VI. zvezek, 
IV. letnik.
Urejuje:
Ivanka Anžič.
SLOVENKA
Glasilo

slovenskega ženstVa.
v TRSTU 1900.
Izdaje in tiska Tiskarna ,,Edinost'
odg, urednica Ivanka Anžič,
Vsebina VI. zvezka.
Ivo Šorli : „Jezero", pesem................................stran 121
Zofka Kveder : „Šfudentke" nadaljevanje                           122
Mrakoua : „Tema Življenja"...............................         123
Vida: „Dnšica lepa...", pesem..............................       126
Prof. dr. Fran Celestin : „0 Ženskemvprašanju"                    127
Bonifacij : „Vabilo na ženitovanje".............................. 131
„K poglavju o organizaciji ženstva"...........................    132
Milivoj Ivanov: „Bajka", pesem.................................   137
E. Gangl : „Zavržene cvetice", pesem............................. 138
Listek" Književnost.................................              138
Razno......................................                       138
Vabilo na naročbo.
s to Številko poteka prvi poluletnik „Slovenke". V drugi polovici tekočega leta uvedemo ob isti ceni
— slike. Sicer pa ostane smer „Slovenke" ista, kakor je bila do.slej. Uljudno vabimo vse cenj. naročnice in
naročnike, ki niso plačali še vse naročnine, da pravočasno obnove naročnino ter nam pridobe novih prijateljev.
P. n. sotrudnike oDozarjamo, da je rokopise zanaprej pošiljati izključno na naslov : Uredništvo
„Slovenke" Trst.
Uredništvo in upravništvo ,,Slovenke".
 Oglasi se računajo po  vrstah  v petitu in
sicer za enkratno objavo po 16 stot., za 6
kratno 12 stot. in za 12 kratno po 8 stot. za
vsako vrsto, ali dotični prostor. Naročila na
9m _  oglase sprejema uprava „Slovenke" v Trstu
Via Molino plccolo štv. 3). 
„Slovenka"
glasilo slovenskega ženstva.
Izhaja y tiskarni „Efliiiost" t Trstu
15; dne Vsakega meseea.
---
Naročnina znaša 6 kron za vse
leto, za pol in četrt leta raz-
metno. — Rokopisi naj se po-
šiljajo urednici Ivanki Anžič,
Trst, uliea Carintia štv 12.
naročnina pa upravništvu, uliea
JVIolin  piccolo št. 3. II. nad.

COOK ova društvena potovanja
posamezna potovanja
2 dni na potovanju
7 dni v Parizu
Popolno preskrbljenje
izleti, vstopnine
itd.
Dunaj—Dunaj po specijalnein
vsporedii
Pojasnila in vsporedi pri
Thos. Cook & Son, I. Stefanspiatz 2. Dunaj.
SLOVENKA
Glasilo slovenskega ženstva.
Št. 6.
V Trstu, dne 15. junija 1900.
Letnik IV.
Jezero.
Leži, leži tam jezero brezdanje,
na sredi tihih, žalostnih strmin,
na sredi golih, sivkastih pečin.
Valovi bledi, ti molče, molče,
le včasih trudno, votlo zaječe,
ko dahne veter leno vanje ...
Nekdaj tam v davnih, davnih dneh
tod jezero še ni tožilo,
ne, cvetje tod je pestro klilo,
tod vrt prekrasen je duhtel,
spev tičji tukaj je zvenel. —
A Bog ustvaril je človeka
in ga proklel...
In oni dan je rajski dol
polniti se počasi jel...
In vode rastle so in rastle
in vedno više lezle v hrib,
in danes sto potokov grenkih,
v gorjupo jezero hiti...
Oj vi potoki,
kako globoki
so vam izstoki !
Iz bolnih src
teh bornih, teh trpečih trum,
stoječih, v vsebrezkončnih vrsti
ob bregu tod,
gorje brezmejno žene vas
v oči skleleče njih, ugasle,
od tod po bledem licu
za kapljo težka kaplja
počasi pada na zemljo,
polneč jezero tožno to . . .
Kipi, kipi valovje,
vse više vre vodovje ...
