namesto njega zraste nov. Toda včasih lahko opazimo pretirano izpadanje las, kar samo [K> sebi ni nujno bolezen, ampak znamenje, da je v telesu nekaj narobe. Strokovnjaki navajajo številne razloge: prebolela infekcijska bolezen (npr. angina) - las izpade po treh mesecih, preslabo ali pretirano delovanje ščitnice, nosečnost zaradi delovanja hormonov, pričeske, ki močno zategujejo lasišče (lase vlečemo iz mešička), kronične bolezni, preveliko proizvajanje moških hormonov v ženskem telesu (kontracepcijske tabletke) itd. Pogosto strašijo z izpadanjem tiste ženske, ki lase večkrat barvajo ali trajno kodrajo. Strokovnjaki pravijo, da laki posegi prej povzročajo kakovost las, saj lasni koreni tičijo tako globoko v koži lasišča, da jih kemikalije ne dosežejo. Predvsem pa ne pozabite na prehrano, ki je pomembni dejavnik pri zdravju las in lasi- JERCA LEGAN Če ljubite spontano življenje, meso na žaru ter sklepanje novih oznanstev, se lahko celo s svojim išnim ljubljenčkom odpravite v kampe v Dolenjske Toplice, na Otočec ali Čatež. Zdravilišče Dolenjske Toplice ima kamp druge kategorije, v katerem je na treh hektarih prostora za 60 kampirnih enot. Za bivanje je treba odšteti na osebo 450 tolarjev na dan, otroci od 7. do 12. leta imajo 30-odstotni popust, medtem ko je kampiranje za predšolske otroke brezplačno. Za kopanje v zunanjem bazenu je treba doplačati 300 tolarjev dnevno, ugodna pa je tudi kombinacija zunanji in notranji bazen, za katero zahtevajo 650 tolarjev na dan. Električni priključek stane 400 tolarjev. Dovoljeno je pripeljati tudi hišne ljubljenčke, kar je eden izmed glavnih razlogov, da se ljudje odločijo za kampiranje. Letos je kamp srednje dobro zaseden, v povprečju 80 gostov. Veliko jih je stalnih, povečini Slovencev, saj se tujci ustavljajo tu bolj prehodno. Restavracija Rog nudi gostom kampa ob nakupu desetih blokov za prehrano 10-odstotni popust. Do naslednje sezone nameravajo kamp razširiti in ga opremiti z dodatnimi sanitarijami ter pomivalnico v zgornjem delu. Krka Zdravilišča je uredila tudi kamp na Otočcu, ki prav tako sprejme 60 kampirnih enot. Odrasli morajo za nočitev odšteti 700 tolarjev, medtem ko imajo otroci od 7. do 14. leta 50-odstotni popust. Prostor za prikolico, šotor ali avtodom stane 350, parkirnina za avto 250 tolarjev, kdor želi, pa lahko zakupi tudi električni priključek, za katerega zaračunajo 400 tolarjev. Kamp je odprt od 1. maja do 30. septembra, zasedenost niha, odvisno od vremena. V kampu Terme Čatež, ki j? odprt od 1. aprila do 31. oktobra, je prostora za 470 kampirnih enot. Kamp sodi v I. kategorijo in se nahaja v neposredni bližini zimske in letne Termalne riviere. ZA DRAGE INSTRUMENTE IN PORODNIŠNICO Splošna bolnišnica Novo mesto se zahvaljuje Mestni občini Novo mesto za finančna sredstva za nakup medicinskih aparatov za opremo porodnišnice, zbrana na dobrodelni prireditvi “Pozdrav rojakom", v višini 717.000 tolarjev, 500 nemških mark in 100 kanadskih dolarjev. Denar so prispevali: Mestna občina Novo mesto 500.000 tolarjev, dr. Vida Čadonič Špelič 100.000, OO SKD Novo mesto 20.000, Alojzij Metelko 50.000, družina Krajšek 3.000, Aneclj 1.000, Srečko Petrič 1.000, Marta Krivec 1.000, Mojca Nosan 1.000, Ana Kastelic 2.000, Ana Bobnar 1.000, Andrej Kuhar 1.000, Natalija Pelakovič 1.000, Martina Pelakovič 1.000, delavci firme VIAS 2.000, Jože Miklič 10.000, Jože Lihtiniger 3.000, Ivan Jerman 5.(XX), Cimcrmančič iz Švedske 2.000, Jožica ('url 2.(XX), Peter Bradač 10.000, OO SKD Krško 300 DEM, Tomažič 50 DEM, Janez Bradač 100 DEM, Mihael Jellerir 50 DEM, Martin Mikolič 100 CAD. Svoje prispevke so še nakazali: družini Bele in Zaletelj, Potočna vas 2, Novo mesto, namesto cvetja na grob pok. Stjepana Pavišiča 15.000 tolarjev, sodelavci Smiljana Pavišiča namesto cvetja na grob pok. Stjepana Pavišiča 21.200, Franci, Pepi, Drago, Tonči in Niko Bogovič namesto venca za pok. Slavka Bogoviča 15.000, SVIZ OŠ Bršljin-Novo mesto za drage medicinske instrumente namesto darila ob upokojitvi J. F. 15.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje! LASTOVKE V FAZANU FAZAN - V Fazanu pri Luciji poteka 10-dnevni tabor, ki se ga udeležuje približno 50 mladih, večina pregnancev iz BiH, živečih v Novem mestu, in njihovih someščanov, znanih pod imenom Lastovke. Pridružili pa so se jim tudi gostje iz katalonske Vilafranke in Bihača. Na taboru potekajo različne kreativne delavnice, kot so likovna, glasbena, literarna, plesna in tečaj španščine in rolanja. Namen letovanja je spoznavanje različnih kultur, razvijanje vzajemnega spoštovaja ter medsebojno druženje in pomoč. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, RK in Mestna občina Novo mesto so tabor omogočili. M.GORSIN Dnevna cena za eno osebo, v katero je vključen najem prostora za postavitev šotora ali prikolice, uporaba sanitarij in parkirni prostor za avto, znaša v sezonskem času (od 15. junija do 15. septembra) 1000 tolarjev. Za kopanje je treba doplačati 500 tolarjev dnevno. Karta za kopanje, ki je vključena v dnevno ceno kampiranja, omogoča uporabniku dvakrat dnevno vstop na letno ali enkrat dnevno vstop v zimsko Termalno riviero. Otroci do 4. leta letujejo brezplačno, do 7. leta s 50-odstot-nim oz. do 10. leta s 30-odstotnim popustom. 10 odstotkov popusta imajo tudi upokojenci, prav toliko pa tudi tisti, ki letujejo 30 dni ali več. Električni priključek za prikolico stane 400 tolarjev dnevno, gosti oz. turisti lahko pripeljejo tudi psa, le privezati ga morajo. Uporabnikom kampa se ponuja cela vrsta restavracij in športno-rekreativnih dejavnosti. D. ŽAGAR PRIJETEN IZLET TOPLIŠKIH UPOKOJENCEV DOLENJSKE TOPLICE -Društvo upokojencev Dolenjske Toplice - sekcija za izlete je v soboto, 31. avgusta, pripravila za svoje člane lep izlet po Štajerski, glavni namen pa je bil ogled kmetijsko-živinorejskega sejma v Gornji Radgoni. Nabralo se nas je poln avtobus, po ogledu sejma in kosilu smo vožnjo nadaljevali po Vinski cesti do Janževega Vrha. Po poti domov smo si ogledali kraj Negovo, poznan po Ivanu Krambergerju, in obudili spomine na tega humanega človeka. Izlet smo zaključili z večerjo, polkami, valčki in plesom. Udeleženci se zahvaljujejo organizatorjem, da se tako prizadevajo popestriti in polepšati našo starost. TV. JAVNO VPRAŠANJE ZA RTV SLOVENIJO DOLENJSKE TOPLICE - 16-levizijski naročniki, ki imajo zaradi pretvornika na Plešivici dober sprejem, se zadnje čase hudujejo, ker ga je RTV Ljubljana odklju-čila, tako da nc dobijo Zagreba. Vsi, ki nimajo satelitskih anten, so tako vezani le na ljubljanski program, radi pa bi gledali tudi Zagreb, POP TV ali A Kanal. Njihova prošnja je upravičena, saj so pretvornik postavili tudi z denarno pomočjo krajanov KS Dolenjske Toplice in KS Žužemberk, redno pa sedaj plačujejo tudi naročnino. TV. (DOLENJSKI LIST) NA POP TV KRATKE NOVICE V ŽIVO LJUBLJANA - Program POP TV od 2. septembra dalje obvešča gledalce o najnovejših dogodkih doma in po svetu. Novinarji namreč vsako uro popoldne in del večera pripravljajo tudi enominutne novice v živo. Od ponedeljka do petka bodo kratke vesti na sporedu ob 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 ter ob 19. in 21. uri. Novice ob 17.30 bodo redno potekale iz studia Tele 59 v Mariboru, v soboto in nedeljo pa bodo novice na sporedu ob 16.30, 17.30 in 18.30. Med voditelji kratkih novic v živo je tudi Dolenjec Tbmaž Bratož. ^stS> LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! Djordje Radovič - šestdesetletnik Šest desetletij sicer ni velika starost, vendar se nanje, če jih je človek napolnil z resnim, uspešnim delom, rad ozre in jih ob svojem jubileju pretehta. Ihko je storil tudi dipl. inž. Djordje Radovič, ki mu je zibel stekla 26. avgusta 1936 v Črni gori. Življenje pa ga je že pred 33 leti zaneslo v Slovenijo, kjer je v Metliki našel življenjsko družico in si tu ustvaril dom. V novem okolju je opravljal odgovorna dela v organih občinske skupščine, obenem pa se je posvetil delu v gasilstvu, tako na organizacijskem področju kot v preventivi. Bil je med pobudniki pri ustanovitvi požarne skupnosti, delal je kot predsednik metliške gasilske zveze in nato kot član predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Lepo je v tem času zaživela obkolpska gasilska zveza, ki je družila slovenske in hrvaške gasilce, Veliko skrb je Radovič vseskozi posvečal razvoju Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Posebno je bil zagret pri gradnji gasilskega razstavnega paviljona pa tudi pri adaptaciji, širitvi in posodabljanju gasilskih zbirk v gradu in nekdanji kino dvorani. Radovičevo delo seveda ni ostalo nezapaženo, o čemer govore številna aomača in tuja odličja pa tudi najvišje slovensko gasilsko priznanje: HaCetova nagrada - kip gasilca! Leta 1999 bo gasilsko društvo v Metliki kot najstarejše na Slovenskem praznovalo svojo 130-letni-eo. Naj jo inženir Radovič doživi iskriv in zdrav, nato pa še mnogo podobnih jubilejev! -ar Verica Fink V četrtek, 29. avgusta, smo se na pokopališču v Loški vasi zadnjič poslovili od Verice Fink, roj. Oblak, ki se je leta 1930 rodila v delavski družini v Podhostk Osnovno šolo je rada obiskovala v Dolenjskih Toplicah in želela sije postati učiteljica. Skupaj s sestrico je Verica živela preprosto in dostikrat revno. Prišla je vojna in Verici vzela očeta, ki so ga italijanski fašisti 16. avgusta 1942 z ostalimi 15 ujetimi partizani zverinsko ubili ob pokopališkem zidu v Vavti vasi. Miru in otroštva je bilo konec. Mlada mamica je živela za hčerki in tiste v gozdu. Vsa podhoška dolina je dihala s partizani in tudi Verica je kot prva izmed mladih podpirala vseslovenski upor proti okupatorju. Postala je partizanska aktivistka. Po koncu vojne je z odliko končala pedagoško šolo, med počitnicami pa je prostovoljno odšla v mladinske delovne brigade. Šolske oblasti so jo poslale na prvo službeno mesto na Ratje v Suhi krajini, nato pa v šolo Žužemberk, Otroci so takoj opazili, da je njihova tovarišica res njihova, in so jo vzljubili. Leta 1953 se je poročila z domačinom M. Finkom, ki je bil takrat oficir v JMV. Za več desetletij je odšla za njim v Dalmacijo. Družina z dvema otrokoma seje kasneje vrnila v rojstni kraj, kjer sta si z možem zgradila prijazen dom. Bila je skromna, dobra mati in stara mati štirim vnukom ter zvesta žena. Med domačini je bila spoštovana in priljubljena. To se je videlo tudi ob zadnjem slovesu, ko seje zbrala velika množica ljudi, in marsikomu sc je zasolzilo oko ob igranju “Tišine”. TONE VIRANT “Dolenjcu” zaupa ORTNEK - “Komaj čakam četrtek in najljubšega prijatelja - Dolenjski list. Časopis preberem od prve do zadnje strani, nekatere prispevke celo večkrat”, je dejal samostojni prevoznik Janez Juvančič-Br-ko. Dolenjski rojak, ki je leta 1968 prišel iz Gorenje vasi pri Šmarjeti v Močila pri Ortneku v ribniško občino, je zagotovo med najstarejšimi naročniki. Kot učenca drugega razreda so ga leta 1954 starši naročili na časopis, katerega še vedno prejemajo tudi domači. “Kar ne preberem prvi dan, pustim kot duhovno “hrano” za čez teden. Veliko hodim naokrog, poznam mnogo ljudi, zato do črke preberem vse iz ribniške, kočevske, novomeške in drugih občin. Zelo sem vesel, ker list zopet objavlaja prispev- ke iz Velikih Lašč in Dobrepolja, saj tudi ta območja zagotovo bolj sodijo na Dolenjsko kot ljubljansko stran”. Zelo mu je pri srcu slog, ki ga v časopisu vsekozi uveljavlja upokojeni novinar Jože Primc. Prispevki so tekoči, zanimivi in sproščeni, saj imajo korenine med ljudmi, se pravi nastajajo na terenu. Pravi, da sploh nima pripomb na vsebino časopisa, vse rubrike so dobro pokrite, tudi šport. Čeprav za dogodke s športnih igrišč zve po radiu ali jih prebere v dnevnem časopisju, pa najbolj zaupa prav Dolenjcu. “Za poživitev bi lahko prvo in zadnjo stran “obarvali”, kar bi časopis nekoliko poživilo. Pa tudi če tega ne bodo storili, bo Dolenje še vedno najbolj bran,” je še povedal Janez Juvančič. M. GLAVONJIČ IGRE BREZ MEJA V SREDIŠČU SLOVENIJE - V Vačah pri Litiji so vaške žene in dekleta ob pomoči Kmetijske svetovalne službe iz Litije pripravile že 4. izredno odmevno prireditev “Vaški dan ”, ki je pritegnila veliko število gledalcev. Celodnevna prireditev se je pričela s kulinarično razstavo, obiskovalci pa so si lahko dobrote ne le ogledovali, pač pa jih tudi poskusili. Popoldne so si obiskovalci ogledali prikaz izdelave že pozabljenih izdelkov domače obrti (košev, košar, omel iz ličkanja, opletanje steklenic...). Najzanimivejši del prireditve so bile igre brez meja. 7 kmečkih družin se je pomerilo v košnji, grabljenju, izdelavi kopic, zanimivo je bilo tudi plezanje na mlaj, le eni družini pa je uspelo sestaviti voz, igre je namreč prekinil dež. (Marjan Šušteršič) Ni se igrala s punčkami Irena Kapš iz Občic je spretnost slikanja na les prikazala na lanski Straški jeseni OBČICE - Irena Kapš, 17-letna dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je v topliški dolini poznana po svojih slikarskih spretnostih. Priljubljena je zlasti pri čebelarjih, saj je s sličicami polepšala že marsikateri čebelnjak. Kot dekletce je Irena vse dni posedala pred hišo ter risala punčke in rožice. Le redko se je igrala z lutkami, bolj jo je zanimala narava, travniki in cvetlice, ki jih je poskušala preslikati na kos papirja. “Stara mama me je naučila narisati nagelj-ček, ki sem ga na začetku najraje risala. Še danes imam shranjen svoj prvi nagelj,” pravi Irena, ki bo šla jeseni v tretji letnik oblikovne šole. Njena se- Irena Kapš strična se spominja Ireninih ! lepo urejenih šolskih zvezkov. Prva stran je bila vsa “posuta” z drobnimi cvetlicami in drugimi motivi iz narave. Tudi sošolci so prav dobro vedeli, kdo najbolje riše v razredu in so jo večkrat naprosili, da jim je pri likovnem pouku kaj skicirala. V dveh letih se je na oblikov- j ni šoli naučila risati predvsem oglata telesa, kocke in valje, [ kasneje pa tudi bolj zapletene figure. Letos se bo naučila pravilno upodobiti človeško ; figuro. Risanje v šoli je čisto drugačno od tistega v njenem prostem času, ko Irena najraje naslika tihožitje in igro narave, \ ponavadi z akrilnimi barvami ! ali z navadnim svinčnikom. Njena posebnost je risanje : na les. Septembra lani smo jo videli slikati na Straški jeseni f pri stojnici z obnovljenim, 150 let starim, čebelarskim vozom, j Ta je s svojimi poslikanimi panj- ! skimi končnicami privabil veli- i ko ljudi. Irena ga je restavrira- ! la vse poletne počitnice. Voz je bil star, panji so bili pusti in obledeli.V zaprašenem kupu j dedkovih časopisov, ki jih hra- : ni celo iz leta 1905, je Irena ! našla stare čebelarske revije, j kjer je dobila ideje, kako pos- ; likati voz. Delo je odlično opravila in danes ji prinašajo panje v poslikavo tudi drugi čebelarji- Ob 50-letnici Lovske družine Dolenjske Toplice je obnovila tudi zemljevid lovišča, ki ga hrani lovska koča na Pajkežu. D. ŽAGAR TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, S. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 OTROŠKI PROGRAM UNICEF TABOR-PIRAN ’96 11.05 POLETJE S SELIKOM, norv. nadalj., 2/3 11.30 TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, ilalij. dok. serija, 5/26 12.00 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.10 TEDENSKI IZBOR MADE IN SLOVENIAponov. angl. dok. serije, 3/3 16.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 TEDNIK 21.15 FESTIVAL LENT ’96 22.20 NIKAR, oddaja o prometu 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 15/22 23.40 SEINFELD, ponov. amer. naniz., 21/22 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -12.45 Tčdenski izbor: Japonska, L del; 13.15 V žarišču; 13.35 Šport; 15.35 Daj še enkrat, sam, amer. film; 17.00 Rdeče in črno, angl. nadalj., 2/4 -17.50 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 14/22 - 18.35 Svetovni poslovni utrip -19.00 Seinfeld, amer. naniz., 21/ 22 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 4/61 - 20.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz,, 13/18 - 20.45 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 7/13 - 21.40 Parada plesa - 22.30 Jazz KANALA 15.10 Tv prodaja - 15.55 Video strani -16.55 Spol tedna -17.00 Dok. oddaja, ponov. -17.30 Dance sesion, ponov. ■ 18.00 Pot flamingov (ponov. 21. dela) -19.00 CNN poroča - 19.30 Švet športa - 20.30 Prosim, ne jejte marjetic (3. del naniz.) - 21.00 Novčiči iz nebes (1. del nadalj.) - 22.30 Salon, spalnica, kopalnica (ponov. amer. filma) - 0.10 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Prismuknjena družina, 14/24 - 10.35 Fina gospa (humor, serija, 4/6) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske zezi (serija, 10/100) - 13.05 Intcr-mezzo (amer. film) -14.40 Program za otroke in mladino - 15.40 Dr. Ouinn (serija 33/43) - 16.45 Poročila -16.55 Čast ženske vetrov (zadnji del italij. serije) -17.50 Kolo sreče -18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo, tv igra - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naše malo mesto (dramske s.,ija 10/13) - 21.00 Edvard Vil - Kralj izdajalec (dok. film, 1/2) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 Hrvaška spominska knjiga - 22.30 Dnevnik - 22.50 Triler - 23.50 Poročila HTV 2 16.50 TV koledar -17.00 Šopek dolarjev - 17.30 Ekran brez okvirja - 18.30 In to jc življenje (serija 13/19) - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Rešitelj 911 (dok. serija, 59/59) - 21.00 Izenačitelj (serija 16/22) - 21.50 Mati (ruski film) PETER, 6. IX. SLOVENIJA 1 9.15 - 2.05 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 25/52 10.15 PAJE MESTO, kan. naniz., 15/31 10.35 TEDENSKI IZBOR FESTIVAL LENT ’96 11.35 VZEMI DENAR IN BEŽI, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.20 MESTA SVETA, ponov. švic. serije, 8/10 16.15 NAŠI BALETNI UMETNIKI: Lane Stranič 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MOJA IDEJA, nizoz. nadalj., 21/26 17.35 DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 11/26 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 FORUM 20.25 TRDNJAVSKE IGRE, franc, kviz, 6. del 21.50 SKRIVNOSTNI SVET A. CLARKA, angl. dok. serija, 1/13 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORr 23.00 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 16/22 23.40 SO LETA MINILA, ponov. angl. naniz., 4/20 0.10 WERTHER, Špan. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -12.15 Tedenski izbor: Svetovni poslovni utrip; 12.40 V žarišču; 13.00 Parada plesa; 13.50 Jazz; 14.40 Gluha noč, amer. film - 16.15 Vbliki dosežki Slovenke kirurgije, 16. oddaja -17.15 Gradovi, 6/13 -17.45 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 15/22 - 18.30 Alpe-Jadran -19.00 So leta minila, angl. naniz., 4/20 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 5/61 - 20.00 Tropski vetrovi, amer. nadalj., 4/6 - 20.45 Sbjščak iz Tčrakotc, hongkon. film - 22.30 Zavrtimo stare kolute - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 15-lOTv prodaja -15.55 Video strani -17.00 Svet športa, ponov. -18.00 Živeti danes (ponov.) - 18.30 Prosim, ne jejte marjetic (ponov. 3. dela) -19.00 CNN poroča -19.30 Popotni vodič - 20.00 Ljudje na položajih (11. del) - 21.00 Smrtonosni dotik (1. del koprod. filma) - 22.40 D.J. Bodo (koncert) - 0.00 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Prismuknjena družina (otroška serija, 15/24) - 10.35 Fina gospa (hum. serija, 5/6) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske zezi (serija, 11/ 100) - 13.05 Pomembno seje imenovati Ernest (amer. film) -14.45 Program za otroke in mladino -15.40 Dr. Quinn (serija, 34/43) - 16.40 Poročila -16.50 Izza kulis (serija, 1/6) -17.50 Kolo sreče -18.25 Razkrižja federacije -18.55 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Zabavni program - 21.45 Priča resnice (dok. oddaja) - 22.30 Hrvaška spominska knjiga - 22.40 Dnevnik - 23.00 Živi planet (dok. serija, 1/13) - 23.55 Poročila HTV 2 17.20 TV koledar -17.30 Triler -18.30 In to je življenje (serija 11/19) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Korak za korakom (hum. serija) - 20.35 Francoski film - 22.30 “Truffaut” (fran. dok. film) - 0.00 Ameriški film SOBOTA, 7. IX. SLOVENIJA 1 7.45 -1.15 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.30 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.45 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.55 ŽIVALSKE PRAVUICE 9.10 UNICEF TABOR - PIRAN '96 9.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.15 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINA 10.30 IZ RECITALA IRENE GRAFENAUER IN MARIJE GRAF 10.40 SOLISTI VENETI IN UTO UGHI 11.10 SVET DIVJIH ŽIVALI, ponov. 11.40 ANALITIČNA MEHANIKA, 34/52 12.10 TEDNIK, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, ponov. 14.05 REKA UPANJA, franc, nadalj., 9/18 15.00 UROČEN, amer. film 17.00 DNENVIK 1 17.10 MESTA SVETA, švic. dok. serija, 9/10 18.05 NA VRTU 18.35 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.15 ZA TV KAMERO 21.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 10/20 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORI' 23.00 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 17/22 2.3.40 THX 1138, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronetvs -10.00Tedenski izbor: Trdnjavske igre, franc, kviz, 6. del; 11.25 Mostovi; 16.15 V območju somraka, amer. naniz., 6/61; 16.40 Atletika - 20.00 Miš in mačka, nem. film - 21.35 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 10.00 Risanka - 10.30 Daklari, I. del - 11.30 Oddaja o stilu -12.00 Glasbena oddaja-15.25 Ljudje na položajih (ponov. II. dela) - 16.20 Smrtonosni dotik (ponov. filma) - 18.00 Mala morska deklica (14. del risane serije); Račje zgodbe (14. del risanke) - 19.00 D.J. Bodo (ponov. koncerta) - 20.00 Pariš (9. del naniz.) - 21.00 Srtonosni dotik (2. del koprod. filma) - 22.40 Dežurna lekarna (22. del hum. naniz.) - 23.10 S kamero na potepu -1.25 CNN poroča HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Briljanten • 13.05 Dok. oddaja -13.35 Vrtnar na balkonu -14.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa (serija, 10/17) - 14.50 Risanka -15.10 Svetovni reporterji -16.00 Mednarodni folklorni festival -16.30 Poročila -16.40 Beverly Hills (serija, 29/32) - 17.30 Melrose plače (serija, 29/32) - 18.20 Carrottov reklamni polom -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ameriški film - 22.05 Glasbena oddaja - 22.35 Hrvaška spominska knjiga - 22.45 Dnevnik - 23,05 Nočni program: Moški svet (2/2) HTV* 18.05 TV spored -18.20 Beli žar (dok. serija, 1/8) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) - 20.35 Vidikon - 21.40 Klasična glasba - 22.40 Kaskaderji (dok. serija, 2/20) NEDELJA, 8. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 23.35 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.10 OTROŠKI PROGRAM DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 11/26 9.35 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 16/28 10.00 BALERINA, angl. baletna serija, 1/4 11.00 ATLAS ČLOVEŠKEGA TELESA, amer. izobr. serija, 12/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA, tv Koper 15.05 DLAN V DLANI 15.20 POTOVANJE SKOZI MEGLO, švic. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.10 VEČERNI GOST 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 8.00 Euronoews -10.50 Skrivalnice, kan. film - 11.45 Tedenski izbor: Tik, tok, kont. oddaja za mladostnike; 12.30 Na vrtu -13.00 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 16/22 - 17.40 Saboter, ponov. amer. film (ČB) -19.30 V območju so-marka, amer. naniz., 7/61 - 20.00 Rdeče in čmo, angl. nadalj., 3/4 - 20.50 Tajnica, amer. film - 22.25 Novice iz sveta razvedrila - 22.50 Tenis KANALA 9.00 Muppet show (44. del) - 9.30 Kaličopko - 10.30 Risanka - 11.00 Svet športa (ponov.) - 14.50 Smrtonosni dotik (ponov. 2. dela) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (10. del); Račje zgodbe (risana serija, 21. del) -18.00 Lovec in rock zvezdnik (mlad. film) - 19.00 S kamero na potepu (ponov.) - 19.30 Popotni vodič (ponov.) - 20.00 Lučan (7. del nadalj.) - 21.00 Novčiči iz nebes (ponov. 1. dela) - 22.30 Karma - 0.00 CNN poroča PONEDELJEK, 9. IX. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.00 OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj., 1/6 11.30 TAJNICA, ponov. filma 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.40 TEDENSKI IZBOR UTRIP 13.55 ZRCALO TEDNA 14.10 ZA TV KAMERO 14.30 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.30 LOV NA ZNAMKO, norv. nadalj., 1/4 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 18/22 23.40 NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 5/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.50 Tčdenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.05 Chrisly, amer. nadalj., 18/21; 12.45 Teater paradižnik; 13.45 Sobotna noč; 15.45 Športni pregled -16.30 Vfc-liki dosežki slovenske kirurgije -17.00 Wildbach, nem. naniz., 2/13 -17.50 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 17/22 - 18.30 Sedma sleza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz., 5/25 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 8/61 - 20.00 Zločin Tuomasa Murasena, 2. del finske drame - 20.55 Južna Amerika, 2. oddaja - 21.40 Osmi dan - 22.10 Turistična oddaja - 22.40 Svet poroča - 23.10 Brane Rončel izza odra KANALA 15.55 Video strani -16.55 Spot ledna - 17.00 Karma - 18.00 Lučan (ponov. 7. dela) - 19.00 CNN poroča -19.3(1 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Filmska uspešnica: Trije moški in zibelka (amer. film) - 22.15 Pariš, 10. del naniz. -0.00 CNN poroča TOREK, 10. IX. SLOVENIJA 1 10.45 - 1.05 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 10.20 OTROŠKI PROGRAM STE SE KDAJ SRAMOVALI SVOJIH STARŠEV?, angl. dok. oddaja 12.05 SKRIVALNICE, ponov. kan. filma' 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 13.45 TEDENSKI IZBOR ATLAS ČLOVEKOVEGA TELESA, izobr. oddaja, 12/13 14.10 OBZORJE DUHA 14.40 ZLOČIN TUOMASA MURASENA, 2. del finske drame 15.35 JUŽNA AMERIKA, 2. oddaja 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 17/28 17.35 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 KOLO SREČE, tv igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 MEDNARODNA OBZORJA 21.20 PO OBROKIH, nizoz. nadalj., 1/3 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SPLOŠNE POIZVEDBE, franc, naniz., 2/14 0.30 DAVOV SVET ponov. amer. naniz., 7/25 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 9.50 Tčdenski izbor: Osmi dan; 10.20 V žarišču; 10.45 Mesta sveta, švic. dok. serija, 9/10; 11.40 Alpe-Jadran; 12.10 Flamen-co z dijaki srednje baletne šole v Ljubljani; 12.20 Mojstri pevci -14.00 Atletski miting -15.30 Zoom -16.30 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 6/26 - 17.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz, 13/18; 17.50 Sova: Nevarne obline, amer. naniz., 18/22 - 18.30 Prisluhnimo tišini -19.00 Davov svet, amer. naniz., 7/25 -19.30 V območju somraka, amer. naniz., 9/61 - 20.00 Wildbach, nem. naniz. 3/13 - -20.50 Studio City - 22.00 (Ne)znani oder - 22.50 angleška dok. oddaja KANALA 15.55 Video strani -17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -17.30 Daktari (ponov. 1. dela) -18.30 Kapitan planet (ponov.) -19.00 CNN poroča -19.30 S kamero po potepu - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Sirene (17. del amer. naniz.) - 21.30 Hondo (5. del naniz.) - 22.30 Glasbena oddaja - 23.00 Dannyjeve zvezde - 0.30 CNN poroča SREDA, 11. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI PROGRAM KARAOKE 10.15 ALLIS, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj., 3/6 10.45 ROKA ROCKA 11.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 10/20 12.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 OMIZJE 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM CESARJEVA NOVA OBLAČILA, 1. del 17.30 KRALJIČIN NOS, angl. nadalj., 2/6 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORr 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 FILM TEDNA: FARINELLI (Kastrat), belg. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA NEVARNE OBLINE, amer. naniz., 19/22 23.45 SKRAJNOSTI, ponov. angl. naniz., 1/7 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 9.55 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 10.25 V žarišču; 10.50 (Ne)znani oder; 11.40 Angl. dok. oddaja; 12.30 Potovanje skozi meglo, ponov. švic. filma; 14.00 Turistična oddaja; 14.30 Studio Cilj - 15.40 Veliki dosežki slov. kirurgije, 18. oddaja -16.10 Th)pski vetrovi, amer. nadlaj., 4/6 -17.00 Sova: Splošne poizvedbe, fran. naniz., 2/14 - 18.30 Japonska, 2. del -19.00 Skrajnosti, angl. naniz., 1/7 -19.30 V območju somarka, amer. naniz., 10/61 -20.00 Šport - 22.00 Satie in Suzana, kan. plesna oddaja - 22.55 Koncert orkestra slov. filharmonije KANALA 15.55 Video strani - 17.00 Danyjeve zvezde (ponov.) - 18.00 Sirene (ponov. 17. dela) - 19.00 CNN poroča - 19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Pot flamingov (22. del naniz.) - 21.00 Šolski dnevi Toma Brovvna (amer. film) - 22.30 Elizije - 23.00 Dok. oddaja iz serije Transtelo-va obzorja - 0.00 CNN poroča RADIO 104.5 107.3 \l IIII \l 107.5 105.9 91.2 OGNJIŠČE til. 152-11-26 f«. 