83. stevilka* Ljubljana, vtorek 11. aprila, IX. Ieto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Irhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poSti prejeoian za avstro-ogerike defcele za eolo Ieto 16 gid., za pol leta 8 gldL, sa ćetrt Iet.1 4 #ld. — Za Lj ubij a no brez poSifjanja na dom za ćelo Ieto liJ #ld., za četrt leta 3 #1(1. 30 kr., za en meaec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje n» dom se raćtina 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetft leta. — Za tuje dežele toliko vei-, kolikor poštnina iznaSa. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Zh Ljubljano za četrt leta 2 glđ. f>0 kr., po poSti prejenaan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje đo četiristopne petit-vrste 6 kr., (Se so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ao dvakrat in 4 kr. Se ne tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj se iivole t'rnnkirati. — Hokopisi b© ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frnnc Koluanovcj hiši fit. 25—26 polog glcdališra v „zvezdi". OpravniStvo, na katero naj se bla^uvolijo podizati naročnine, reklamacije, oznsinila, t.j. administrativne reći, je v „Narodni tiakarni" v Kolmanovej hiSi. Deželni zbori. . Kranjski deželni zbor. (Dalje) (X. seja. 7. aprila.) Dr. Zarniku izkuša ođgovarjati in se opravičevati Dežnian. On pravi, da ne more molčati, ko dr. Zarnik njegovo delovanjo kot muzealni kustos tako napada. Zakaj ny dr. Zarnik govoril uže prej, kar bi bil lebko storil, kot deželni odbornik. To nij patrijotično, đa s takimi besedami napada napravo, kakor deželni muzej, ki so ga ustanovili na Čast in slavo kranjske dežele r« s patrijotični možje. Žalibog, da se antipatija, ki se širi od neke strani proti osobam, tuđi od strani mladine prikazuje na zavod, in da kar je obžalovanja vredno, mladina se ne poslužuje v muzeji razstavhenih reci tako, . kakor bi bilo v korist vednosti in omike želeti. — Moram pa tuđi odgovoriti na to, kar je rekel g. Kramarič ob mojej nenav/očnosti. Kekel je, da sem jaz največji sovražnik slo-venskega naroda in slovenskega jezika. To nij res. Jaz sem se potrudil, kar je slovenskega izšlo ali za slovenstvo važno, da sem dobil in hranil za deželni muzej. ZapuŠčine Čopa, Hitzingerja itd. so po mojem prizadetji lastnina ljubljanskoga muzeja. Jaz sem kot deželni uradnik zmirom imel za svojo dolžnost, braniti v muzeji, kar je važno za kranjsko deželo brez razločka ali je nemško ali slovensko. Zakaj pa nij dr. Zarnik stavil v dezelnem odboru predloga, da bi se bila obranila biblioteka dr. Coste doželi. Jaz nij sem o tej zađe vi hotel nit sprožiti, kor deželni muzej hrani skoraj vse, kar je bilo v Costovej biblijoteki. Gospoda moja, z beseđo narodnost se dela mnogo nerednosti, kaj ti gospoda moja, vsak je izdajalec, ki ne trobi v j vaš rog. Ali narodnost stoji visoko nad stran-kami in zgodovina bode odločila, kdo je mislil bolje za narodnost, vaša ali naša stranka. Po mojem mnonji ne koristijo tišti narodu, ki mlatijo fraze in hodijo pobirat živio-klice pri nedoraslej mladosti, „Vitez" Vesteneck potem skuša zofi-stićno presukati ministerskf ukaz, kigajedr. Zarnik citiral in končno naglašuje, da je po-nosen na to, da jo c. kr. uradnik. (Sigurno tuđi na to, da je bil koniisar pri nopozabljivih famoznih volitvah za kupeijsko zbornico. Ur.) Dr. Zarnik: Jaz ostanem pri svojem trjenji, da za službo muzejalnega kustosa bi bil pripraven tuđi kak penzijoniran profesor, kaj ti kustos mora ražen naravoslovskih znanosti imeti tuđi vede v vseh družili strokah. In mož s takimi znanostmi ne bode ves čas pri nas služboval, posebno zdaj, ko povsodi pro-fesorjev pomanjkuje. Za. to plaćo more službovati le mož, ki