Počasi, nejevoljno, z lenimi koraki
pomičejo trpini se pred njim . . ,
A blizu konca so poti !
Nad njimi, ne več daleč že,
pod vrhom divjih teh pečin,
ob robu zid visok stoji . . .
Za njim so cvetne, solnčne trate,
po njih bogate, dolge mize,
pri njih vesela, glasna družba,
in petje, godba, smeh in ples, —
ah, ko v nebesih tu je res !
Na vejah se smaragdnih sočno sadje ziblje,
ob mehkih vetrčkih vabeč se k zemlji giblje,
tam, kamor seže srečno ti oko,
blišči prepolnih klasov morje se zlato,
za zidom slavcev peva sto,
za zidom je tako lepo ...
A više, više zmir vode kipe,-
in bolj in bolj preteče zmir šume,
in divjejše in divjejše" se gosli zmir drve,
in strastnejše in strastnejše plesalci se vrte
O rajanje to za zidovi,
to vzdihovanje pod zidovi,
v kako se spaja žalne zvoke,
da bolečine gine
ob njih srce . . .
JNIiruj, miruj !
Nemara joke zaduše valovi,
nemara temni padejo zidovi . . .
Ivo Šorli.
str 122
SLOVENKA
Študentke.
piše ; Zofka Kveder.
(Nadaljevanje.)
III.
In šla je v najtemnejše, najbolj  razupite ulice.
V eni izmed njih se je zgodil one dni čuden
umor. Nekdo je zaklal jedno izmed onih javnih deklet,
strašne reči so prišle pri preiskavi na dan. (irozna
povest bede, propalosti, surovosti. Vse se je vlačilo
po časopisih v trdih, kratkih iDesedah, vsa povest
jedne izmed onili visocih, prenapolnjenih mestnih hiš
s temnimi dvorišči, vlažnimi stanovanji, po katerih se
valja in strada proletarijat najnižje vrste. Ta povest
ni bila več povest 1 j u d i j, ne, proganjane, zdivjane
živali, bolnih raztolčenih, gnjilih, stradajočih pasjih
tolp. Otroci so že z rojstvom dobili pečat prokletih,
z bolnimi, razjedenimi udi so lazili okrog, in ko je
mladost zagrnila njihova otrovana bitja za nekaj časa
z laži-cvetom zdravja, pogrezali so se v smrdeče
pohote, kupčevali s svojimi trupli, da se nasitijo, da
še ne končajo svojega živinskega vegetiranja. Vse
mesto se je zavzelo, ko so prišle priče pred javnost,
ko so se v sodni dvorani vrstile njihove pošastne pri-
kazni in ko so ta propadla bitja pripovedovala grozno
povest. Izsušeni moški, z zalitimi obrazi, smrdeči pn
žganju in grehotah, s poživinjenimi obrazi zločincev,
žene, ki niso imele nič ženskegii, nič človeškega, topi,
neumni bebci, mladi izprijeni tatovi, z gnjusnimi po-
tezami v velili, bledih obrazih, umazanimi očmi, tre-
sočimi udi, dekleta v kričečih cunjah, vsaka kretnja
nepojmljiva., prirojena nizkost in propadlost. In s svo-
jimi ubitimi, surovimi glasovi pripovedovali so med
kletvami v nizkih, smrdljivih besedah strahote svojega
bitja. Rodili so se v mlakah, dihali v gnjilobi. Oče je
prodajal svoje otroke, mati je kupčevala s hčerami,
vsa hiša se je trovala med seboj z groznimi bolez-
nimi, otroci so se skrunili, vsi zločini «o se gojili in
v teh izprijenih, pomandranih, zamazanih truplih se
je dan na dan ubijal človek. Tu niso bili otroci nikdar
nedolžni, nobena čednost ni živela med njimi, nikdar
niso bile duše čiste. Nihče izmed njih ni imel trenotka,
v katerem je bil dober, čist, nedolžen. In med vse
to beda in glad, mraz in golota in bolezen, — strašna, .
nečloveška beda.
In cele ulice so živele tako! Človek(>ljubi so se
zgražali in hiteli so reševat, popravljat. M'a, ha!