152 13-62 Plinsko ogrevanje ohranja naše lepo okolje • Primemo za eno- in večdružinske hiše • Najsodobnejša kondenzacijska tehnika omogoča izkoristek preko 100% pri najnižjem obremenjevanju okolja • Okolju prijazno ogrevanje in priprava sanitarne vode od kleti do podstrešja Zastopa: Robert Bosch d.o.o., Ljubljana, področje Junkers, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 ^'JUNKERS Bosch toplotna tehnika SPI RITUAL PYROTECHNICS NA NOVEM ROCKU - Na letošnji tradicionalni prireditvi Novi rock 1996 bo eden izmed protagonistov tudi čedalje bolj uveljavljena posavska Pank 'n 'wave skupina Spiritual Pyrotechnics, kar bo zadnji nastop skupine z dosedanjim bobnarjem Ivanom Rimcem, ki po znanje odhaja na tuje, zamenjal pa ga bo Primož Kumer. Skupina je nastala marca 1995, ko je krška skupina Polska malca prešla v študij hibernacije in septembra so v studiu Kif kif posneli svojo prvo zgoščenko “The Material Empire Is Dying" s 14 skladbami. Lani novembra so posneli tudi videospot za pesem Ser\’ant, ki bila nekaj tednov prva na video lestvici oddaje Roka rocka. Trenutno skupina v studiu Kif kif snema novo zgoščenko, ki bo verjetno izšla v začetku prihodnjega leta pri založbi Dallas. Na fotografiji so (z leve): Gianni Kovač, Miloš Radosavljevič, Frenk Les, Primož Kumer. (Foto: Andreja Les) -o® ftvMM * DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Niku Coleši, Levstikova 4, 'IVebnje. Nagrajencu čestitamo! Lestvica za ta teden je takšna: 1. (2) Pesmi za dekleta - ANS. SLAVČEK 2. (1) Bo danes polna luna spet - ANS. ROM POM POM .3. (7) Ko zaslišim znano melodijo - ANS. LOJZETA SLAKA 4. (.3) Poletni dan - ANS. JOŽETA KUPLENKA 5. (5) Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBIN 6. (4) Brž na dopust - ANS. BLEGOŠ 7. (6) Oj zdaj gremo - ANS. HENČEK 8. (-) Pravi kinolog - GORENJSKI MUZIKANTJE 9. (-) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI 10. (8) Velik špas - ANS. MIRA KLINCA Predlog za prihodnji teden: Polka je ključ do srca, ANS. GAŠPERJI §3-------------------------------------------------- KUPON ŠT. 36 Glasujem za:__________________________________________ Moj naslov: V Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, SIMM) Novo mesto J F — karavan že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — samara že od 999.000,00 SIT ali 216 DEM na mesec — niva 1,7 že od 1.398.000,00 SIT ali 299 DEM na mesec — možnost kredita od 1-5 let — ugoden leasing od 2-5 let s po! jom od 10%—50% — r nžnost menjave ro za novo CNNBNT Krško, CKŽ 51 tel. 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14 tel. 068/51-379, 51-378 vsak kupec prejme avtoradio BLAUPUNKT DOLENJSKI UST vaš četrtkov prijatelj zavarovalnica triglav največja slovenska zavarovalnica VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima sodelovanje na področju prodaje zavarovalnih storitev na območjih teritorijev: 1. Šmihel — Rejgerča vas 2. Otočec — Smarjeta 3. Metlika — Suhor 4. Novo mesto OD VAS PRIČAKUJEMO: • najmanj srednješolsko izobrazbo • veselje do dela z ljudmi, komunikativnost • samoiniciativnost, iznajdljivost • starost od 18 do 40 let PONUJAMO VAM: • ustvarjalno delovno okolje • samostojnost in dinamičnost na delu • možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja • stimulativne zaslužke • možnost napredovanja Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Novo mesto Novi trg, 8000 Novo mesto AVTO KLINIKA d.o.o. Novo mesto, Foersterjeva 10 ® 068/ 323-035 Uradni zastopnik za športno opremo mcv (vzmeti in zračni filtri) Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p. o. vabi k vpisu v jesenske * Splošni in poslovni tečaji za odrasle * Tečaji za otroke in mladino Prijave in informacije RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 Novoles — Lepljeni elementi, proizvodnja lesnih elementov, Straža, d.o.o. objavlja RAZPIS za zasedbo delovnega mesta. direktorja družbe Novoles — Lepljeni elementi, proizvodnja lesnih elementov, Straža, d.o.o. Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje: — visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri — pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v J gospodarstvu Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov. NOVOLES — LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, d.d.t — KADROVSKO—PRAVNI SEKTOR, STRAŽA, NA ŽAGO 6, z oznako »Za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po konča- j nem razpisu. j Novoles — Drobno pohištvo j leseno pohištvo Straža, d.o.o. RAZPIS za zasedbo delovnega mesta: direktorja družbe Novoles — Drobno pohištvo, leseno pohištvo, Straža, d.o.o. ' 9d kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonsko dolo-j čenih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje: | — visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri j — pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodar-j stvu j Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati po-i šljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES — LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, d.d., — KADROVSKO-PRAVNI SEKTOR, STRAŽA, NA ŽAGO 6, z oznako »Za razpis«. j Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Sava, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Radenska, Luka Koper, Petrol, Helios, Cestno podjetje Celje. RAZVOJNA DRUŽBA, Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14, 125-70-56. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO, d.o.o, Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522, MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235. ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523, NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694,341 -522 PLESNI CENTER DOLENJSKE Plesni center Dolenjske vabi k vpisu: — celoletna plesna šola za otroke in mladino — plesni tečaji za odrasle Vpis in informacije od 11. 9. do 13. 9.1996 na Loki, Župančičevo sprehajališče 2, od 16.00 do 19.00 ure. Telefon: 321-685, 44-803. POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Dalmatinova 8 VPISUJE ODRASLE: v OSNOVNO ŠOLO - 6., 7. in 8. razred, v program TRGOVEC - 1. letnik, v program VISOKE UPRAVNE ŠOLE - 1. letnik, v program VISOKE POSLOVNE ŠOLE Ekonomske fakultete v Ljubljani - 1. in 3. letnik, v programe usposabljanja po srednji šoli za RAČUNOVODJE, KOMERCIALISTE, za VODENJE MANJŠIH PODJETIJ in za POSLOVNE SEKRETARJE - tajnice do 20. septembra 1996 oziroma do zasedbe prostih mest. Prijavite se lahko osebno ali po telefonu: 0608/31-152 in 22-811. I 'M HIPOT I t« Tovarna elektronskih elementov in opreme, d.o.o. ! Šentjernej, Trubarjeva 7 8310 Šentjernej RAZPISUJE ZA PRODAJO JAVNO DRAŽBO 1. Enosobno stanovanje v I. nadstropju na Kotarjevi c. 6, 8310 Šentjernej, v izmeri 41,00 m2 za izklicno ceno 3.843.460,00 SIT 2. Enodružinsko stanovanjsko hišo v Gor. Orehovici št. 28 s pripadajočim poslopjem in zemljiščem, in sicer: — stanovanjska hiša tlorisne izmere 9,30 x 8,30 m oz. 77,19 m2 bruto površine — lopa z garažo tlorisne izmere 4,50 x 8 m — pripadajoče zemljišče v izmeri 601 m2 skupaj 2a izklicno ceno 4.458.220,00 SIT JAVNA DRAŽBA BO V PETEK, 20.9.1996 OB 13. URI V SEJNI SOBI DRUŽBE HIPOT. Zainteresirani kupci, tako fizične kot pravne osebe, lahko j sodelujejo na javni dražbi, s tem da pred dražbo plačajo 10-odstotno varščino pri blagajni družbe ali nakažejo na ŽR št. 52100-601 -11422 pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje Novo mesto. Kupec bo po uspešni dražbi v roku 3 dni podpisal kupoprodajno pogodbo in v nadaljnjih 8 : dneh poravnal vse svoje obveznosti. Plačana varščina se upošteva pri kupnini oz. vrne v roku 3 dni po izvedeni dražbi. Vse davščine in ostale stroške za prepisne premičnine nosi ; kupec. Informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobite na sedežu družbe oz. na tel. št. 068/81-220 int. 328 ali 320. Center Za Izobraževanje in Kulturo Trebnje VPIS ZA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. razred 3-LETNE POKLICNE ŠOLE (IV. stopnja) ______ * ŽIVILSKI DELA VEC za poklice: — slaščičar — konditor — pek — mesar — predelovalec sadja in zelenjave * TRGOVEC * PREKVALIFIKACIJA V TRGOVCA 4-LETNE SREDNJE ŠOLE (V. stopnja) _____________ * EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK * UPRAVNI TEHNIK * OBLIKOVANJE za poklice: — modni oblikovalec — industrijski oblikovalec Nadaljevalni programi: * TRGOVINSKI POSLOVODJA * STROJNI TEHNIK * KOMERCIALNI TEHNIK * ŽIVILSKI TEHNIK Možnost prekvalifikacij, dokvalifikacij! * Izredni študij VIŠJA POSLOVNA SOLA Ekonomska fakulteta v Ljubljani * Vpis v 2. letnik bo v ponedeljek, 23. septembra 1996, ob 16.00 VISOKA POSLOVNA ŠOLA Ekonomska fakulteta v Ljubljani * Vpis v 3. letnik bo oktobra 1996 Študij na daljavo VISOKA POSLOVNA ŠOLA Ekonomska fakulteta v Ljubljani * Vpis v 1. letnik bo v ponedeljek, 23. septembra 1996, ob 14.00 Informacije in prijave na naslov: CIK TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558, 068/44-183 vsak dan od 8.00 do 16.00 KOVINOTEHNA mednarodno trgovsko podjetje, d.d., Celje objavlja prosto delovno mesto ARANŽERJA za Prodajni center Brežice in Novo mesto s sedežem v Brežicah Želimo, da kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: • V. stopnja strokovne izobrazbe likovne smeri oziroma oblikovalne smeri ali aranžerski tehnik • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju aranžiranja • da stanujejo v Brežicah oziroma bližnji okolici • vozniški izpit za osebni avto Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za čas 6 mesecev, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, Kadrovska služba, 3502 Celje. GORJANCI - Tovorni promet, d.o.o. - v stečaju Vavta vas 36, 8351 Straža, objavlja JAVNO DRAŽBO, ki bo 12.9.1996 ob 15. uri v prostorih podjetja GORJANCI, Vavta vas, 8351 Straža. Predmet dražbe so tovorna vozila s priklopniki in brez njih, razna oprema za vzdrževanje vozil, drobni inventar in pisarniška oprema podjetja GORJANCI - Tovorni promet, v stečaju, Vavta vas 36, 8351 Straža. Vsa Sredstva se prodajajo po cenah iz cenika, ki je obešen na oglasni deski pri vhodu v družbo, po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ni. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj eno uro pred začetkom javne dražbe položijo kavcijo -varščino v višini 10% izklicne cene vrednosti pos. dela opreme ali le-to vplačajo na žiro račun št.: 52100-690-68380 in dokažejo s potrjeno kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v tolarski gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi. Rok plačila preostalega dela kupnine je za opremo do vrednosti en milijon tolarjev 3 dni, za ostalo večjo opremo pa 15 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvdzi s prenosom lastništva plača kupec. Informacije o dražbi in ogled je možen eno uro pred začetkom dražbe oz. po dogovoru na tel. št. 068/84-535, 0609/613-266 ali 0609/630-803. Jfemgjoč^J&mtHpoč&o-na&i/i/JbroctgjniArce/vtriAe ■ BTC Novo Mesto, Ljubljanska c. 37, ffi (068) 316| 69 ■ Intermarket center Brežice, Tovarniška c. 10,® (0608) 62-857 KOVINOTEHNA Zavod za izobraževanje in kulturo Župančičeva 1, 8340 Črnomelj Vabimo vas k vpisu v različne IZOBRAŽEVALNE PROGRAME Pokličite nas po telefonu na številki (068) 51-116 in 53-238 ali se oglasite osebno. Pričakujemo Vas. Znanje beži, ujemimo ga! Hitrejšo in ceneišo gradnjo Vam omogoča BET0l\lflB,Wfl Gotna vas, NOVO MESTO PRODAJA, PREVOZI IN STROJNA VGRADNJA BETONA Prodaja vseh vrst gramoza Pokličite tel: 068/ 321 605, ostalo je naša skrb! Dostavili Vam bomo vsako naročeno količino vsakdan od 7-19 ure! SAMO HYPO PONUJA SUPER BMiH POGOJE ZA FORDOVA VOZILA! Ford Fiesta Courier Van zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.3i/60 KM, prostornina 2,8 m3, nosilnost 500 kg. Ford Translt Kombi zračna varnostna blazina na voznikovi strani, servo volan, polpovišana streha, motor 2.5 DSL/76 KM, sedeži 8 + 1. Ford Fiesta Courier Kombi zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.31/60 KM, prostornina 1,46 m3, nosilnost 500 kg. Ford Translt Van kratka ali dolga medosna razdalja, polpovišana ali dvojno povišana streha, motorji 2.5 DSL/70 KM, 2.5 DSL/76 KM ali 2.5 TDSL/85 KM. Ford Escort Van zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.41/75 KM, prostornina 2,54 m3, nosilnost 670 kg. Navedeni zneski predstavljajo mesečni obrok leasinga pri 30% pologu in času trajanja leasinga Štiri leta. Prometni davek je vključen. PEM PEl pm lUGODN PE/Vf El SKUPINA 061 in 0601: Avtohiio Koposi (061/52-275), Servis Trzin (061/721-720), JMK Avto (061/1312-028), Avlo Mobil (061/1681 434), Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903), SKUPINA0A2 in 0602: A*Io Šerbinek (062/656 120), Avto Seibinek Pluj (062//79-896), Avto Spori Shop (062/811-394), AvtoSKojžo (0602/43 805), Avtomorket Rebernik (0602/66-265), F Avto Center (062/226-717), SKUPINA 063: Arto Celje (063/31-919), Avto Celje Žolet (063/71?116), Avlo Celje Šentjur (063/741 292), Avto Celje Velenje (063/851-060), Avto Ahtik (063/46) 193), Avto EDO (063/824 298), Kavfif Andrej (063/7S4 091), Servis Krbovoc (063/885-218), SKUPINA 064: Avtohiio Koposi (064/241-358)! AAustang (064//18 566), Avto M (064/53 334), Servis Inlor (064/332-711), SKUPINA 065: CAAM Itade (065/21 185), Avtocenter Bajt (065/61-235), Avtodom GVS (06S/73135), Avtoservis GoienVek (065/85 128); SKUPINA 066 in 067: Novo (066/392-345), Aulomobil Saiana (06//32110) SKUPINA068 in 0608: PSCPaii (0608/59 059) PSCPoii Novo meslo (068/21-123)" PSC Slepan (068/52-407), AISR (0608/41 350), Servis tonik (068/44 701); SKUPINA 069: S O S, Compony (069/23 507), Avlo Rajh (069/81 560), Triotehna (069/75 074). HYPO 1.EASING d.o.o., tel.: 1)61/1685-52«, 061/1684-538 HYPO 1.EASING CELJE d.o.o., tel.: 063/482-311 - VRuUn HYunoni DUŠAN FALESKINI, s.p. Ulica talcev 14, 8351 STRAŽA Tel.: (068) 83-104 FALESKINI — pooblaščeni serviser in prodajalec vozil novost HVUNDAI NOVI COUPE NOVA SONATA PRESENEČENJE: vsi kupci vozil v mesecu septembru dobijo povrnjene stroške registracije in obveznega zavarovanja!!! HYUNDAI — AVTOSALON IN SERVIS FALESKINI. STRAŽA, UL. TALCEV 14; TEL. (068) 83-104!!! POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Dalmatinova 8 VABI K VPISU V TEČAJE: • SLOVENSKEGA JEZIKA • TUJIH JEZIKOV; angleškega, nemškega in italijanskega jezika - vseh stopenj • RAČUNALNIŠTVA • VODENJA POSLOVNIH KNJIG • VARSTVA PRI DELU • HIGIENSKEGA MINIMUMA • KLETARJENJA IN STEKLENIČENJA VIN • za VOZNIKE VILIČARJA • za STROJNIKE CENTRALNEGA OGREVANJA • za STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE • za VODITELJE MOTORNEGA ČOLNA • INDUSTRIJSKEGA ŠIVANJA • ŠTUDIJSKE KROŽKE IN V DRUGE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA Prijavite se osebno ali po telefonu: 0608/31-152 ali 22-811 do 20.9.1996. Javno podjet[e KOMUNALA Črnomelj, d.o.o. Belokranjska cesta 24 8340 Črnomelj OBVESTILO Občane občine Črnomelj in Semič obveščamo, da bomo v času od 16.9.96 do 24.9.96 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po vseh naseljih, kjer je uveden reden odvoz komunalnih odpadkov: 1. Odvoz kosovnih odpadkov bo potekal po urniku odvoza kosovnih odpadkov, ki ga bomo predložili vsem krajevnim skupnostim, krajane pa bomo še posebej obvestili na krajevno običajen način (oglasne deske). 2. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti na dosedanjem odvzemnem mestu do 6. ure zjutraj določenega dne. 3. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 4. Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot ostali kosovni odpadki. I p KRKK KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto VODJE TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA v Zdravilišču Dolenjske Toplice Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki imajo: - V. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri (smer elektronik) in - najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Zaradi narave dela bodo imeli pri izboru prednost kandidati s stalnim prebivališčem v neposredni bližini Zdravilišča Dolenjske Toplice. Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje,vabimo, da pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto, Šmarješka c. 6. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, Novo mesto VPISUJEMO v šolskem letu 1996/97 v naslednje programe za izobraževanje odraslih: I. PROGRAMI USPOSABLJANJA - US0 I, TEČAJI IN SEMINARJI 1. VOZNIK VILIČARJEV 2. UPRAVLJALEC MOSTNIH IN UPRAVLJALEC VRTLJIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV - ŽERJAVAR 3. UPRAVLJALEC LAHKE IN UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 4. VARJENJE: OSNOVNI IN NADALJEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: RE0, TIG, MAG, PLAMENSK0...) 5. OSNOVNI IN NADALJEVALNI TEČJI RAČUNALNIŠTVA: VVINDOVVS, EXCEL, W0RD, ACAD, WORDPERFECT. 6. SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMILJENJA 7. SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV 8. SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO (FESTO oprema) 9. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV 10. HIŠNIK (PROGRAM USPOSABLJANJA PO IV STOPNJI) 11. ENOSTAVNA GRADBENA DELA (zidarska in tesarska) Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo. II. PROGRAM USPOSABLJANJA - USOII 1. ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE 2. TESAR OPAŽEV 3. POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG 4. UPRAVLJANJE LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE 5. VARJENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo. III. DVELETNI PROGRAM POKLICNIH ŠOL 1. KEMIJSKO-FARMACEVTSKA DEJAVNOST 2. OBDELOVALEC LESA 3. PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 4. UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE 5. BOLNIČAR Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo. IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL 1. OBLIKOVALEC KOVIN; POKLICI: STRUGAR, FREZALEC, BRUSILEC IN ORODJAR 2. PRE0BLIK0VALEC IN SPAJALEC KOVIN; POKLICI: KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLEPAR IN AVTOKLEPAR 3. MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV; POKLICI: MONTER VODOV NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV 4. MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; POKLIC: AVTOMEHANIK 5. STROJNI MEHANIK; POKLIC: STROJNI MEHANIK 6. VOZNIK; POKLIC: VOZNIK 7. ELEKTRIKAR; POKLIC: ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK 8. MIZAR IN TAPETNIK; POKLIC: MIZAR 9. AVTOELEKTRIKAR; POKLIC: AVTOELEKTRIKAR 10. KEMIJSKA DEJAVNOST; POKLIC: KEMIK ( Izobraževanje odraslih Tel. (068)326-263; faks: (068)326-263 Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehamško šolo ali z nedokončanim programom kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. V vseh programih je možna prekvalifikacija iz drugih programov. V. PROGRAMI TEHNIŠKIH ŠOL (V. stopnja) 1. STROJNI TEHNIK; POKLIC: STROJNI TEHNIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. Izobraževanje traja 2 leti. 2. ELETROTEHNIK; POKLIC ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oz. s končanim programom elektronika smeri elektrikar-elektronik. Izobraževanje traja 2 leti. 3. LESARSKI TEHNIK; POKLIC LESARSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 4. KEMIJSKI TEHNIK; POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 5. FARMACEVTSKI TEHNIK; POKLIC: FARMACEVTSKI TEHNIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 6. ZDRAVSTVENI TEHNIK; POKLIC: ZDRAVSTVENI TEHNIK Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom oz. 3 leta za udeležence s končanim programom Bolničar. 7. PROMETNI TEHNIK; POKLIC: PROMETNI TEHNIK Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 leta za udeležence s končano osnovno šolo ali končanim SKR programom. Za udeležence s končano triletno poklicno šolo je izobraževanje ustrezno krajše. VI. AVTOŠOLA - 25 let Izkušenj 1. TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ 2. POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, D IN E KATEGORIJE Po konkurenčnih cenah z osebnimi vozili RENAULT R-5 DIZEL, CLIO 1,2 RN, R-19 ADA-GIO ter s tovornjaki TAM 130, MERCEDES 1314 in avtobusom MERCEDES 303. Za dijake in študente nudimo 10% popusta! Prijave za vpis vložijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 16.9.1996. Tega dne bo ob 17. uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu in vpis v programe. V programe usposabljanja, tečaje, seminarje in v avto šolo vpisujemo vse leto. Podrobnejše informacije o programih in načinu izobraževanja dobite po telefonu 326-263 ali osebno v sobi 158. V ._________________________________J fl< Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p.o. sprejema prijave za vpis v izobraževalne programe za leto 1996/97 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE l * 6., 7. in 8. razred, brezplačno [ POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE l » ŽIVILSKI DELAVEC (H. stopnja izobrazbe) * VRTNAR IN CVETLIČAR (IV. stopnja izobrazbe) » TRGOVEC (IV. stopnja izobrazbe) * PREKVALIFIKACIJA za poklic prodajalec * TRGOVINSKI POSLOVODJA (nad program V stop ) » PREKVALIFIKACIJA za poklic trgovinski poslovodja * EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (nadaljevalni program V. stopnje izobrazbe) * UPRAVNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) * ARANŽERSKI TEHNIK (nad. program V. stopnje) l PROGRAMI USPOSABLJANJA I. in 1L stopnje j * ČISTILEC PROSTOROV - USO I * POMOŽNI TEKSTILEC - USO I « KUHARSKI POMOČNIK - USO E * NATAKARSKI POMOČNIK - USO E * Program usposabljanja za HIŠNIKE - VZDRŽEVALCE * Program usposabljanja za RAČUNOVODJE » Program usposabljanja za KOMERCIALISTE * Program usposabljanja za VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Prijave in informacije RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 Vabimo vas, da nas obiščete v novem emona centru Novo mesto, v dvorani B novomeškega BTC, Ljubljanska 27, od 12. septembra dalje. trgovina na drobno, d.a $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto 068/24-791 že za 13.690 DEM SUZUKI ALTO usnjen volan servo zavore bočne ojačitve,... Novi modeli terenskih vozil — SAMURAI novi tip od 23.990 DEM — VITARA ’97 od 33.700 DEM BALENO ’97 1.3 GL 2x air bag central, zaklep, elektr. ogledala,... servo volan UGODNI KREDITI LESARSTVO KOPOREC proizvodnja masivnega pohištva Podhosta 12a Dolenjske Toplice Tel. 068/65-282 Lesarstvo Koporec sprejme v redno delovno razmerje s poskusno delovno dobo: 2 mizarja in 3 lesne delavce. Informacije na gornjem naslovu. kar želite | izvedeti o sebi in l svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! 090/41-29 ■2y^^_rcyjj()90/42-38| •v RUBIKON VS>» 3 PRIHODNOST FINANCE PARTNER DELO RAZLAOA SANJ 000 40 70i TAROT KARTE AgTROLOOUA * /-iv[Li= -=. ~r— Da MONTAŽA IN SERVIS SENČIL rolete — žaluzije tende - lamelne zavese pliseji — roloji screen senčila Tel.: 068/78-258, 324-285 0609/631-225 >//h©\$) vm Pooblaščen zostopnik za svetovani«, montažo in »•rv>» mobitel. SA ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ y\ tel.: 068/81-118, »ax: 068/81-119 p-" —v.*,' KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Informacije na tel. (068)52-492 0609/640-830 SOLARJE ČAKA PRENOVLJENA ŠOLA PODPRESKA - V to šolsko poslopje, ki je do nedavnega spadalo v kočevsko občino, je bilo malo ali nič vloženega in je poslopje propadalo. Takšno šolo je prevzela potoška občina, oziroma javni zavod Osnovna šola dr. Antona Debeljaka. V šoli je bilo v lanskem letu le 15 otrok nižje stopnje in otroški vrtec. Šolarje višjih letnikov vozijo v Loški Potok, zato je bilo predlagano več rešitev, med drugim tudi začasna ukinitev pouka v tej šoli. Temu predlogu pa so se Dragarci odločno in uspešno uprli. Ihko je bilo nujno misliti na prenovo, ki sojo med letošnjimi počitnicami v rekordnem času tudi izpeljali. V VIZIJI smo se odločili, da omogočimo vpis certifikatov in njihovih ostankov do izteka roka njihove veljavnosti. Od 1. avgusta lahko vložite certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo DPB VIZIJA1, d.d., na naslednjih vpisnih mestih: • sedežu Zavarovalnice TILIA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto • predstavništvih TIUE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici • poslovalnicah TILIE v Tržiču, Škofji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah • na sedežu VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto • Dolenjskemu listu, Glavni trg 24, Novo mesto • Studiu D, Seidlova cesta 29, Novo mesto • vseh PE PTT Novo mesto in pošti Kočevje Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov, Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA zavarovalnica triglav,, Ali ste kdaj razmišljali, kakšno delo vam je najbolj všeč? Ali bi želeli, da vam delo poleg stimulativnega osebnega dohodka omogoča še: možnost dodatnega izobraževanja samostojnost pri delu kreativnost možnost napredovanja perspektivno delovno okolje varnost zaposlitve dinamičnost pri delu Če to želite in vas zanima delo na področju PRODAJE OSEBNIH ZAVAROVANJ vas vabimo, da se nam pridružite. Od vas pričakujemo, da imate najmanj srednješolsko izobrazbo in veselje do dela z ljudmi. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Novo mesto Novi trg, 8000 Novo mesto POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto ® 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. VEDETI NI NIKOLI ODVEČ Kako privarčevati sredstva za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za ...? Ob trdni podpori strokovnjakov, ki z vsem svojim znanjem in prizadevanji za dobro človeka jamčijo, da je vaš denar varno naložen in visoko obrestovan,je uresničitev vaših ciljev lažja kot kdaj koli prej. RENTNO VARČEVANJE KREKOVE BANKE! Rentno varčevanje je posebej ugodno dolgoročno varčevanje za različne namene. Ponuja vam številne možnosti, izmed katerih sami izberete zase najprimernejšo obliko. Neglede na vaš izbor se vaša sredstva v okviru rentnega varčevanja obrestujejo po obrestni meri, ki omogoča, da vaše premoženje zanesljivo in strmo narašča, vam pa med tem pripadajo vse prednosti in ugodnosti, ki jih Krekova banka zagotavlja svojim komitentom, in še več. V skrbi za vaš jutri bomo kot edina banka nezgodno zavarovali vse rentne varčevalce. To je naše darilo za vaše zaupanje. Obiščite nas v vam najbljižji poslovni enoti! V osebnem razgovoru vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar vas zanima. V SPOMIN 26. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA REŽEK z Radoviče 75 pri Metliki Hvala za vsako lepo misel, postanek ob njenem grobu in prižgano svečo. Vsi njeni Dobrodošli v Novem mestu na Prešernovem trgu 4,tel.: 068/ 322-190, v Mariboru, Murski Soboti, Zrečah Šoštanju, Ljubljani, Novi Gorici. Kopru I mm KREKOVA BANKA d.d. OSMRTNICA V 44. letu nas je nenadoma zapustil nekdanji dolgoletni sodelavec IZTOK GAČNIK iz Novega mesta Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili v torek, 3. septembra, ob 12. uri na pokopališču v Prečni. Kolektiv Dolenjskega lista * .J« %■ ¥ i 0*^ J ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric IZTOK GAČNIK iz Ulice Slavka Gruma 14, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Marija, otroci Ana in Nejc, mama, sestra Metka z družino, brat Bojan z družino in ostalo sorodstvo Novo mesto, 3.9.1996 INTRRR 1 BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D I BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d.d. — odkupimo delnice KRKE iz javne prodaje Tel.: 061/137 73 73, 137 74 74, 137 75 75 173 44 44 DOLENJSKI LIST vaš čemkou prijatelj BRUNSKOLE MATIJA, 8.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475 V mesecu septembru ugodna prodaja zimskih avtoplaščev: BARUM, SAVA, NOKIA, FULDA, MICHELIN. Nudimo vam 5% gotovinski popust oziroma prodajo na več čekov. Ob nakupu avtoplaščev montaža in centriranje brezplačno! k j Potnike - zastopnike na terenu za prodajo promocijskih, reklamnih in poslovnih daril vabi k sodelovanju uveljavljeno mednarodno podjetje s področja promocijskega marketinga. Nudimo brezplačno usposabljanje ter samostojno in stimulativno nagrajevano delo. Svojo ponudbo s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: REI Marketing, Letališka 33, Ljubljana, s pripisom DOLENJSKA. TANIN Sevnica obvešča cenjene lastnike kostanjevih gozdov, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Če sami lesa ne morete posekati, vam to napravimo mi. Informacije dobite na telefonski številki 0608/41-349 oziroma na našem sedežu, na Hermanovi 1 v Sevnici. ZAHVALA Tistega jutra za mizo bral si časopis, omahni/ si, ko ti zastalo je srce. Boleči krik matere te obudil ni zaman se žalostno sprašuje: Sin moj, zakaj te ni? V 45. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil POLDE NOVAK z Vrhtrebnjega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, pokojniku ^prinašali cvetje in sveče, darovali za maše in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Žnidaršiču za vso pomoč, PGD Repče, nosilcem pra-pora, pevcem in g. kaplanu za lepe besede in opravljen obred. Hvaležni smo dobremu sosedu Ivanu Smoliču za nesebično pomoč in ganljive besede slovesa, ki nam lajšajo kruto resnico, da našega Poldeta ni več. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Mobitel: 0609/621-285. ZAHVALA Vse življenje si garal, za tabo je prazen dom ostal, a sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 71. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat in stric BOŽIDAR - DARKO GROZNIK z Vejikega Cirnika pri Šentjanžu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu in strežnemu osebju Kirurškega oddelka Novo mesto za ves trud in lajšanje bolečin. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žaslostinke. Hvala podjetjema Ford Paič in Trimo Trebnje, OŠ Trebnje- podružnici Dol. Nemška vas ter Domu počitka Mengeš. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Zaposlimo ELEKTRONIKA starega do 27 let, z ustrezno prakso. Pisne ponudbe na: Protekt, d.o.o., 8000 Novo mesto, Seidlova 5 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga IB ***** mam'- stara mama, sestra, tašča in % IVI ARI JA lgj| jjg VRTIN iz Kanižarice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Danfossa in Beti Črnomelj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Specovi, dr. Žužkovi in dr. Čehovi ter osebju Interne bolnice Novo mesto za vso skrb in pozornost. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete žalo-stinke ter vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA N*., V 84. letu starosti nas je zapustil naš mož, ata, stari ata. brat, stric in boter ŠUŠTARŠIČ J 15 * D upokojeni čevljarski mojster Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in sveče, za tolažbo in izraženo sožalje ter vsem, ki so našega ata spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Z' SR V 57. letu starosti nas je nepričako- vano za vedno zapustil naš dragi *» V, mož, oče in dedek - j IVAN ZAMAN Dvor 54 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in SAP Ljubljana, d.o.o., za pomoč, darovane vence, cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala Majdi in Malki. Hvala ge. Andrejčičevi za besede slovesa, pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke, za zaigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste obiskali in pospremili našega Ivana k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena* Mimica, sinovi Igor in Robert z družinama ter Jani ZAHVALA Dan jasni, dan oblačni bolno trpečo. HL upokoj 'le bo do groba bolečino. (F- Fr c'ser en) ■ - ™ V 34. letu je dolrpela naša ljuba f hčerka, sestra, svakinja in teta i IRENA Ifl /’ KRAŠOVEC iz Praproč pri Straži Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in sovaščanom za pisno in ustno izraženo sožalje, podarjeno_cvetje, sveče, darovane svete maše in gmotno pomoč . Še posebno prisrčna hvala družini Kumelj iz Straže, g. Ivanu Pircu, patronažni sestri Erni, dr. Kranjcu in dr. Kresetovi, Pogrebnim storitvam Oklešen, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine ter gospodu župniku za človeško topel obred. Vsi, ki jo imamo radi f* ZAHVALA g ^ V 69. letu starosti nas je po težki bo- f j*. ^ * Iczni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric RUDOLF BLAŽIČ iz Ždinje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Cestnemu podjetju Novo mesto, Dolenjki Novo mesto, samopostrežbi Šmihel, GD Ždinja vas, gasilskemu pevskemu /boru Šmihel, govorniku za poslovilne besede, g. Brcarju za zaigrano Tišino, sosedom, vaščanom in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustila žena in mama VERONIKA FINK roj. Oblak iz Podhoste 28, Dolenjske Toplice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za vse izrečene besede, zapete žalostinke in vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Mož Marjan, sinova Marjan in Joško z družinama ZAHVALA Trpljenje si prestala. jflViONik f zdaj boš v grobu mirno spala. V 74. letu starosti je za vedno odšla jKfe '•***-*' od nas naša draga mama, stara ma- ma, tašča, sestra, teta in svakinja MARIJA ŠURLA roj. Hutevec, Gor. Lakovnice 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in ostalim znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala velja dr. Kranjcu in osebju Infekcijskega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto. Žahvala tudi sodelavcem Družbene prehrane Krka, Zaporom Novo mesto, gasilcem Revoza, patru Luki za obiske v bolnišnici, g. kaplanu za opravljen obred, pevcem z Ruperčvrha, g. Leopoldu Oklešnu in Komunali za pogrebne storitve ter vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA v 38. letu življenja nas je zapustila ■ CVETKA BORŠTNAR z Vrhka pri Tržišču Zahvaljujemo se vsem, ki ste v teh dneh obiskali naš dom in se poslovili od naše Cvetke. Hvala za izraze sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Prav lepa hvala družini Stušek, g. župniku Janezu Mikliču, Cvetkinim sodelavcem iz Jutranjke, kolektivu Inkos iz Krmelja, predsedniku KS Tržišče g. Marjanu Jamšku, pevcem in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji dom. Žalujoči: mož Milan, sinova Milan in Andrej, tašča Pavla, teta Minka in ostalo sorodstvo ' JP***- ZAHVALA Ig V 69. letu starosti nas je po težki bo- ® W ,'«ov lezni zapustila naša draga sestra, te- MARIJA “ m URBANČ Seidlova 64 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnice Novo mesto, g. proštu Lapu za poslovilno mašo na pokopališču Ločna, g. župniku A. Severju za lepo opravljen pogrebni obred ter izvajalcu Tišine. Vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, se še posebej zahvaljujemo. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni m TEDEIM mB ZANII M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - KMETIJSKI STROJI - KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - POSEST — PRODAM — RAZNO — SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati Dolenjska bmikn muli svojim varčevalcem različne oblike deviznega varčevanja: Vuliitii Varčevalna knjižica Depoziti s fiksno obrestno mero, vezani nad 1 mesec 7 mesece 6 mesecev * Depoziti z spremenljivo obrestno mero mul 12 mesecev * ATS 2.270, 7.17-7,20 ‘v 7,IS - 2,27 7 3,25 - 3,30 7, 2,54 - 3,69 7 iti 4,00 '4 7,35 - 7,7(1' i / ,40 - / ,55 l/t 7,45 - 7,60 7, S,60 - 9,00 7, n im 2,20', * 7,12-2,207 5,20 - 5,25 7 7,22 - 3,25 7, 7,44 - 2,69 7 cm 1,20 7 2,22-2,27 7 2,27 - 2,50 "i 2,2S - 2,21 7 2,53 - 2,70 7, USD 2,70 7 7,27-7,77 7 7,47 - 7,70 7, 5,52 - 5,55 7 7,71 - 6,27 7 Nnjfiizji znesek depozitu je 1.000 DUM oz. protivrednost v drugi valuti. * Višina obrestnih mer je odvisna od višine privarčevanih sredstev. Informacije v vseh enotah banke in v ekspoziturah: Ikspezitimi \ortnmslo. Sciillavii .1. DcS/SJc 70(1 Ekspozitura Trebnje. Gubčrcn ccshi S, Trcbujc. OaS/44-271} I iichi Črnomelj, Trg s;vlvih' 2. Črnomelj. 06Š/7I-I 13 Ekspozituro Mclliku. l is; seolvih\ 7, Metliko. 0eS/5S-l32 Ekspozituro Širine. Cesto prvih borcev -12. Brežice. fk>DS/bt-442 Ekspozituro Videm-Krško,'Kolodvorsko I, Krško. OoOS/22-762 Enoto 'rjiiHjinio, Toeeorjevo 7.1 jiiMjiino, Obl/133-31-35 tedenski koledar Četrtek, 5. septembra - Lovrenc Petek, 6. septembra - Zaharija Sobota, 7. septembra - Marko Nedelja, 8. septembra - Marija Ponedeljek, 9. septčmbra - Peter Torek, 10. septembra - Nikolaj Sreda, 11. septembra - Milan kino BREŽICE: 5. in 6.9. (ob 19. uri) ter 7. in 8.9. (ob 17. in 19. uri) akcijski film Barb Wire. Od 5. do 9.9. (ob 21. uri) kriminalni film Hudičevki. 10. in 11.9. (ob 18.30 in 20.30) komedija Tajni agent 000. kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira Kranj ugodno nudi rezervne dele za traktorje Ur-sus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vin-kovič. Fiat, Štore, cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. AGROIZBIRA KRANJ, Slavko Prosen, s.p., Smledniška 17, ® (064)324-802. 8491 ENOOSNI traktor Special Gorenje Muta. s koso. prodam. ® (068)57-715. 9350 MALO RABLJENO traktorsko bočno kosilnico Univerzal CS 20A prodam. ® (068)83-571. 9363 MOLZNI STROJ Vitreks zelo ugodno prodam. Viktor Berk, Prelesje 13, Šentrupert. 9369 DVE traktorski zadnji gumi, novi, 11-2-28, prodam. ® (0608)84-476. 9373 KOMBAJN Zmaj, star 9 let, v delovnem stanju, prodam za 600 DEM. ® (068)81-193. 9384 TRAKTOR Ursus 35, letnik 1984, prodam. Ivan Mavec, Rihpovec 30, Trebnje. MOLZNI STROJ Virovitica in telico frizijko, staro 14 mesecev, prodam. ® (068)65-004. 9442 ČRNOMELJ: 6. in 7.9. (ob 20. uri) ameriška vojaška komedija Bilko de Bilko. 8.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški ljubezenski kriminalni film V objemu s tujcem. KRŠKO: 5.9. (ob 20. uri) in 7.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Dr. Jekyll in gospa Gyde. 6.9. (ob 20. uri) in 8.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Oče moje neveste 2. KOSTANJEVICA: 7.9. (ob 20. uri) komedija Dr. Jekyll in gospa Hyde. 8.9. (ob 20. uri) komedija Periskope dol. NOVO MESTO: Od 5.9. do 8.9. (ob 17. uri) komedija Tajni agent 000. Od 5. do 11.9. (ob 19. in 21.15) kriminalni film Golo mesto. SEJALNICO za žito za 1500 DEM in silokontbajn Mengele za 600 DEM ter drugo kmetijsko mehanizacijo prodam. ® (0608)51-094. 9451 SILOKOMBAJN MENGELE, slamoreznico Spaizer z elektromotorjem in molzni stroj prodam. ® (0608)32-453. PLUG, 10 col, in traktorske verige, 11 col, prodam. ® (068)28-142. 9462 NOVO ŠKROPILNICO Stihi, hrast, premera 0.65 cm, in travnik na Brcgon-cah prodam. (068)76-621. 9508 TRAKTOR IMT 533, balirko, rotacijsko kosilnico Sip 165, samonakladalko, 17 m3, tračne grablje, pajka, atomizer, sejalec za pšenico, cisterno za gnojevko, silokombajn, motokultivator Gorenje Muta prodam. ® (068)81-797, dopoldan, 42-773, popoldan. 9511 VINOGRADNIŠKO - SADJARSKO traktorsko škropilnico s turbino in pu-halnik Tajfun z motorjem prodam. Kramar, Kamenje, ® (068)25-850. 9512 KOSILNICO BCS 127, bencin-petrolej, prodam. ® (0608)43-247. LIČKALNIK in vakuumsko črpalko Alfa Laval prodam. ® (068)83-358, po 19. uri. 9540 SILOKOMBAJN Mengele 290 in Sip SK 80 prodam. ® (068)89-141. 9541 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, staro 10 let, in traktorsko koso Old Osjek za na hidravliko prodam. ® (068)68-209. TRAKTOR STEYR, 18 KW, starejši letnik (1958), ugodno prodam. ® (068) 89-571. ^ 9564 ENOREDNI silokombajn Sip Šempeter, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)89-551, J urna vas. 9567 SAMONAKLADALNO prikolico in nov železni gumi voz menjam za vino, žganje ali govedo. ® (068)42-527. 9571 ZETOR 4911, odlično ohranjen, prodam. ® (0609)637-277. 9580 MEŠALEC za gnojevko kupim. ® (068)76-395. 9588 kupim KORUZO v zrnju, suho, kupim. (068)42-660. 9347 VERIŽNO DVIGALO (fiašencug) proizvajalev Jelšingrad kupim. ® (068) 73-471. INVALIDSKI VOZIČEK, električni ali motorni (tudi za na cesto), lahko rabljen, kupim. ® (061)800-302. 943? BIKA SIMENTALCA ali teličko simentalko, staro 10 dni, kupim ® (068)49-701. 9517 RDEČE VINO za kis odkupujem. ® (0608)56-434. 9543 MLADO KRAVO iz A kontrole in telička, starega 10 dni, kupim. ® (068)25-083. 9570 motorna vozila LADO SAMARO. Rivo, Karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 7613 NOVO, NOVO! Posredniška prodaja vozil, fine cars, d.o.o., Bajčeva 6, Novo mesto (pri cerkvi v Šmihelu). ® in fax: (068)26-157. , 9339 FIAT UNO i.e., letnik 1988, registriran do 12/96, 137.000 km. kovinsko zelen, lepo ohranjen, prodamo za 6500 DEM. fine cars, d.o.o., ® (068)26-157. JUGO KORAL 45, letnik 3/90, registriran do 3/97, 46.000 km, rdeč, lepo ohranjen, prodamo za 3590 DEM. fine cars, d.o.o., ® (068)26-157. 9346 OPEL KADETT GSI 2.0 16 V, letnik 1989, registriran do 4/97, zelo dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)76-720. 9348* APN 6 z okvaro motorja prodam za 200 DEM. ® (068)21-670. 9352 R 5 TD, bel, prodam ali menjam. ® (0608)69-148. 9355 JUGO 45, letnik 8/89, sive barve, dobro ohranjen, prevoženih 40.000 km, prodam. ® (068)43-012. 9358 DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, registriran do 8/97, prodam. “ZS* (0608) 43-294. 9359 GOLF D, letnik 1986, regitriran do 8/97, bel, prodam. S (068)65-725. 126 P, letnik 1988/89, prevoženih 54.000 km, zelo ohranjen, prodam. Mojca Butala, Semiška 10, Črnomelj. 9370 126 P, letnik 1980, registriran do 4/97, prvi lastnik, prodam za simbolično ceno. ® (068)42-135. 9372 126 P, lenik 1988, registriran do 5/97, dobro ohranjen, prodam. S (068) 73-537. 9375 Z 101, starejši letnik, registrirano do 27.3.1997, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)79-564. 9377 JUGO 45, zelo dobro ohranjen, obnovljen, prodam. ® (068)24-768. 9378 KAMION TAM 110, registriran, letnik 1976, prodam za 3000 DEM ® (068)28-958. 9388 R 4, letnik 1990, bel, registriran do 6/97, prodam. ® (068)73-456, po 15. uri. R4GTL, let. 1991, prodam. ® 21-212 po 19. uri. Prodam šasijo za Kombija IM V novo, Kandijska 77. UNO 45, letnik 1987/88, rdeč, registriran do 3/97, odlično ohranjen, prodam. ® (068)42-395. 9396 Z 1.1 GX, letnik 1988, registrirano do 27.12.1996, golf ji, letnik 1980, registriran do 14.8.1997, in kavasaki KLF 650, letnik 1987, registriran do 25.5.1997, prodam. U (068)81-197. 9406 R 11 TXE, letnik 1985, 147.000 km, prva registracija 3/86, registriran do 3/97, kovinsko siv, lepo ohranjen, ugodno prodam. ‘S* (068)81-308. 9407 R 4, rdeč, letnik 1986 Jobro ohranjen, prodam. ® (068)76-744, po 20. uri. JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 6/97, 75.000 km, bel, prva lastnica, prodam za 1500 DEM. ® (068)73-288. AX 11 TRS, letnik 1991, in skoraj nov športni otroški voziček prodam. ® (068)322-716, od 16. ure dalje. 9411 OPEL ASTRO 1.7 TD limuzino, letnik 5/95, prvi lastnik, prodam. ® (068)23-328, popoldan 9412 126 P, letnik 1988, rumen, registriran do 8/97, nove gume, prodam. ® (068) 341-016. 9414 R 5CAMPUS 1.6D,letnik 1992,registriran do 6/97, prodam. ® (0608)82-782. R 4, let. 88, prevoženih 60.000 km, reg. do 6. marca 1997, prodam. ® 25-027. 126 P, letnik 1989, registriran do 10/96, prodam ® (068)76-415. 9419 MZ 125, letnik 1988, registriran do 7/97, prodam za 650 DEM ® (068)78-268. 9424 JUGO 55, lenik 1989, registriran do 5/97, prodam za 3000 DEM. ST (0608) 62-262. 9428 VISO 11 RE, letnik 1986, registrirano do 5/97, lepo ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)41-132. 9429 TOMOS AVTOMAT1C, malo rabljen, kot nov, kromirani blatniki in prtljažnik, prodam za 50.000 SIT. ® (0608)61-265. 9432 Z 750, letnik 1985, vozno, registrirano do 11.4.1997, prodam. ® (068)78-457. 9439 JUGO 55, letnik 1988, bel, kot nov, prva barva, zaščiten, 62 KM, prodam. ® (068)73-069. 