je pri skušnji propadel. Tuđi takrat, ko je g. Dežman dobil službo muzejalnega kustosa je kompetiral penzijonirani profesor Heintz in g. Deiman se je jako bal, da bi službe ne dobil, ker jo bil takrat ndroden Slovenec. Dežman ugovarja. Dr. Zarnik : (razjarjen) to ste mi vi sami povedali. Kar se Costove biblijoteke tiče, pravi govornik, da nij o njeuej prodaji niCesa vedel, drugaće bi bil gotovo svoje korake storil, da bi se bila deželi obranila. Če živio-klici slovenske mladine g, Dežmana bole, ker jih narodnjakom očita, moram ga opomniti, da ne mara njemu že bolje teknejo, kajti tekel je bil na „Verfassuugstag" v Celje po nje, in jih je z veseljem poslušal in še neke pušeljce ; lovil. Dr. Zarnik Vestenecku pritrtli^ da je Čast biti cesarski uradnik ali v svojoj poziciji kot narodnjak, ne moro si tega pod to vladno si-stemo nihčo želeti. Predlog Vestenecka, viteza briskih volitev, naj se prošnja g. Jh>lenca odbije, potem pade in sprejme se predlog finančnega odaeka. PosJanec G r a s s e 11 i^poroča v imenu odaeka za pregledovanje p oročila o delovanji deželnega odbora in stavi sledeče nasvote: A. Do konca lanskega lota je za trgovino z vinom vezalo pravilo, da se na debelo menj nego jedno avstrijsko vedro ne srne prodajati. Po vpeljavi metrične mere se je to pravilo tako spremenilo, da je od novega leta sem —• mestu vedra — 5 ti litrov merilo, pod katerim prodaja vina na debelo nij dovoljena. Ta naredba v mnogem obziru nij primerna. Ne glede na to, da se gotovo ne ujema z načeli postave od 23. junija 1871. leta, utegne baš ta določba le ovirati, da se kmetsko ljudstvo skoro pri-vadi metričnej sistemi, vide, da vzlic novej meri in vagi vendar-le de facto marsikaj ostaje pri starem! Pa tuđi raznotere nepriličnosti in homatije bodo s časoma brez dvoma izvirale iz te prakse. Zato je želeti, da se vsemu temu čim prejo tem bolje v okom priđe. Po odborovom mnonji bi se to na vsestransko zadovoljnost najbolje doseglo, če bi se staro vedro kot minimalno merilo za trgovino z vinom na debelo nadomestilo s pol-hektolitrom. Hektolitra v to svrho odbor ne more pripo-ročati, ker je mnogo (za trideset bokalov in pol) večji od dozdanjega vedra, in bi vinska trgovina izvestno znatno škodo trpela, ker gospodarji na deželi — kakor izkušnja uči —•* v posebnih slučajih, kakor n. pr. o košnjir žetvi in pri druzih poljskih opravilih rnalokedaj B u r d a š i, (splaal Davorin Terstonjak.) Ob dpsnem in levem bregu Mure nahajajo se rodbine, tuđi manjša sela, katerih prebi-valci imajo posebne priimke, postavim: Plavci Kalmuci, Kruci. Plavci so gotovo kolonisti Pečenegov,* katerim Rusi pravijo: Po-lovci zaradi plave barve njihovega života. Nemci so jim rekali: Falben, in v starih listinab radgonskega mesta sem našel zapoved na mestjana, ki se glasi: „Du solist den Fal-beil nicht schimplen." Kalmuci in Kruci so ostanki Kalmukov iu Krucov, ki so iz Mag-jarskega se na Muro pritepli. Pa kaj so Burdaši? Pod cerkvo male Nedelje tik brega, na katerem cerkev stoji, * PeČenegi Klimani !n Palovci-Plavci ao jedno in Joto ljudstvo. V okolici Matre na goronjiin Ofjarslcum bo tuko imenovani Pal oc z i pom;ifyai\ni Kumatii. Vai spatlnjo v tmiško pleiuo. je vas: Kursanci; ta vas ima v listinah nomške kancelye ime: Mastrichsen, Ma-strixen, nij mi mogoče dognati, kako se je ime : K ur š anc i v Ma s tr i xen prestavilo, in kaj jedno ali drugo pomenja. Kuršance imajo sosedje radi za Du rdaše, in zelo zamerjajo, ako jih tako kličeš, tuđi te prav pretepo če te samoga dobodo. Jaz bi trdil, da so Kursanci kolonisti Burdfisov, ki so bili betva bulgarskega plemena. Bulgari so morali leta 630, ko so jih Obri (Avari) premagali, iz Pauonie izseliti so, in Fredegar (cap. 62) pripoveda, da je 9000 bulgerskih mož in žena z otroci vred pri bajovar-skem kralji Dagobestu prosilo za stanovališća. Takrat so utegnile katere rodbino v onem kraj i zaostati, in se pozneje posloveniti. Kakor Pavel Diakon.