Zastonj, zastonj! Kjer so duše ubite, nima več re-
šitve, kjer so otrovane vse mišice trupla, vsaka kaplja
krvi, ko so se vsi oni nizki nagoni zavlekli v živ-
Ijenske sokove,  v stan  človeka,  tedaj je prepozno !
Saša je obstala v teh ulicah. Zdelo se ji je, da
smrdi po mrhovini, — po človeški mrhovini. Bežala
je venkaj  v sveži  zrak, bežala je iz mesta na polje,
k jezeru, a vedno je šel oni smrad ž njo. In zasmcjala
se je, da je jeknilo od dreves in po vodi.
Ha, ha ! vSaj je ona tudi tak stvor, samo iieko-
liko tinejše pasme! Ha, ha, ha!
In smejala se je, da soji solze lile iz oči. Njeno
dušo je objel cinizem in secirala je življt-nje svoje ma-
tere in svoje in svojega začetnika. Zrasla je v sferah,
ki so Inle zastrupljene z gnjilobo, niknila je iz smradXi.
Oh, krasna dedovina! In tako mlado, svežo so pro-
dali ! Ah nič zato, nekoliko prej, nekoliko pozneje...
In njena mati je bila morda tudi hči take matere.
Kdo ve?! Mi smo produkt svojih starišev ! Če imamo
njihove lase, barvo njihovih očij, poteze, stas, kije bil
nekdaj v rodovini onih dveh, zakaj bi ne dobili tudi
njihovih nagonov, dobrih in slabih, še prej. Nekoliko
vzgoje, nekoliko zunanjih utiskov, in gotovi smo, prej
še, predno se zavedamo sebe, in na fundamentih zidamo
dalje. Moramo ! Na temelj svinjskega hleva ne moremo
zidati palače, potem, ko hočemo, da rastemo, potem
ko začnemo popravljati in zidati na sebi; krasen temelj
lahko uničimcj, končamo in izrujemo, ako nas je ravno
volja, slabega ne moremo popraviti nikdar!
Ha, ha ! in vzgoja Saše in zunajni utisi in oko-
liščine in dedovina! Ha, ha!
Ob gozdnem potu je stala klopica, na obrežju
skoro prav tik vode. Saša je legla na klop in se za-
gledala v nebo. Joj, kako je visoko, modro, čisto!
Blesti se pomladi, svežosti, jasnobe in svitlohe. In to
veliko, rumeno solnce. Svitlo in nadležno, ki blesti
na modrini neba, kakor zlat dukat. Kakor zlat dukat !
Ha, ha ! Pljunila bi bila vanj in v to modro nebo !
In na vse drugo krog sebe. Ona, mal črv, nič v ve-
soljstvu ! In vsa ta veličina krog' nje, ta gigantska
brezmejnost! In ona še manj kakor kaplja vode v
morju! Kaka ironija! Oko, ki obseže vse to, in duh,
k; se zamisli v bi-ezkrajne daljine, ki obseza veko ve
in v hipu prebeži ves svet, — in ta nemoč, ta sla-
bost črva! Kaj pa je, ta železna, hvaljena volja?!
Človek niti samega sebe ne more povleči iz blata.
Kako tudi, če tiči tako globoko ! In končno, kaka
pa je gospa morala spoštovanih ljudij?! Oho! .Smrd-
ljivo rastlinje močvirjev ji je ])lašč, dekoriran pa je
s kuščarji, kačimi in črvi. Ah, gospodje velecenjeni,
s strogim čelom, če bi vam kedo razbil učeno čre-
pinjo in razbrskal ovoje vaših misli ! In dame častite,
mar niso vaša srca napolnjena s toaletami, ledom in
antipatijo, a vendar pokorno poljubljate blagorodne
gospode soproge?! Prosit, ves svet! Sama komedija,
velika pustna maskarada! Vsa zemlja je ovita z lažjo,
SLOVENKA.
str. 123
mi pa smo sami goljufi, kupčevalci in sebičniki. Za
dobro pričakujemo plačila, v slabem pa uživamo, ka-
kor žaba v mlaki. Ergo !