9443 LADO RIVO 1300, letnik 1991,29.000 km, registrirano do 2/97, prodam ® (068)341-585. 9447 PASSAT TDI GL 1600, letnik 1990, 75.000 km, prvi lastnik, garažiran, prodam ® (0608)62-514. 9449 JUGO 45, letnik 1983, registriran, prodam. * (068)24-851. 9454 JUGO 45, rdeč, letnik 1990, registriran do 30.5.1997, prodam. ® (068)45-575. 9455 OPEL ASCONO 1.5 D, letnik 1990, prodam, 321-395. 9459 GOLFJX D, letnik 1988, 113.000 km, 5 prestav, registriran do 2/97, bel, lita platišča, 2 maski, servisiran, lepo ohranjen, podam ali menjam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29. 9463 R 18 TLJ, letnik 1985, ohranjen, registriran do 7/97, ugodno prodam. Jože Kobe, Pod Trško goro 39, Novo mesto. MERCEDES 508 D GL, 63 KW, nosilnost 1950 kg, alu kason 5 m, s ponjavo, servo volan, prodamo ali zamenjamo za osebni avto. ® (068)342-413, od 7.30 do 15.30 ure. 9470 126 P. letnik 10/89, prodam. ® (068)341-991, dopoldan, 323-200, popoldan. 9471 JUGO 45, letnik 1988, registriran djj 5/97, temno moder, prodam za 22$ DEM. ® (068)52-585. 9472 R 5 CAMPUS, letnik' 1991,52.000 kih' prodam. ® (068)73-483. 947’ Z 101 GX, letnik 1988, rdeč, registri' rano do 3/97, prodam za 1900 DEM. A*1' ton Cesar, Brezova Reber 11, Semič. PEUGEOT 405 GRI 1.8 lux, dodatno opremljen, letnik 3/93,65.700 km, ohra* njen in garažiran, prodam ali menjam. ** (0608)64-109. 9479 126 P, letnik 1989,50.000 km, registriran do 27.1.1997, prodam. ® (068)21' 607. 9483 ŠKODO EORMAN, letnik 12/92. rdečo, 65.000 km, prodam. ® (0608)73" 774. Le 9489 FIAT UNO turbo i.e., letnik 1988, k^ vinsko zelen, lepo ohranjen, prodam. ^ (068)325-136. 9490 R 4 GTL, letnik 4/89, prodam. ^ (068)83-225. 9491 /1 DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-276211-440510 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefai (068)322-898. Elektronska pošla: dl@inserl.si Internet http://www.insert.si/dlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disketne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka:Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. A AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. za vozila RENAULT 5, CLIO IN TWINGO PONOVNO POSOJILA PO OBRESTNI MERI T+5% NOVE ZNIŽANE CENE za renault laguna * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO *| ------„— --------------:u -.-K., ž i -J za vozila ME GANE, LAGUNA in vsa RABLJENA VOZILA iz zaloge OBRESTNA MERA OD T+7,5% DALJE Pustite se presenetiti in nas obiščite v SALONU PRODAJE VOZIL v Ločni, ali nas pokličite na tel. (068) 324-533 HFNAUI.T Ponovno v kinu • TAJNI AGENT, komedija (Spy Hard, ZDA, 1996, 100 minut, režija: Rick Friedberg) Po avgustovskih počitnicah, ko ste na tem mestu lahko zasledili le male oglase, me je res že srbelo, s katerim filmom in s kakšnim tekstom se bo začele moja in vaša jesen v kinu na predpredzadnji strani Dolenjca. Potem pa udari Tajni agent. Jezus, kaj je - upam, da pri tem nisem tako zelo osamljen - sploh še možno kaj še bolj neprebavljivega in nesmiselnega, v prazno, v temo brcajočega? Beden začetek novomeške kino jeseni si lahko razlagamo tudi optimistično, kol da gre za še zadnji odmev tr-adicionalno kilavega kino poletja, letos celo že alarmantno anoreksičnega, zdaj pa je s polomijami konec. Menda bo res, saj se vseslovenska kriza prikazovalcev, ki jim distributerji ne morejo, nočejo ali ne znajo priskrbeti dobrih filmov, vleče že od aprila. Slovenci, podobno kot Nemci in čisto drugače kol Američani, poleti ne hodijo v kino, tokrat pa v kino niso hodili tudi tisti najbolj celu- loida potrebni. Še huje, letošnje poletje filmov niso gledali niti kinooperaterji in biljeterke. Nihče. Kino kot hiša duhov. Moro bo, če se omejim le na domači fevd, ta konec tedna prekinilo Golo mesto in Al Padno, kriminalka o skorumpiranem županu New Yorka. V prestolnici pa letargijo počasi trgajo še psihološka drama mojstra Shroederja Trenutki odločitve, k cefranju živcev pa bosta te dni znatno pridodala Rodriguezova (Desperado) grozljivka Od mraka do zore in Tom Cruise v akciji s ponesrečenim, prav nič povednim dobesednim prevodom Misija: Nemogoče. Slovenska jesen v kinu pa bo menda najlepših barv (denarja), ko bosta predvajana ameriška m ega hita Ttvisler - ta bo pokazat, kaj naredi mali narava, če pihne tornado - in Dan neodvisnosti, to pa je tisti slavni 4. julij. Naslov članka je potrebno brali tudi kot fiTajni agent ponovno p kintifi, razume pa se ga lahko kol: a) še en film z Lesliem Niel-senom, b) da je vaš agent, vaše oko, stalen voajer, spel na preži, v zasedi in c) kol pogled naprej, med jesenske obete. Glede na to, da film zaseda skoraj cel naslov, sicer pa ni vreden niti treh celih črk, še tole: gre za parodijo, ki zrecitira in zrecik-lira cel arhiv naslovov, za trafiko oporečnega humorja za popolnoma prazno kolekcijo reminiscenc„ TOMA ZB RA TOŽ Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) hm1 in priimek: llliea in kraj:.................................... Pošla:....................................... Naročniška številka:............................ Podpis: Datum: .... 126 P, 1. 1988, reg. do 10. 8. '97, prodam. Cena po dogovoru. © 068/51-597. JUGO KORAL 55, letnik 1990, prevoženih 62.000 km, registriran do 8/97, Prodam. © (068)89-176. 9494 TRAFIC, letnik 1990, prodam. © (0608)87-381. 9495 TAM 110 kiper in kravo sivko ugodno Podam. © (068)25-846. 9496 OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. ® (068)73-104. 9498 JUGO KORAL 45, letnik 1991, registriran do 4/97, bel, dobro ohranjen, prodam. © (068)85-863. 9499 FIAT UNO 1.0 i.e. S fire, letnik 1993, odlično ohranjen, črn, registriran in ka-sko zavarovan do 4/97, 50.000 km, prva lastnica, prodam. © (068)23-667. 9501 R 4 GTL furgon, letnik 1989, prva lastnica, odlično ohranjen, 70.000 km, Prodam. © (068)23-667. 9502 R 5 GT TURBO, letnik 1/89, črn, sončna streha, registriran do 9/97, prodam za 8700 DEM. © (068)65-283, Andreja. 9503 ŠKODO FAVORIT, letnik 2/91, 57.000 km, ugodno prodam. ® (068)40-775. 9504 CITROEN AX Caban 1.1, letnik 1993, prodam. © (068)342-333. 9514 LADO NIVO, staro 3 leta, in opel ka-dett, star 4 leta, prodam. ® (0608)82-829, zvečer. 9516 VW KOMBI kason, letnik 1972, registriran do 4/97, prodam za 1600 DEM. ® (068)322-706. 9521 GOLF D, letnik 1985, radio, vlečna kljuka, registriran do 4/97, prodam. ® (068)52-246. 9532 126 P, letnik 10/87, registriran do 4.10.1996, prodam. © (068)83-371. 9535 KOMBI R MASTER, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam ali menjam za osebni avto ali nepremičnino. ® (068)27-134. 9542 CLIO 1.2 RT, letnik 1995, registriran do 7/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-840, po 20. uri. 9545 R 5 CAMPUS, letnik 1990, bel, prodam. © (0608)77-347. 9549 JUGO 55, letnik 1987, registriran do 15.7.1997, bel, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-639. 9555 126 P, letnik 1990, registriran do 8/97, rdeč, prodam. Ilar, Potov vrh 14. ® 21-218. 9556 R 4, rdeč, letnik 1986, in avtomobilsko prikolico prodam. ® (068)76-744. 9559 R 19 1.8 RN, kovinske barve, 5V, CZ, servo volan, električna stekla, lenik 1992/93, prodam. ©(068)44-719. 9565 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® (068)28-717. 9566 GOLF JX 1.3 bencin, letnik 1989,lepo ohranjen, ugodno prodam. © (0608)75-740. 9569 OPEL ASTRO 1.4, letnik 1995, klima, zračna blazina, radio, prodam. © (068) 323-323. 9572 R 5 CAMPUS, letnik 9/91, rdeč, 5V, dodatno opremljen, prodam. © (068)42-414. 9573 126 P, dobro ohranjen, letnik 1987, registriran do 8/97, prodam. ® (068)22-205 . 9574 APN 6 S prodam za 400 DEM in ku-Pirn knjige za 2. letnik avtomehanike. ® (068)45-459. 9576 GOLF GTI 16 V, letnik 1994, 40.000 km, dodatna oprema, prodam ali menjam. © (068)57-206. 9577 126 P. letnik 1989, na novo registriran. Zelo dobro ohranjen, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50. Novo mesto. 9581 ŠKODO FAVORIT LS, rdečo, letnik 1993, registrirano do 5/97, 60.000 km. Prodam. © (068)40-200, po 16. uri. JUGO 45, letnik 1987, prodam. © (0608)32-069. 9586 126 P in golf JX D, oba letnik 1988, Prodam ali menjam. ® (068)26-863, popoldan. 9590 GOLF B, letnik 1981, registriran do 7/97, bel, prodam. © (068)84-184. 9592 R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 3/97, solidno ohranjen, bel, prodam. © (068)44-659. 9593 ALFA ROMEO 33 1.3, letnik 5/90, lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)34-792. PASSAT 1.6 B, letnik 1990, kovinske barve, nikoli karamboliran, ugodno prodam. © (0608)75-227. 9600 GOLF D, letnik 1986, registriran do b/97, prodam. © (0608)89-071. 9601 R 4 GTL, letnik 1986, rdeč, dobro ohranjen, prodam. © (068)51-862. 9606 GOLF JX D, letnik 1988, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. © (0608)59-509. 9611 Z 750 LE, letnik 1983, registriran do 2/87, podam. ©(0608)79-022, po 15. uri. 9612 preklici MUHIČEVA se opravičuje Matjažu Reismanu iz Lutrškega sela 17 za izrečene obtožbe. 9558 posest obvestila V DOBRLIČKI GORI prodam parce- lo, 800 m2, ob dovozni poti, dostop z vsemi vozilh ® (061)852-357. 9349 STAREJŠO HIŠO, 24 a, ob glavni cesti, 5 km od Brežic, elektrika in vodnjak na parceli, ugodno podam. ® (0608)61-931 ali 612-774. 9374 OGRAJEN sadni vrt z nekaj trtami in opremljeno brunarico v okolici Suhorja pri Metliki prodam. ® (068)22-219. 9427 V GABRJU pod Gorjanci prodam nji- vo, 38 a, primerno za postavitev brunarice ali vinograda. ® (068)27-841. 9505 NA GOR. PONIKVAH pri Trebnjem prodam stanovanjsko hišo z manjšim gospodarskim poslopjem, s funkcionalnim zemljiščem, v površini po dogovoru. Možen tudi dokup kmetijskih zemljišč. © (068)21-917 ali (0609)631-545. 9509 NJIVO, 1 ha, \*bližini Novega mesta -Cikava, oddam. © (068)342-333. 9515 V SMAVRU pri Trebnjem prodam staro zidanico in urejen vinograd s trgatvijo. Vodovod in elektrika na parceli. © (061)775-500. 9524 PARCELO, 3 a, z manjšim vinogradom v Cerovcu pri Dol. Toplicah prodam. ® (068)20-205. 9548 V OKOLICI Mokronoga prodam na ravni legi manjšo kmetijo, cca 3 ha, z gospodarskim poslopjem. ® (068)47-587. 9603 V SEVNICI prodam novo podkleteno hišo s 700 m2 zemlje, lahko dvodružin-ska, z vodo, elektriko in plinom. © (061)441-552. 9609 V NOVEM MESTU prodam hišo in delavnico. V račun vzamem stanovanje. ©(068)23-529. 9621 prodam NESN1CE, mlade jarkicc, pasme hi-sex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni.Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, © (0608) 67-578, 'n Anita Janežič, Slcpšck 9, Mokronog, ^ (068)49-567. 7899 KOKOŠI NESNICE in jarkicc prodajamo in sprejemamo naročila za bele piščance ter odkupujemo koruzo. Metelko, Hudo Brezje, © (0608)89-038. 8821 SPREJAMAMO NAROČILA za vse vfste piščancev, enodnevnih in večjih, kalilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608)79-375. 9163 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodjih cenah. Možnost plačila na čeke. © (068)44-662. 9334 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje 'Q notranje, kompletno opremljene, ugo-drlo prodajamo. Možnost dostave m »tontaže. -Zt (061)751-432 al! 751-425. 9356 ROLETARSKO NOGRAŠEK vam budi izdelavo in montažo tend, lamelnih in plisc zaves, rolojev in ostalih senčil. Najdete nas na Obrtnem sejmu v Celju, hala KI, od 13. 9. do 23. 9. 1996. © (061)651-247. 9365 ELEKTRIČNI AGREGAT (1000 W) in plinski hladilnik (plin, 12 V, 220 V), prodam. ® 23-368. TELICI, črno-belo, brejo 7 mesecev, in sivko, brejo 5 mesecev, prodam. © (068)40-301. 9343 25 M bukovih drv prodam. Alojz Pe-kol, Sr. Globodol 10, Mirna Peč. 9351 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2500 W, in manjši električni radiator prodam. © (068)81-427. 9353 SKORAJ NOVO rjavo spalnico ugodno prodam. ® (068)26-057. 9354 1200 KOM. stare in 300 kom. nove strešne opeke prodam. ® (068)65-668. BREJI TELICI, ena v A kontroli, prodam. Kotar, Jerman Vrh 20, Bučka, popoldan. 9361 ŠTEDILNIK, 120 x 70, levi, zadnji, dva pekača, primeren za centralno ogrevanje, ugodno prodam. © (068)73-252. 9371 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 3 KW, prodam. ® (0608)87-062. 9376 OTROŠKI VOZIČEK ChiccO, hojico, zimski pajac št. 80 ter 80- litrski bojler na drva prodam. © (068)27-394. 9379 KRAVO, brejo s 4.tclctom, prodam © (068)45-566. 9380 POBARVANE salonitne plošče prodam. © (068)51-741. 9381 ŠE EMBALIRAN trajnožarni toplovodni kotel Fcrrotcrm, za centralno, prodam. © (068)20-311. 9383 PLEMENSKEGA OVNA solčavske pasme, starega 15 mesecev, prodam ali .. menjam za prašiča. © (068)83-302. VEČ črno-belih in sivih krav ter hrastove deske in plohe podam. © (068)78-260. 9386 KORUZO v zrnju po 34 SIT, molzni stroj Vitrcks, malo rabljen, in prekucno ponev za kuhanje, 80 I, primerno za gostinske lokale, prodam. © (068)42-979. 2 SPOMLADANSKI KOZI dvojčici podam za rejo ali za zakol. © (068)85-650. 9390 PUJSKE za odojke ali nadaljnjo rejo prodajamo © (068)73-345 ali 73-806. TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. © (068)68-654. 9393 GROZDJE na Vinjcm Vrhu ugodno prodam. © (061)554-100, od 7. 9. dalje. 9394 TRAČNO ŽAGO (band žago) prodam. © (068)27-062. 9395 MLADE KRAVE, odlične mlekarice, breje ali s teletom, prodam. Kastelic, Plemberk, © 89-470. 9397 MLADO KRAVO za zakol prodam. ©(068)78-117. 9398 BETONSKE REŠETKE, dolžine 4 m, 28 m2, prodam. © (068)42-457. 9399 PLOHE, 5 cm, dele za ICB, čredo ovc, skedenj, tovorni avto, tudi po delih, pro-dam. ra (06^)57-167. 9401 KLOPOTCE za vinograde ali kot okras prodam. © (068)73-136. 9402 DROBEN KROMPIR prodam po 10 SIT/kg. © (068)83-336. 9403 VEC VRST jedilnega krompirja prodam. © (068)26-267. 9405 DVA KOZLIČKA, stara 3 mesece, prodam. © (0608)80-397. 9409 DVOSED z ležiščem in termoakumu lacijsko peč ugodno prodam © (068)25-039. 9416 MLIN za žito na kamne ter 2 breji kravi prodam. © (0601)84-289. 9417 JEDILNI KROMPIR (dostavim na dom), svinjsko mast, gumi voz, 13 col in prašiča, težkega 130 kg, prodam © (068)21-715. 9421 SILAŽNO KORUZO ugodno prodam. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto. 9422 LESENO KAD, 300 I, barvni tv sprejemnik, otroško posteljico z jogijem ter videokamero za nadzor prodam © (0608)87-330 9423 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 1, staro 2 leti prodam po polovični ceni. © (0608)78-368. 9425 GORSKO KOLO, 6 prestav, dobro ohranjeno, prodam. © (068)47-528. 9431 MLADIČE, mešane, stare 8 tednov, podarim. © 23-696. 9435 JUNCA, voznega, mlado kravo sivko in krompir za ozimnico prodam. © (068)89-009. 9437 10 M bukovih drv prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 9438 TELIČKO, črno-belo, staro 10 dni, prodam. © (068)76-336. 