(II. 2G) pripoveda je nekaj l$ul-garov tuđi so izselilo z longobardskim kraljem Albainom v gorenju Itiilijo, zato bi znali Bo-zijanci, v katerih bistrouiuni prof. Baudonin de Curtenay je spoznal poslovenjene Turane o, ostanki teh izvoljonih Bulgarov biti vsaj še so za Pavla Diakona se našle bul* garske vaši v deželi Longobardov. Tuđi takrat je utegnila se kaka truma odtrgati in v onej okolici naseliti se. Arabski pisatelj Abu - Ali - Ahraed Bene* Omar Ibu-Dasta piše o Burdasih, da sta-nujejo inej Chazari in Bulgari, da nijso imeli glavarja, toinuč da sta v vsakej vaši dva starosta prepire razsojevala. Pri njih je vladala krvava osveta. Ko so dekleta, dozorela nyso bila već očetom podložna, in smela so si po-svojej volji in svojem okusu ženine izbirati. Mrliče so požigali njih glavno bogatstvo je bil, kakor pri Iiulgarih med in kuni ne kože, ig katerih so si seživali oblačila, velečislane kožuhe^ Denarja kovanoga nijso poznali, temuč vse pla-čevali s kunino kožuhovino. Ta okoliščina nam razlaga, kako so v starobulgaršćiui nastala po-znameuovanja: Kunoljubje, opmu amor, in Kunoimec, fenerator. Prebivalce okpli Čakovca in N e d e 1 i š č a imenujejo Varaždinci — Bohne'ce. Od kod to iiueV Je-li so prišli iz one pokrajine, kderje mesto Bohnia? toliko vina potrebujejo. Če pa bi \judem ne bilo moči, pri trgovca menj nego jeden hekto-liter vina kupiti, bi se s tem le pospeševalo in širilo pogubno uživanje — žganja, nekaj na kvar vinoreji, bolj in posebno pa na kvar našemu ljudstvu, katero je žalibog uže do^ sedaj preveč trpelo po groznih nasledkih vedno rastočega konsuma žganja, o čemer več spre-govoriti bode odboru na drugem raestu boljša prilika. Pol hektolitra (= 85 l/s bok.) pa jo le malo (dobre 4 bokale) manjši, kakor nekdanje avstrysko vedro, in ta mali razloček se z ozi-Tom na to, kar je gori navedeno, nikakor resno v poštev jemati ne more. Zato je od-borov predlog, kateremuje povsodi bila želja, da se metrična mera in vaga povsodi v na-rodnem prometu resnično in dosledno uvede, ta-le: „Slavni đeželni zbor naj sklene, da je deželnemu odboru nalog, naprositi si. c. kr. deželno vlado, naj ona blagovoli ukreniti, da bode — kakor doslej avstrijsko vedro, tako odslej pol hektolitra najmanje, kar se v trgovini z vinom na debelo prodajati srne." B) Z ozirom na opravičene pritožbe, ka-tere se v raznih kraj ih naše dežele glede ob-činskih priklad na davke po gosto slišijo, zdelo se je odboru primerno, da pozornost slavnoga deželnega zbora na to stvar obrne. Faktum je, da priklade na davke v nekaterih občinah čaši nekaj let znašajo nad 10O°/0, k čemur v prvej vrsti izdatno pripomorejo baš neprimerno visoke občinske priklade. Te priklade si občina se ve da naloži prostovoljno, t. j. naloži jih jej njen postavni zastop. Pou-darjano je bilo, da slavni deželni odbor, kar se mora pohvalno priznati, oštro na to pazi, da občine izpolnjujejo vse postavne terjatve posebno glede razglasov, po katerih se davke plačujočim daje prilika, pritožiti se zoper sklep občinskega odbora. A tacih pritožeb je baje kaj malo, čeraur se nij čuditi, ravno tako, kakor mj čudo, da občinski odbori tako visoke priklade sklepajo. V občinskih odborih sede po navadi vplivnejSi, t. j. premožnejši možje, katerih ne boli toliko priklada, katero občini note naložiti. Večina občanov pač često s tem nij zadovoljna, a nekoliko se ogiblje sitnostij in potov, nekoliko pa nehče zameriti se petičnim možem, katerim je izročena skrb za občinske zadeve. Večjidel bi dalo to breme, katero odpraviti pač nij moči, Tam so nekdaj, kakor Alfred veliki (glej Dahl-mann-Forschungen, I. 419.) poroča, stanovali: Horithi, to je : Horva ti, v okrožji, kder ima Vista svoje vire, severno od Karpatov, v Sešinskem, Slezkem in v zapadni Galiciji. Ti Horvati so se pozneje popoljačili. Bistroumni jezikoslovec prof. dr. Johannea Schmidt (Vocalismus, II. 49:) o jeziku te pokrajine, v katerem so izdane narodne povesti trudom našega vrloga in veleučenega prof. M. Valjavca. piše, da ne ti, ni slovensk, niti hrvatsk, temuc, „ein Uebergangsdialekt." Spisal sem ta članek, da bi mlajše naše pisatelje iteralis vicibus spodbudil, naj svoje lepe moči posvečujejo znanstvenim študijam in spisovanju znanstvenih rečij, — ker mleč-nih poezij imamo uže dovolj, — za domačo zgođovino, ethnogratijo, topografijo pa še je zmirom — „veliki petek." — Ne obsojam s to opazko poetov in beletristov, temuč mislim, da bi marsikateri naših mlajih prijateljev vspešnišej delal v prozi, nego v verzih, v zgo-• dovini nego v estetiki, kar bi tuđi našemu elovstvu koristilo. I znatno olajšati, ko bi se večje občinske pri-1 klade — mestu da se plačujejo v jednem letu — razdelile na veČ let. S tega stališča pred-laga odbor: „Slavni deželni zbor naj sklene, deželnemu odboru je nalog, primernim načinom delati na to, da se plačevanje občinskih priklad, katere visok procent znašajo, razdeli na kolikor mo-goče dolgo dobo." (Konce prih.) Štajerski đeielni zbor. I« Gradca fi. aprila. [Izv. dop.] Nadaljuje se debata o deželnem proračunu. Potrebščina za ustanove in stipendije znaša 17.G72 gl., da^je se dovoli 20 štiđendij za učiteljske pripravnike po 100 gl., 5 štipendij po 150 gl., in 3 po 100 gl. za učiteljsko priprav-nico v Gradci, 6 žtipendij za učiteljske pripravnike za meščanske Sole. Doneski za veđo in umetnost 8670 gl., Joanej 40.524 gl., zgornja realka v Gradci 41.825 gl., realna gimnazija v Ftuji 12.300 gl., zgornja realka v Ljubnem 21.306 gl., mešcanska šola v Judenburgu 8575 gl., v Ftirstenfeldu 7124 gl., v Hartbergu 0952 gl., v Radgoni 7472 gl. (remuneracija učitelju slovenskega jezika 1G0 gl.,) v Celji 7720 gl. Na celjakej meŠČanskej soli je slo-venščina za Slovence obligatna, v vsakem razredu 2 uri na teden, za Nemce prosta in posebni kurs, katerega večina nemških učencev obiskuje. Tuđi Celjani začenjajo izpoznavati, da je za obrtnika ali trgovca v mestih in trgih spodnjegaŠtajerjaznanje slovenskega jezika neobhodno potrebno. Za slikarsko galerijo in akademijo za risanje plača dežela 8303 gl. Gledališče nese sedaj deželi 4783 gl., a potrebne poprave bodo požrle ne samo to, ampak še večjo svoto. Zavod za gluhoneme ima po-trebščino 19.041 gl., pokritje 5.171 gl. Gospo darska šola v Grottenhofu ima 8.036 gl. stro-škov, 2.151 gl. prihodkov, šola za podkovanje konj in živinozdravnišnica potrebščino 9.506 gl., pokritje 4.770 gl. Za 1 j u d s k e sole znaša ćela potrebščina 862.750 gl., od katerih okraji plačajo 317.811 gl., ostali znesek dežela. Sad je- in vinorejska šola pri Mariboru kaže potrebščino 19.4(58 gl., pokritje 5.150 gl., tedaj mora dežela 14.318 gl. do-plačati. Dr. Dominkuš graja, da se slovenski jezik na tej soli preveč zanemarja, da se čisto slovenski učenci, katerih je večina na soli, mo-rajo takoj začeti v nemškem jeziku vaditi, da si jim nij razumljiv. Nasvetuje resolucijo, da naj deželni odbor skrbi, da v pripravnem kursu se slovenski učenci vadijo v slovenskem jeziku. llesolucijaje bila od večine zbora spre-j e t a, proti njej so le glasovali nekateri mladi Nemci, se ve da tuđi renegat slovenski \Vretschko. Poslanec Žnidaržičje predložil, da so naj nekaj trsnih sadežev od vinorejne sole po kolikor mogoče nizkej ceni