9440 NOVO in rabljeno sedežno garnituro ter rabljen kavč prodam. © Primc, Le-banova 12, © 24-751. 9441 MLIN, pecljalnik za grozdje, z elektromotorjem, in 2 obračalna pluga prodam. © (068)40-025. 9444 BIKA, 2 telici, kravo za zakol in prašiča prodam. Florjan Hrastar, Vrh pri Pahi 12, Otočec. 9446 BREJO TELICO in sinthesyzer prodam. © (068)49-371. ' 9450 PLEMENSKE OVCE in ovna ter plemenskega kozla in koze prodam. © (068) 65-421. SUHE borove in hrastove plohe ter šmarnico prodam. © (068)78-338. 9453 5 M3 suhih bukovih drv, zakonsko posteljo z jogijem, kavč, omaro in kup-persbusch prodam. ® (068)23-328. 9456 2 TELIČKA, stara 10 dni, ter 2 kravi za zakol prodam. © (068)75-173. 9457 KOBILE, mlade in delovne, prodam. © (068)89-070. 9458 SLIVE in grozdje šmarnico prodam. © (068)65-012. 9460 SEDEŽNO GARNITURO, trosed (postelja) in dva fotelja ugodno prodam. © (068)342-349. 9464 RABLJEN vgradni štedilnik in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. © (068) 342-249. 9465 KRAVO za zakol prodam. Marjan Slak, Koroška vas 21, Novo msto. 9467 MALO RABLJEN hladilnik, 135 1, in trajno žareč štedilnik Derbi prodam. ® (068)78-458. 9468 SMREKOVE LETVE, 5x3 cm, in rabljeno peč za centralno kurjavo Stadler prodam. © (068)24-456. 9469 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, malo rabljeno, 2.3 KW, prodam. ® (068)58-687. 9475 BELO in črno grozdje prodajamo po dnevni ceni. Vinograd je na Sremiču 19, Krško. © (064)311-791. 9478 MLIN kladivar, znamke Bori - šrotar, nov, prodam. © (068)81-522. 9480 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)78-056. 9481 ZELO UGODNO PRODAM hrastove sode, 200 in 400 1, ter hrastove kadi, 500 in 1000 I. © (068)20-455. 9484 KRAVO simentalko za zakol prodam. ©(0608)84-146. 9486 JEDILNI KROMPIR prodam po 25 SIT/kg. © (068)52-987. 9487 VINO cviček prodam. ® (0608)87-381. 9493 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 14 tednov, prodam. ® (068)26-269. 9497 DVE KOZI prodam. © (068)323-295. 9500 OTOŠKO SOBO prodam. ® (068) 325-241. 9506 BOJLER, 80 1, popolnoma ohranjen, ugodno prodam. © (068)26-935. 9507 METRSKA DRVA in tele, staro 12 tednov, prodam. © (068)63-295. 9510 PUJSKE, težke 30 kg, prodam. © (068)73-003. 9513 ŠIVALNI STROJ overlock Elna in vi-deo igrico Game Gear z dodatno opremo prodam. © (068)21-934. 9519 ZELJE in krompir za ozimnico prodam. © (068)52-817, po 19. uri. 9522 5 M transporter na kolesih prodam © (068)81-188. 9523 20 M mešanih drv prodam. © (068)48-419. 9525 DOMAČE ŠUNKE in smrekove de-ske, 3.5 cm, za poden, prodam. © (068)50-140. 9527 PERZIJSKE MUCKE prodam © (068)58-268. 9528 KLOPOTEC prodam. Pridem tudi na dom. © (061)722-238. 9529 31 M2 lamelnega hrastovega parketa, A klase, še za pa ki ra njega, prodam 15 — ceneje kot v trgovini. © (068)78-440. 9530 ETAŽNO centralno peč Emo 23 ugodno prodam. © (068)84-226. 9531 TELE - BIKCA, sivca, prodam © (068)42-720. 9533 48- BASNO harmoniko Wcltmaistcr in jedilni krompir prodam. © (068)28-216. 9534 100 M2 steklene volne za talno izolacijo prodam. © (068)27-586. 9538 DVE KRAVI, črno-beli, mlajši, breji, prodam © (068)83-358, po 19. uri. 9539 TEGOLO CANADESE, prve klase, 390 m2, prodam. © (068)68-011. 9544 25 M suhih bukovih drv prodam. © (068 H1-074. 9550 KLOPOTCE za vinograd ali kot okras prodam © (068)73-136. 9551 RDEČE VINO in šmarnico prodajamo. Prodajali bomo tudi grozdje šmarnice. © (068)48-506. 9552 BEL ali rdeč jedilni krompir prodam. © (068)79-623. 9554 CCA 40 M2 popolnoma nove opreme za živilsko trgovino, v stilu Stol Kamnik, ugodno prodam 20 ceneje. Jožica Zver, Vel. Cerovec 2 a. 9557 TELICE SIMENTALKE, stare 18 mesecev, prodam. ® (0601)81-372. 9560 TELICO SIMENTALKO prodam ali menjam za bikce, stare 8 tednov, za silažo ali storže ter ječmen. © (068)42-222. 9561 KONTEJNER - BIVAK, z okni, mizo in klopmi prodam © (068)49-593. 9562 KUPIM oz. prodam večjo količino ka-lanih bukovih metrov drv z dostavo na dom. © (068)322-754 ali (0609)620-968. 9568 KROMPIR in pšenico za ozimnico prodam in dostavim. © (068)322-834. 9575 KROMPIR dezire za ozimnico ter odojke, težke 25 kg, prodam. © (068)81 -774. 9579 KRAVO FRIZU KO, drugič brejo, koze in pant žago poceni prodam. © (068)83-541. 9583 3 KOZE, eno mlado, stro 2 mesec, prodam © (068)58-054. 9585 ŠTEDILNIK, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, termoakumulacijsko peč in sedežno garnituro prodam. © (0609)617-701. 9587 RABLJEN LES z opeko, primerno za barako, prodam. © (068)66-218. 9589 SKORAJ NOV lesen mlin pecljalnik na ročni pogon prodam. © (068)27-872. 9591 1 M3 suhih lipovih desk, debeline 3.2 in 5 cm, prodam. © (068)68-045. 9594 10 M3 gabrovih in 10 m3 bukovih drv prodam. © (068)73-385. 9596 8 TEDNOV starega bikca simentalca in električni šrotar z ružilnikom prodam. ©(068)89-128. 9598 KLIMO Tadiran, primerno za kleti in zidanice, prodam. © (0608)84-040, popoldan. 9602 KAD, 200 1, novo, mlin za kavo (trgovinski), šivalni stroj Bagat prodam. ® (068)64-333. 9605 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za ju-go, Z 101, 5 x 13, skoraj nova, ugodno prodam. © (068)64-005. 9607 PEČ na trda goriva Calorex 85 R ugodno prodam. © (068)64-005. 9608 STARE nočne omarice, skrinje za žito, jarme, lončevino, stole, omare in žensko kolo prodam. ® (0608)62-687. 9610 PLEMENSKEGA OVNA in ovce ter njivo v Metliki prodam. © (068)60-716, zvečer. 9615 1 M3 borovih plohov, 1 m3 desk, 2 cm, in rovokopač za izkop krompirja prodam. ©(0608)81-895. 9616 NOVO MIZO, 150 x 80, in 2 klopi, masivno, macesen, primerno za vikend ali kmečko sobo, prodam. ® (068)79-618. 9618 VINO cviček prodam. ® (068) 42-818. 9619 DVE NOVI ženski jakni, št. 40, poceni prodam. © (068)322-827. 9620 ČB TELEVIZOR, pralni stroj Gorenje in hladilnik, vse rabljeno, poceni prodam. © (068)59-082. 9624 razno V ČRNOMLJU oddam poslovni prostor, 200 m2, primeren za proizvodnjo ali trgovino. Naslov v oglasnem oddelku. 9138 DELNICE KRKE najugodneje odkupimo. Pridemo na dom. © (068)41-160 ali (061)274-458, zvečer. 9366 SNEGOLOVE za vse vrste kritin izdelujem. ® (068)83-147. 9391 V CENTRU Novega mesta oddam pisarniški prostor. © (068)21-120. 9413 V NAJEM oddam poslopje, 80 m2, primerno za obrt ali skladišče. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej. 9420 SUHOR PRI METLIKI - oddamo v najem opremljene trgovske prostore. Interesenti naj se javijo na © (068)50-123, Pibernik. 9445 V CENTRU Novega mesta oddam po- slovni prostor, 25 m2, opremljen, primeren za trgovino. © (068)21-608, po 16. uri. 9448 BREZPLAČNO ODDAMO črno psi-co labradorko brez rodovnika, staro 2 leti, in enega mladiča. © (0608)75-033. 9474 NUJNO IŠČEM dobrega odvetnika za razne terjatve in tožbe. © (068)23-460, Jože. ^ 9476 POMOČ, prevoz in dostava na dom starejšim. © (0609)644-861. 9482 POSLOVNI PROSTOR v centru Trebnjega oddam v najem. © (068)45-251. w 9488 ZA OPAŽENJE posodim lesene in kovinske punte, plohe in bankine ter Bled plošče. © (068)342-506. * 9492 VARSTVO, redno ali občasno, lahko tudi zvečer, nudim na svojem domu. ® (068)21-934. 9520 ORGANIZIRAM IZLET na Madžarsko. Cena za osebo 1500 SIT. © (068)76-575. 9547 PODIRAM drevesa v gostih naseljih, ki morda visijo na hišo, lahko tudi po sekcijah. ® (068)49-593. 9563 SOSTANOVALKO (študentko) za enosobno stanovanje v Ljubljani iščem. © (068)22-003, od 16. do 20. ure. 9578 V NOVM MESTU oddam v najem vpeljano delavnico. © (068)23-529. službo dobi DVEMA PARKETARJEMA z izkušnjami nudimo redno zaposlitev. ® (068) 8-733. ZASLUŽEK 80.000 sit mesečno! Brezplačno oskrbovanje. Pošljite le naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Anton Baraga, Partizanska 39, 1000 Ljubljana. 9367 VAS ZANIMA cenejši nakup in dolgoročni zaslužek? Pokličite na © (061)152-1415. 9382 HONORARNO ZAPOSLIMO trgovko za delo v popoldanskem času v trgovini z mešanim blagom v Mokronogu. Zaželjcna je praksa in pripravljenost za potrebno prisotnost na delu. Pisne ponudbe pošljite na naslov: p.p. 14, 8230 Mokronog. 9404 YURENA, d.o.o. šola tujih jezikov Marjana Kozine 49a, 8000 Novo mesto, tel./fax. 068/341-434 Tečaji angl., nem., fr., it., rušč. za otroke, mladino in odrasle. Vpis po tel. med 10. in 16. uro. ZANIMIVO DELO z lepim tedenskim zaslužkom. Pošljite kuverto na naslov: Vesna Volčanjšek, Zg. Pohanca 39 b,. 8256 Sromlje. 9426 ŠOFERJA za razvoz hrane po Novem mestu iščemo. ®J0609)631-304. 9436 KLJUČAVNIČARJA s prakso zaposlimo. © (068)83-562. 9485 REDNO ZAPOSLIM natakarico in kuharja (- ico) s prakso. ® (068)83-010, od 20. do 22. ure. 9537 AMERIŠKO PODJETJE redno zaposli več sodelavcev v vseh večjih slovenskih mestih. Plačilo cca 2500 DEM mesečno. © (061)210-321. 9553 DELO NA DOMU! Pošljite naslovljeno kuverto na naslov: Petra Pugelj, Lutrško selo 12, Otočec. 9597 DELAVCA za polaganje keramike, lahko za priučitev, zaposlim. ® (0608) 84-414, po 19. uri 9599 DELO NA DOMU dobi več samskih deklet z avtom. Šifra: »TAKOJ«. 9604 SAMOSTOJNI ŠIVILJI nudim part-nerstvo. © (068)24-063, zvečer. 9614 NATAKARJA - ICO v bistroju v Novem mestu in čistilko za 3 x tedensko čiščenje zaposlimo. © (0609)636-636. ZAPOSLIM VOZNIKA C in E kategorije in izpitom za avtodvigalo. © 068/23-218, 0609/625-588. stanovanja DVEINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 m2, v Šentjerneju, Kotarjeva 6, prodam. © (068)42-641. 9400 SOBO s kopalnico, WC-jem ter s svojim vhodom v Novem mestu oddam. ® 323-356, od 18. do 20. ure. 9430 V NAJEM vzamem enosobno stanovanje, plačam za 5 let vnaprej, v bližini zdravnika in trgovine, najraje v centru Trebnjega. ® (068)47-259. 9434 TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu, s telefonom in K ATV, oddam. © (068)21-056. 9526 DVOSOBNO opremljeno stanovanjc v Novem mestu, Smrečnikova 24, prodam. © (068)81-132 ali 81-396. 9536 Z 8.9.1996 vseljivo enosobno opremljeno stanovanje oddam v najem v Novem mestu. © (061)448-329. 9584 STANOVANJE, 91 m2, v Straži prodam. ® (068)84-560, po 20. uri. 9613 GARSONJERO ali enosobno stnova-nje v Novem mestu najamem. © (068) 323-007, od 7. do 15. ure, Greta. 9617 HIPOT Tovarna elektronskih elementov in opreme, d.o.o. Šentjernej, Trubarjeva 7 HIPOT, d.o.o., Šentjernej odda v najem večje število pisarniških prostorov na Trubarjevi 7. Informacije lahko dobite na telefon št. 068/81-220 int. 328 ali 320. VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU | PIKA NA 1 Velika izbira pohištva, ugodne cene, popusti na gotovino! Delovni čas Salon pohištva od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. - Vse informacije na n 068/65-128. SUBARU, KIA Posebna ugodnost SUBARU LEGACY1000 DEM ceneje, KIA SP0RTAGE MULLER, d.o.o. 2500 DEM ceneje! Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUBARU in S 068/51-059 KIA. KLJUČAVNIČARSTVO Izdelujemo garažna dvižna vrata, vrtna samonosilna vrata in industrijska j ŽUGIČ, s.p. vrata. Ljubljanska 47 Izdelujemo jih po meri in opremimo z električnim pogonom in elektroniko. 1293 ŠMARJE SAP Kakovost, varnost in garancija so zagotovljene. % KOPALNICE NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R+3% NOVO-NOVO (068) 322-879 120 m* 2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto. RAČUNALNIŠKA ŠOLA Vpis v začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo za šolsko leto ZA OTROKE 1996/97 vsak dan od 7,30 do 15. ure. Pričetek šole 16.9.1996. Informacije: I.S.E.R., Jakčeva 12, Novo mesto, ® 068/342-434 ! GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, ® 061/210-174 in 061/126 20 70. GRANIT TRGOVINA VELIKA IZBIRA keramičnih ploščic, lepil in fugirnih mas, sanitarne I Na Livadi 21 « 068/321-305, 321-306 keramike, orodja za polaganje ploščic. SUZUKI ALTO Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. ŽE ZA 13.690 DEM Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, ff 068/24-791. TEXAS - LEIF NOVO, NOVO! Velika izbira jesenske konfekcije! NOVO, NOVO! trgovina Metlika Za izdelke iz zaloge nudimo do 50% popusta! S 068/59-260 VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Montaža in prodaja avtoplaščev proizvajalcev Sava, Barum, Michelin, Breg revolucije 5, Metlika Nokia, Kumho za osebna in tovorna vozila ter traktorje. tt 068/59-064 Možen nakup na obroke! PO RT RET T ECj A TEcl IN A Jožica Kotar Tri leta je tega, kar je Jožica Kotar postala vodja hotela v Zdravilišču Dolenjske Toplice. To zdravilišče je eno najbolj zasedenih slovenskih naravnih zdravilišč, kar pravzaprav velja za vsa Krkina zdravilišča. “Povprečno smo skozi celo leto zasedeni več kot 80-odstotno, ” pove Jožica, ki je gotovo prava oseba na pravem mestu. Malokdo tako podrobno pozna delovanje hotelskega dela zdravilišča, kot prav ona. V zdravilišče je prišla leta 1978 in je tako “dala skozi ” veliko prenovo obeh hotelov, Kopališkega in Zdraviliškega doma, in dograditev Zavetja zdravja, sodobnega zdravstvenega dela zdravilišča z novim notranjim bazenom pred tremi leti. Začela je na recepciji, postala njen vodja, uvajala vse tri računalniške programe in zadnja tri leta, kot rečeno, je vodja hotelskega dela zdravilišča. Lahko bi rekli, da je Jožica rast la in zorela z zdraviliščem in to z njo. Življenjsko pot v veliki meri krojijo naključja. Eno takih nepredvidljivih naključij je tudi Jožico pripeljalo v Dolenjske Toplice. Skromno in bistro dekle iz Soške doline je na ljubljanski pedagoški akademiji študiralo matematiko in fiziko. Njena prijateljica iz Vavte vasi blizu Toplic je dobivala štipendijo novomeške občine. Še med študijem se je poročila in svojo štipendijo v soglasju z novomeško občino pre- pustila Jožici. Tako je mlado dekle iz tolminskih hribov prišlo učit v Dolenjske Toplice. “Zelo sem bila zadovoljna, šola je bila lepa in sodobna - jaz sem hodila v osemletko, kjer je bil en sam učitelj za vseh osem razredov in v razredu smo bili skupaj učenci štirih razredov. Učiteljstvo imamo kar nekako v rodu, tudi moj brat je učitelj. ” A Jožica je raje pustila izbrani pedagoški poklic, ker ni hotela zatajiti svoje vernosti. To je najbrž slabo za topliško šolo, a vsekakor dobro za zdravilišče in s tem za goste. V obeh hotelih je 176 sob z 280 posteljami, v zdravilišču pa je okoli 120 zaposlenih. “Zelo velik poudarek je na zdravstvu in tu naše zdravilišče dosega izvrstne rezultate. Seveda se jaz kot vodja hotela ne vtikam v zdravstveni del. Jasno pa je, da brez te tesne povezave in sodelovanje zdravilišče kot celota ne bi dobro delovalo,”pravi Kolarjeva. Bolj tesno in neposredno je “njen" hotelski del povezan z gostinstvom. Vodja zdraviliškega gostinstva pa je Jožičin mož Peter, tako da Kotarjeva “obvladujeta” kar dve tretjini zdraviliških dejavnosti. “Tako morava z možem sodelovati tudi po službeni dolžnosti, a se zgodi, da se tudi 'službeno’ skregava... ” Za zdravilišče pravi Kotarjeva, da je ravno prav veliko, da se da dejo v njem dobro obvladovati. “Še nekaj je, kar daje takemu zdravilišču, kol je naše, poseben čar - domačnost. Na tem mi vseskozi gradimo in to gojimo in raz\’ijamo. Prijeten občutek domačnosti gostje nadvse cenijo. ” Seveda pa domačnost ni dana sama od sebe. Za to se je treba še kako truditi, in to vsi zaposleni v zdravilišču, od sobarice do zdravnikov. “Najmanj enkrat na dan se sprehodim po zdravilišču, da se na različnih koncih srečam in pogovorim z gosti. Ljudje so hvaležni za tako pozornost, prav iz takih odkritih in sproščenih pogovorov zvem veliko koristnega za naše delo. ” Med zdraviliškimi gosti je še posebej veliko upokojencev in prav ti so po Jožičinih izkušnjah najboljši in najzvestejši ***■ A.BARTEU Bogata zbirka trebanjske naive na ogled v Franciji 269 del je že v Parizu TREBNJE, PARIZ - Galerija likovnih samorastnikov TVebnje bo na povabilo regionalnega muzeja Ule de France iz Vicq v Franciji, z delom svoje bogate zbirke, ki je nastajala 29 let, sodelovala na mednarodnem festivalu naivne umetnosti. Festival bo od 21. septembra letos do 29. marca 1997 v muzeju Vicq, v neposredni bližini Pariza. Po končanem festivalu bo zbirka razstavljena še v muzeju Max Fourny v Parizu in v mestu Niort v jugozahodnem delu Francije. Umetniški svet je od celotne zbirke za te razstave izbral 269 likovnih del. Zbirko za festival so že odposlali v Francijo, spremljala pa jo je tudi direktorica CIK llebnje, Darinka Tompak, ki se je že vrnila iz Pariza. V okviru festivala bo od 15. do 24. novembra prirejen poseben teden, posvečen temi “Umetnost in kultura v Sloveniji.” Tltkrat bo tudi uradna otvoritev trebanjske razstave, potekale bodo razne kulturne prireditve in uradni obiski raznih ministrov. Razstava je organizirana pod pokroviteljstvom francoskega kulturnega ministrstva, omogočili pa so jo pokrovitelji v Franicji, v Sloveniji pa ministrstvo za kulturo, Revoz Novo mesto, občina Uebnje in CIK Tfeb- S KAMNOM PO GLAVI STRANSKA VAS - V četrtek, 29. avgusta, med 15. in 16. uro sta se v Stranski vasi sprla in stepla Darijan B. iz Brezja in Srečko H. iz Stranske vasi. Ko seje hotel Darijan odpeljati s svojim avtom, je Srečko stopil k avtu in v šipo vrgel večji kamen, tako da se je razbila, nato pa je s kamnom udaril še Darijana po glavi, tako da gaje hudo poškodoval. Zoper napadalca bo vložena kazenska ovadba pri državnem tožilstvu. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Ljubljanski nadškof o revoluciji - Mizar Kovač lahko vajence uči slabega odnosa do strank - Požrtvovalni veterinar rešil odpisano plemensko kobilo - Mrliča pustita na miru! Poklicala je Marija iz Novega mesta in v zvezi s klicem v prejšnjem “Haloju” Ane iz Ljubljane, po rodu iz bližine Dolenjskih Tbplic, ki seje spotaknila ob pisanje Darinke Tratar iz Šmarjete. Sama ima o tem drugačno mnenje od Ane. Pravi tako, da m pred bikom pomahaš z rdečo cunjo, znori. Meni, da če bi se ljubljanska škofija med vojno ne ukvarjala z mobilizacijo slovenskih fantov, ki so tako v imenu vere morali stopiti pod okupatorjevo orožje, do pobojev ne bi prišlo. Bila je pri maši, ko je maševal sedanji ljubljanski nadškof, in začudilo jo je, ko je govoril o krvavi revoluciji. Kaj niti maše ne more izpeljati, ne da bi iz njega bruhala kri,” se je spraševala. Jožica iz Novega mesta je pred časom v Dolenjskem listu zasledila fotografijo, na kateri so novomeškemu mizarju Marjanu Kovaču podelili neko priznanje, na osnovi katerega se bodo pri njem lahko učili vajenci. Upa, da jih ne bo učil tako površnega dela, s kakršnim seje izkazal pri njej. Po naro- r 'i Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefoni rali. Če vas kuj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V______________________/ Čilu je izdelal pohištvo, vendar vse skupaj precej površno. Ko se je po krajšem času garderobni omari udrlo dno in seje nevarno nagnila, si je po večkratnih prošnjah prišel zadevo ogledat in je podložil navadno poleno, omaro pa naj bi popravil naslednji dan. Kljub temu da so ga vsaj desetkrat klicali, ga še ni bilo nazaj, minila pa so že tri leta. Bo takega odnosa do strank učil tudi vajence? Stanc Lipar iz Šmarjeških Toplic redi dirkalne konje. Pred nedavnim muje za tetanusom zbolela plemenska kobila, ki je imela pod sabo žrebička in je bila povrhu še breja. Veterinar dr. Darko Činkole je po natančnem pregledu svetoval čimprejšnji zakol, vendar sta kasneje, ko sta ugotovila, da bi od mesarjev iztržila le drobiž, vseeno poskusila kobilo pozdraviti. Požrtvovalni živi-nozdravnik je k njej prihajal v vsakem vremenu in ob vsaki uri, ji na 12 ur dajal po štiri injekcije, in uspelo mu je, kar je šele drugi tak primer v Sloveniji. Pred tremi leti so konja, ki je zbolel za tetanusom, pozdravili v Mariboru. Polde iz Podgorja je povedal, da redno prebira naš časopis, ki da je zelo dober, vendar nas prosi, naj vendar že nehamo objavljati pisma Darinke Tratar in Janeza Novšaka, ki se prepirata okoli članka Titova pot edina in prava. Stvar je že zdavnaj prekoračila vse mere in meje dobrega okusa. Naj pustimo mrtvega človeka na miru, pa kakršen koli je že bil, je pristavil. Marija iz Brežic je tiskovno predstavnico Janševe SDS Niko Dolinar, kije podpisana pod odgovorom na uvodnik DL “Za-niče-vanje za začetek” iz 34. številke Dolenjskega lista, označila za strankarsko trobljo. Opozorila jo je na dejstvo, da je prav Janez Janša sodeloval pri pripravi zakonodaje, kije sesipala slovensko gospodarstvo in poslala ljudi na ulice, medtem ko bi sedaj rad z lepimi besedami ljudi speljal na led, da bi ga imeli za odrešitelja. Marija meni, da če bo imel Dolenjski list take novinarje, kot je g. Marjan Legan, ki ga ni strah reči bobu bob, bo imel tudi dovolj bralcev. Tudi priznanje gospodu Rukšctu iz Podgorja je dala. Zlatka s Trebelnega sc je za poštenost zahvalila šoferjem podjetja Gorjanci. Ko se je prejšnji petek ob IL uri peljala domov, je v avtobusu pozabila denarnico z denarjem in vsemi dokumenti. Šofer je denarnico našel, jo dal sodelavcu Jožetu Barbu s Trebelnega, njegova žena pa ji jo je prinesla domov, še preden je Zlatka sploh ugotovila, da je denarnico izgubila. Anica Jurečič seje pozabavala z enim izmed oglasov v našem časopisu. Iz radovednosti se je javila v Grosuplje, kjer so ponujali delo na domu - kuvertiranje. Prosila jih je, da ji pošljejo ponudbo in ji povejo za plačilo, oni pa so od nje zahtevali, naj jim najprej nakaže dva tisoč tolarjev, potem pa naj bi ji poslali nadaljnja navodila. Kasneje se je javila še na podobno ponudbo iz Krškega, vendar so ji pošto vrnili, češ da je naslovnik nedosegljiv. Anica meni, da gre le za izkoriščanje ljudi, ki so brez denarja in zato pripravljeni prijeti za vsakršno delo. Priporoča nam, naj take sumljive ponudbe razišče kdo od naših novinarjev. Bivši delavec Pionirja M KI seje oglasil, ker ga moti pripisovanje velikih zaslug Marjanu Zupancu v nedavnem portretu tedna. “Ta hvala meje pogrela. Kar naprej inženir pa inženir. Lahko, ko seje kot tehnik šolal na naš račun, strojniki in šoferji pa smo za mizerno plačo delali dan in noč. In še je bilo takih, ki so na naš račun v MK1 dobro živeli, od direktorja Kapetana navzdol. Firmo so spravili v stečaj, sami so pobrali ogromne odpravnine, in to že takrat, ko v firmi ni bilo več denarja in so si ga za te odpravnine sposodili v drugi firmi, delavcem pa ni ostalo nič. Letos od Pionirja nisem dobil še niti tolarja. In take, ki so za tako stanje krivi, hvalite po časopisu!” I. V. Budičevi kuhajo žganje kot neke e Budičevi ohranjajo tradicijo kuhanja žganja že štiri rodove - Za končni izdelek pomembna aroma sadja, predvsem pri hruški in slivi - Želje po avtomatizaciji KRŠKA VAS - Prehrambene navade in navade pitja se spreminjajo. Tildi uživanja alkoholnih pijač. Če je bil nekoč običaj ali skoraj potreba, da so kmetje in delavci pred začetkom dela za večjo moč zjutraj zvrnili Šilce žganja, je modernizacija kmetijstva takšno pitje precej omejila. Kljub temu se požirek pravega domačega žganja prileže, čeprav pogosto tudi žganje ni več to, kot je bilo nekoč, saj si večina proizvajalcev pomaga s kemijo. Pri Budičevih v Krški vasi tega ne želijo početi in ohranjajo tradicijo kuhanja žganja že štiri generacije. 70-letni Ernest Budič, ki je sicer svojo mladost preživel v vasi Podgračeno, se spominja, da so se s kuhanjem žganja ukvarjali že njegovi stari starši, tudi njegova mati in oče ter bratje so nadaljevali tojradicijo. Sam je leta 1958, ko se je preselil v Krško vas, kupil 350-litrski kotel, ki sta ga z ženo naložila na voz in predvsem po kmetijah krške, brežiške in delu novomeške občine kuhala žganje. “Bilo je zelo naporno. Zaradi kuhanja smo prečuli številne noči, obrniti je bilo potrebno veliko sodov, premetati nešteto veder sadja, a s tem smo se preživljali,” se spominja Ernest, kije posel na terenu opustil pred dobrimi 20 leti, saj mu je težko fizično delo pustilo sledi tudi na zdravju. Njegovo delo je uspešno nadaljeval sin Stanislav, čeprav je pred 10 leti, ko je nasledil očeta, začel pravzaprav iz nič. Če so pivci nekoč zahtevali močno žganje, ki je vsebovalo celo do 60 odstotkov alkohola, je danes bolj kot moč pomembna aroma. “Včasih našemu žganju kdo očita, da nima arome, a takš- KRAUICA SLOVENIJE NA OTOČCU OTOČEC - V soboto, 14. septembra, bo v teniški dvorani na Otočcu finalna prireditev za izbor “kraljice Slo-, ven(je 1996”, ki jo bodo izbrali med 12 finalistkii\jami, ki so se uvrstile s predtekmovanj po vsej Sloveniji. Zmagovalka z Otočca bo v Baden-Badnu nastopila na izboru za “kraljico sveta”. Zmagovalka otoškega finala, se pravi letošnja “kraljica Slovenije”, bo za nagrado dobila osebni avtomobil. Prireditev, na kateri bodo nastopili tudi glasbeni gostje Anja Rupel, Alka Vuica in Mag-nifico, Dominik Kozarič, Povver dancers, Don Mento-ni band in Los locos, bo prenašala 'TV Slovenija. Vstopnice po 500 tolarjev bodo v prodaji od petka, 6. septembra, v Šport hotelu in Hotelu Grad na Otočcu ter v turistični agenciji Kompas v Novem mestu. A NARAVNA POSLIKAVA - Mati narava rada poskrbi, da odprtih ust zremo v njene stvaritve. Tudi na vrtu Novomeščanke Milene Mirt se je med jedilnimi bučami to poletje narava umetniško izkazala. Mirto-va je bila presenečena že nad bučo velikanko nenavadne oblike, skoraj brez sape pa je ostala, ko je odtrgala bučko normalne velikosti, vendar poslikano z ornamenti in celo letnico 1440. Odkar je v pokoju in vdova, je Mirtovi edino pravo veselje njen vrt, na katerem preživi prene-katero prijetno uro. Pridelek na sliki pa je dokaz, da narava tudi nagrajuje. (Foto: Majda Luzar) no je, ker je brez dodatkov in je popolnoma naravno,” pravi Stane in dodaja, daje še kako pomembno, kakšno sadje uporabi za kuhanje, predvsem viljamovke in slive so občutljive, medtem ko je na primer aroma brina povsod enaka. Stanetu poleg službe ne ostane veliko časa za kuhanje žganje, zato želi delo čim bolj av- tomatizirati. Nabavil bo hladilnico za sadje, ki ga večino kupi, v načrtu ima tudi manjšo polnilnico in pralnico za steklenice, pri tem pa zmogljivosti ne namerava povečevati. Kljub posodobitvi bo j ostal način kuhanja žganja enak, tak kot pri njegovih prednikih, ki I niso poznali kemičnih dodatkov. | T GAZVODA ERNEST ŠE VEDNO POMAGA - Budičeva viljamovka, brinjevec, sadjevec in drugo žganje je na voljo v lični embalaži, pri kateri svoje delo doda tudi 70-letni Ernest. (Foto: T. G.) Cmo-bela kakovost upada Z 2. fotografske razstave fotokluba Družina Fuji RIBNICA - V Miklovi hiši v Ribnici so minuli petek popoldan odprli 2. fotografsko razstavo fotokluba Družina Fuji Ribnica -Kočevje “Ribnica 96”. “Opaziti je, da kvaliteta črno-belih fotografij upada,” je na * Na razstavo je prispelo skupaj 497 del 65 avtorjev. Nagrade za najboljšo črno-belo fotografijo so prejeli: L Adi Fink (FK A. Prešeren Jesenice), 2. Franc Črv (FK Jesenice) in 3. Danijel Zavratnik (FK Maribor); za najboljšo barvno fotografijo: L Mirko Bijuklič (FK Nova Gorica), 2. Bogo Čerin (F’K Maribor) in 3. Bruno Bizjak (FD Nova Gorica); za najboljše diapozitive pa: L Lado Kutnar (FD Radovljica), 2. Toni Prus (FK Družina Fuji) in 3. Matej Rupel (FD Radovljica). otvoritvi razstave ob ocenitvi 122 prispelih črno-belih fotografij, ki jih je poslalo 28 avtorjev, povedal predsednik društva fotografov Slovenije in član žirije Fcrucio Hrvatin. Potožil je, da so zato morali prvo nagrado za črno-belo fotografijo podeliti avtorju fotografije, ki je stara že 20 let. Precej boljša je bila njegova ocena dia posnetkov, še boljša pa barvnih fotografij. “Žirija je namenoma izbirala tematske diapozitive s poudarjenimi znamenitostmi Ribniško-Kočevske doline,” je povedal o izboru 54 na razstavi predstavljenih diapozi- tivov (od skupno 94 prispelih), “povsem drugače pa je bilo pri barvni fotografiji”. Poudaril je, da je med 281 barvnimi fotografijami, ki jih je poslalo 59 avtorjev iz slovenskih fotoklubov, nekaj fotografij, ki bi se lahko pojavile na fotografskih razstavah kjerkoli po svetu, vendar so od boljših avtorjev za razstavo izbrali največ dve fotografiji, da so omogočili nastop še drugim. Žal je bilo premalo avtorjev iz domačega kraja, saj so iz FK Družina Fuji vsega le triie' M. L -S FOTOGRAFSKA RAZSTAVA • Prvo nagrado za diapozitiv z motivom iz Kočevsko-Ribniške dolini je prejel Lado Kutnar iz FD Radovljica (na posnetku), drugo pa siji prislužil član domačega fotokluba Toni Prus. (Foto: M. L.-S.) Dolenjske Kovice. 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Dober učitelj Janezek: “Oče, mi imamo res pridnega učitelja. Obljubil nam je, da nam naredi veselje, ako bomo pridni." Oče: “No, kakšno veselje vam je pa naredil?" Janezek: “Obolel je in zato nismo imeli pouka. ” I/ šole Učitelj: “Jed in pijača je v hrano našemu telesu. Čemu pa rabimo zrak?” Tonček: “Za zrakoplove!" Glej mene! Učitelj popisuje osla, nepazljivi Tonček pa gleda skozi okno in učitelj ga pokara: “Tonček, ako jaz o oslu govorim, ne smeš gledati skozi okno, ampak glej le na mene!" Oče ga zagovarja Učitelj: “Kdor je priden in dobro dela, pride v nebesa. Kaj je pa s takim, ki hudo dela?" Advokatov sin: “Tacega pa moj oče zagovarja!" Prepričevalen dokaz Učitelj: “O čem nas najživejše prepričujejo Odisejeve blodnje in vožnje?" Učenec: “Da takrat še niso imeli direktne zveze med Trojo in Grško. ”