podaruje tachn kmetskim vinogradnikom, katere v ta namen vinorejna društva ali gospodarske filijale pri-poročajo deželnemu odboru. Tuđi ta resolucija je bila. s prejeta. Slatinske toplice kažejo potrebščino 81.850 gl., prihodek 154.850, tedaj nesejo deželi 73.000 gl, dobrnske toplice pa 12.900 gl Zarad gozilov so sklene resolucija, da de-želui zbor pričakuje, da bode vlada gozdno J postavo strogo in energično izvrševala proti vsacemu, zlasti pa gledala, da se gozdi ne opustoše in kjer so posekani, na novo zasadijo. Predno se seja sklene, prosi dr. Voš-njak deželnega glavarja, naj mu privoli govoriti, da z dokazi odvrne, kar je včeraj trdil c. k. namestnik glede c. k. uradnikov na spod-njem Štajerskem. Deželni glavar povpraša zbornico, ali sme dr. V o š n j a k javiti svojo faktično popravo. Zbornica privoli. Dr. VoŠnjak: „Nj. ekscelenca g. namestnik je včeraj ob konci debate o deželnem proračunu moja očitanja glede nastavljenja tacih c. k. uradnikov na spodnjem Štajerskem, kateri nijso zmožni slovenskega jezika, odvra-čal s tem, da so moja očitanja brez vsake podloge, ker so na spodnjem Štajerskem vsi stalni c. k. uradniki političnih in sođnijskih uradovpopolnem zmožni slovenskega jezika. Ker se po tacem meni očita, kakor, da bi bil kaj neresničnega trdil, tukaj izjavljam, da sem vsak čas v stanu, njih ekscelenci g. na- -mestniku ne samo jednega, temuč več stalno nastavljenih c. k. sođnijskih uradnikov imenovati, kateri v spodnje-štajerskih slovenskih okrajih uradujejo, ki slovenski niti najmanje ne znajo in 8 slovenskimi strankami po tolmačih občujejo na veliko kvar pravosodstva. Isto tako bi lehko imenoval ćelo vrsto c. k. profesorjev, c. k. finanč-nih, poštnih, telegrafičnih in stav-benih uradnikov, ki službuj«>jo v spodnje-štajerskih slovenskih okrajih, a so nezmožni slovenskega jezika. Da dotičnih osob nij sem v javnej seji imenoval, storil sem iz obzira na dostojnost visocega deželnega zbora." C. k. namestnik KUbek še jedenkrat trdi, da njemu nij znano, da bi na spodnjem.. Štajerskem bil stalno nastavljen kak sodnijski uradnik, ki bi ne bil slovenščine zmožen. Ker prizna, da imena javno povedati bi ne bilo na pravem mestu, naj govornik saj imenuje sodnijo, pri katerej je tak uradnik, 5e res za katero ve. Dr. Vošnjak: Ker njih ekscelenca g. vladni zastopnik naravnost od mene zahteva... Deželni glavar: Po opravilnem redu ne morem dopuščati daljše debate. Isto samo to smem privoliti, da g. govornik po zahte-vanji nj. e. gosp. namestnika imenuje okraje. Dr. Vošnjak: „Taki sodnijski okraji so : Maribor desni breg Drave, Sv. Lenart in SIov. Bistrica. Za te-le jaz sam vem, pa se gotovo še pri druzih sodnijah taki uradniki nahajajo." S tem je bila ta, episoda končana, gotovo ne na vese\je g. ces. namestnika, kateri je morda zanašaje se na poročila predseduištva višje sodnije, res mislil, da dr. Vošnjak svoje trditve ne bode mogel dokazati. Le Gradca 7. aprila. [Izv. dop.] Predlogi finančnega odbora o deželnem proračunu se dalje obravnavajo. Podružnica in najdenišnica v Gradci kaže potrebščiuo 40.944 gld., prihodek 15.183 gld.; norišnica v Feldhofu potrebščino 105.507 gld., pokritje 109.75(J gld., javna bolnica v Gradci potrebščino 159.590 gld., pokritje 153.109 gld.; de-želne ubožnice v \Vildonu, Ptuji in Kittelfeldu potrebščino 45.495 gld., pokritje :-J0.025 gld. Oskrbovanje ubozih stane deželo, za porodniš-nico in najdenišnico 21.800 gld., za nornišnico 01.000 gld., za javno bolnico v Gradci 70.000 gld., za bolnice po deželi 55.000 gld., zvunaj -dežele 30.000 gld., za ubožnice 11.605 gld. Stroški za ceplenje koz znašajo 15.000 gld. Od svojih dolgov ima dežela plaćati 128.464 gld. obresti, dobiva pa od svojega imetka v raznih obligacijah 240.782 gld. Mli-nina (MUhllanfergeld) znaša 10.000 gld., pri-klada za godbe 5000 gld., država plača kot odkšodnino za užitniaski davek 161.758 gld. Tedaj znaša vsa potrebščina dežele z do-neskom za zemljiščno od vezo v znesku 617.526 gld. za 1877 1. 2 milijona 966.52» gld., pokritje 1 mi- lijon, 287.733 gld., ter je nepokritih 1 mil- jon 678.790 gld., kateri se pokrijejo a tem, da se naloži na direktne davke z vsemi ces. prikladami 38°/0. Potein je bila sprejeta resolucija finan-£nega odbora, o katerej je uže bilo poroč.ano in tuđi resolucija dr. Dorainkuša, predlog Hermanov pa je se ve da, ostal v manjšini. Dalje se je obravnavala postava o regulira uji Sav i nje. Odbor za deželuo-kul-turne zavode nasvetuje, da se vladni nacrt brez spremembe sprejme. I)r. Nekerman kratko razlaga potrebo reguliranja savinsjke struge. Poslanec Syz meni, da bi se moralo glede stroškov segati tuđi na take lastnike v bližnji okolici, ki so svoje gozde uničevali in s tom zakrivili naglo nevarno pritekanje vode, ka-tere struga ne more pozirati. Omenja posebno ljubljanskega knezoškofa, ki je van-dalično opustošil svoje gozde pri Gornjem gradu. Dr. Vošnjak konstatuje, d& je gozde posekati dal poprejšnji ljubljanski knezoškof, ki sedaj v počitku Živi v Kranji, ne pa se-danji, kakor bi se moglo soditi iz besed pred-govornika. Dr. S er n e c meni, da se na kaj ta-cega t postavi ne more ozirati, ampak da to spada uprav pred sodnijo. Končno se ćela postava sprejme. Odbor za deželne kulturne zadeva poro ča ■o cestnih mitah in nasvetuje postavo, po katerej srne c. kr. namestništvo z dovođenjem •deželnega odbora initnicam na določeni čas podaljisati pravico pobiranja mitnine. Dr. Vo-Snjak omenja celjske mite, katera mestu nese 4000 do 5000 gld. na leto in zlasti pre-bivalce savinjske doline teško zadene, ker ny druge okrajne ceste do kolodvora, nego skozi mesto in to mito. Čas je, da se misli na odpravo te mite. Govornik nasvetuje, da bi se mitninska pravica vselej le 5 let smela podaljšati, kar pa je z malo većino bilo ovrženo. Na konci seje poprime besedo c. k. na-m e s tn i k in se zopet obrne proti izjavi dr. V o-č nj a ka vvčerajšnej seji glede" znanja slovenskoga jezika c. k. uradnikov, na spodnjem Štajerskem. Namestnik prizna, da jeden ad-junkt pri mariborskej sodniji na desnem bregu Dravo ne zna slovenski, a v slovenski Bistrici, in pri sv. Lenartu znajo sodniki in ad-junkti slovenski, samo avskultanta, ki sta pri teh sodnijah nadome žčena, nijsta zmožna slo-venščine. Vlada ima resno voljo, da povsodi po slovenskih okrajih hoče samo take urad-nike nastavljati, ki slovenski znajo; če se povsodi ne zgodi, krivo je temu pomanjkanje slo-venščine zmožnih kompetentov. Za mesto ad-junkta pri sv. Lenartu se prvikrat nobeden kompetent nij oglasil, v drugo le jedon adjunkt iz Kranjskoga, ki pa nij bil le som prestav-Jjen, ker bi potein na Kranjskem njegovo mesto moralo prazno (?) ostati. Po besedah naniestnika oglasi se dr. V o-Snjak k odgovoru, a deželni glavar mu neče Lesede privoliti, ker je ta stvar uže dovolj na vse strani razjasnena in sploh nij na dnevnem redu. Jugoslovansko bojišče. Dosedaj stvari na slovanskem jugu od dne do dne boljše obetajo. V Bosni se je iznenada in brzo vstanek močno povzdignil. Turski listv nemškom jeziku „N. Fr. Pr.,u prinaša iz Kostajnice telegram, ki pravi 7. aprila „Od včeraj se bojuje pet tisoč vstašev blizo Majdana. V turškej Kostajnici so se Turki za-šancali.— Isti list iz Sarajeva uže tožbe prinaša, da so vstaši neusmiljeni s Turki, ki jim v roke padejo. To se ve, pitali in negovali bodo svoje stoletne mučitelje in krvnike! V Srbiji se oroževanje nadaljuje, Turčija ima uže 32.000 inož na meji pri Nišu, iz Ru-ščuka se poroca, da od tam priđe turski generalštab, — in na slavni Jurjev dan se morda začne nov veskres! Vstaši v Hercegovini so srditi zarad tega, ker Turki premirja nijso držali, temuč mej tem ko so vstaM z Rodičem dogovarjali se, pri Trebinji zbrali 25 taborov vojske, s katero mislijo v Sutorino udariti. Dogovori zarad po-mirjevanja so se popolnom razbili. Rodić je uže v Zadar ođšel. Vstaši so zahtevali tretji-no zemlje od begov v last, zidanje hiš in cer-kva na državne stroške, triletno oproščenje davka, odhod turske vojske, razroženje Musel-manov, in avstrijske agente kot stražarje za izvedenje vsega tega. Politični razgled. IVotrtaiiJe rtfsfctil«*. V Ljubljani 10. aprila. Jftini*te>'*hv konference nu Dunaji so sicer tajne pa vendar toliko prihaja v svet, da je videti, da ne morejo do nobenega pra-vega konca priti. Cislejtanci se vstavljajo, Mrt-gjari pritiskajo. „Deutsche Ztg.u se močno jezi na agersko ošabnost in žuga. — Andrassv se vmes mesa in bode gotovo Magjarom na korist delal. Modrost oficijoznih gtasov pa je v tem: pogoditi se moramo! Denes ima tvžu.iki deželni zbor sejo v katerej bode zopet na vrsti tista volilna reforma, katera bi okoličanom Še onu male pravice vzela, ki jih imajo. — Isto tako se bode naglašala resolucija, da se imajo zgodovinske pravice mesta spoštovati in ustava v tem prede! ati. y/»»o#*fr«-italijanski postanci državnoga zbora objavljajo, koliko so dosedaj storili za to, da bi se laški del Tirola od nemškega od-cepil (kakor na pr. to mi želimo glede štajerskih Slovencev.) Jfit>t'4tf!sUi JVvinvi so prešli o prošnji čeških poslancev za podporo „matice školske" in za ustanovitev slovanske realke v Prosnici po svojej šegi na dnevni red in zopet pokazali koliko more Nemec Slovanu pravičen biti. V Sftlššoff *•«tta je bil slovesen pogreb kardinala Tarnoezva. Vimiij«* dr&tiv«*. Ititsif** izjavlja na pol ofrcijalno, da nema nihče proti temu ugovarjati, če angleška kraljica sprejme naslov cesarice indijske. Magjarski list, ki od Andrassvja dobiva vire, iz &p**9§ij<* poroča, da je bila zadnje dni najdena skrivna zarota, ki je hotela Al-fonza in njegovo sestro prognati, pa republiko zopet vspostaviti. V !■«»•«> je prišel angleški minister vnanjih zadev lord Derby zarad političnih kon-i'erencij. Ktttliftmsfei novi miniater notraujih zadov je poslal vsein prefektom okrožnico, v katerej jih pozivlje, naj puste pri volitvah ljudstvu popolno svobodo, naj se uradniki ne niešajo v voHtve. C1olo niinisterstvu protivni listi hvale to okrožnico. AngleMki proračun kaže majhen deficit. Zato so Angličani zareli jako nevoljni postajati na Disraelija, tem bolj, ker jim tuđi v vnanjej politiki ne ugaja. IVetniki listi so uže iz tega jako veseli, ker so čuli, da bode leta 1878 v Parizu svetovna razstava. To jim je znamenje, da bode Francija še mirovala dve leti. V vseh nemških udih je strah pred Francozi. V Meksih-i je, kakor uže povedano, nova revolucija. Vodja vstašev Portirio Diaz je s 1000 možmi napal mesto Matamoras, kjer je bilo 4000 vladnih vojakov, ki so na-mesto, da bi mesto branili, k Diazu prestopili. Domaće stvari. — (Včerajšnja seja deželnega zbora) nij bila nič monj burna kakor po-prejšnje dni. Vitez trgovinskih volitev Vcste-neekje pri proračunu deželnega zaklada zopet prav po svojej čudi napadal narodno večino in prorokoval, da njoj uže mrtvaški zvon đoni. Izvrstno so mu odgovarjali dr. Iileivveis, dr. Zarnik in Murnik. [Seja je trajala od 8. ure zjutraj do 2. po polu dne in se je nada-ljevala ob 4. po polu dne. Zadnja seja je denes, v katerej bode rešeno važno vprašanje, kako se bode zidala norišnica. — (Novo knjižico) za ljudske sole in narod sploh je izdal marljivi slovenski učitelj, Ivan Lapajne v Ljutomeru, nainreč: kratek opis Štajerske, Koroško, Kranjske in Primorja. Knjižica vejja samo deset krajcarjev, pa na 23 straneh podaje zrno zemljepisnega poznanja naše slovenske domovine. — (Pešpolk Hartung št. 47) od-pelje se s posebnim vlakom jutri ob polu dne iz Beljaka v Trient na južni Tirol. Gosp. častnikom baje nova garnizija nij povšeči. Pol-kovnik in oberstlejtenant šla sta nenadoma v pokoj, akoprem sta oba še jako krepka in čvrsta nioža. — (Požar.) 30. marca t. 1. pogorel je hram s pristavo kočarja M. Jurkoviča na Vin-skem vrhu fare sv. Miklavža v \jutomerskih goricah. Zažgala je brž ko ne soseda. Pred mesecem je kakor se sumi tuđi v svojem hramu ogonj zatrosila in hram je pogorel. Te dni se pa pri nje nem hramu žandarji in financarji srečajo, — ona niisleč, da gredo po njo zbeži in skoči v l'J sežnjov globok studenec — pa se joj nij nič žalega zgodilo, ker je naravnost skočila in jo je oblcka hitrega pada branila. Itevica je zblaznela. Lifitui ca uredništva: Da se nam poručila o naših dcželnih zborih in dvlovanji naSili poslancev ne zastaro, morali smo voč dopisov odložiti za to dni. vt»em bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere dn Barry V I/ON<|OMW. 30 let u« je nij bolezni, ki bi jo ne bil* oidra-vita ta prijetna zdravilna hrana, pri odra&Ćenih i Citrocih brez međicin in strofikov; zdravi vso bolezni v ielodou, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ileze i aadtiho, bolećine v ledvicali, jetiko, kašolj, nepre-bAvijenje, zaprtje, prehlajenje, nespauje, sluhosti, zlato ž'la, vodenico, mrzlico, vrtofflavje, Bilenje krvi v glavo, junicnje v ušeaih, slabosti in blevanje pn nosočih, ocožnoat, diabet, trganje, aliujšanje, hledičico in pre-iSajenjo; posebno ae priporoča za dojenee inje bolje, tn3go dojničino mloko. — Izkaz iz moj 80.000 spriće-'ftl zdravilnih, brez vsake medicine, mej njiuii spri-iovala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Bouuka, pra-oga profesorja medicino na vucučilifići v Mariboru, /.ilravilne^a svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Sborelauda, Mu Cauipbella, prof. Dr. Dedć, Dr. Ure, grufinje Caatle-Htuart, Markize de Brehan a mnogo družili iinenituih >8ubt se razpošiljava na poB^buo zahtovanje zastonj. Kratki iskaz ix 80.000 »pričevalor. Spričevalo St. 73.G70. Sprićevalo zdraviluega svetuika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revaleeciere Du Barry v mnogih alu^ajih na- g'tiči vea r.đnmla. Posebno koristn« je pri flrirti ir griti, Uaije pri sesalmh in obiatnih bole2nih a t polnama zdrav. Viljem Burkart, rauooelnik. Sprifievalo 8t 72.618. La Koche sur Yon, yo. julija 1868. Vaša HevalcBCiero ozdravila me je popolnem Btrafinih želodčnih in čutuicnib boleznij, katere 60 me deset let mučile. (Gospa) Ariuanda Prevost, poBcstnica. V plchastih jniAicat: po pol far ta 7. y/Ad. 50 fer , 1 inct A f^old. oo <'i„ 'i i'uuta 4 goli oO *sr., o nv tov u iioid. 13 inntov 30 gold., 34 Uu.iov o'~ guUi '^«-pn'e.' I*.- ■ '• ," Vo'tajr': Da ']»rry * Cotop. tih l>re -i >'l, *VwH- Jf-ftUKti«** 'f. f\ >.'i«c*> ■"' vi«?); ' "Htih pri ('.ob-i :iVftrjili 'J i.'p5s«i:jik.i;i '.r< fiv.-b • -.mIi r-^v >4ili«. ''!• < «w* >«i*n na -v -"»'e •• ■ •*-'■ ■ .-■..■•■,» i^kiir pri „tlatem Orlu", - fleki pri lekarju J. Pro>-i h in n, v felovttn pri ieknrjn Bi rn ^aoherju, r «plj«-tn pri lekarjtl Aljfnovfćrt, v Trtftta prf efearju Jrtitobu rferr*r»tilo pri dru^e.-iatn P. Ronnil i i J. Hirochu, v Z»dru pri Androvića. l3*Jl> Dunajska borza 10. aprila. Kr^litna **.•'? . . 147 . — r.V4>J lliNl. (78—4) Zvunanja narotila oskrbe se brzo proti poštnom povzetku, in neprisLujoče izinenja se brez ugovora. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".