In Saša je kazala osle modremu nebu.
Po poti so se začule stopinje. Dvignila se je
napol kvišku.
.Šrb Mijo Popovié je prihajal sem od mesta s
celo kopo brošur pod pazduho. Učil se je za izpite in
pripravljal se za disertacijo. Imel se je za velikega
učenjaka. Bilje, notabene, oni Srb, katerega je Italijan
Giberti v Ženevi radi Šaše traktiral s pestmi.
V Sašo je bil še sedaj zaljubljen. Vzeti jo je
hotel celo za ženo, ako bi hotela ž njim. No, ona se
je zahvalila: ni hotela onesrečiti tako naivne duše. In
potem je nosil dolge mastne lase in dišal je nepri-
jetno po potu...
Poklonil se je, ko je ugledal Timotejevno. On
ni bil izmed tistih solidnih ljudi, kateri so jo v imenu
čednosti in morale prezirali. Imel je ravno svoj sen-
timentalni dan in premišljal je že drugi mesec, kaj
bi si izbral za disertacijo. X'^sedel se je k njej in ji
potožil svoje skrbi. Svetovala mu je, naj napravi ob-
širnejo študijo o početku ljubezni. Da. da, ta problem
bi bil jako interesantcn. In razlagala je, da n. pr.
ljudje spočetka niso imeli smisla za lepoto, niti v
obče, niti posebej, ampak samo za ugodnost. In da
prej ni bilo ljubezni, samo oni naravni nagon iploh,
da so hoteli moški sploh ženo in žene sploh moškega
in ne ravno in samo to ženo in izključno le tega
edinega moža iz ogromne tolpe obeh spolov. To raz-
vijanje človeka, to premeno iz barbarizma v kulturo,
iz nižjega v višje bitje, bi se dalo lepo zasledovati že
iz literature same. Gotovo ! Mijo Popovič naj le po-
.skusi ! Tudi raziskavanje, v koliko smo še danes bar-
bari, bi bilo koj hvaleredno. Recimo v razmerju obeh
spolov med seboj. In ne samo barbari, naravnost ži-
vina smo ! He, he, Mijo Popovič naj se ne prestraši
če se ona, Saša Timotejevna, nekoliko krepkeje iz-
raža'. To pride tako iz razmer in poleg tega odgovarja
ob enem resnici. Da, da. Tudi Saša Timotejevna n.
pr. je koj tak eksemplar. Mačka ali kaka druga taka
žival. Slučajno izgleda nekoliko drugače, slučajno ima
nekaj možgan, ki urejeno funkcijonirajo, celo nekaj
takega, kakor dušo in srce, - kakor definiramo ne-
katera čustva sreče in boli, — ali drugače res nič
Uoljšega.
Gospod Popovič je morda citai to senzacijonalno
sodnijsko razpravo iz onih ulic?... Torej citai je. Hm,
kaj ne, čudno, da so vse ono ljudje, ki imajo člo-
veške obraze in človeško telo. Da, to se dogodi, ne-
kateri se poizgube v te luknje grehot brez sledu.
Morda čaka Sašo Timotejevno kaj enacega. Gospod
Mijo Popovič naj se tako ne prestraši in ne čudi.
Cisto naravna stvar. Ako prijatelj Srb še ne ve nje-
nega romana, mu lahko postreže. Celo z najnovejšo
pointo. Nekega Italijana Farinellija morda pozna. Bil
je večkrat v Curihu in potem v Ženevi..., morda se
Mijo spominja ? Torej ta je bil zadnji. In danes ji je
vrgel nekaj denarja v obraz. Prav za prav škoda.
Prav rada ga je imela. Resnično. Tako čudovito lepa
usta ima in potem je vedno gentleman. Njegovi la.sje
niso mastni, ne svetijo se tako umazano, kakor lasje
starih Židov, polnih mrčesa... in njegovo telo nima
onega neznosnega, ostudnega duha po smrdljivem
človeškem potu in gnjilih nogavicah...
Mijo Popovič jo je poslušal v zadregi. Prej jo
je hotel prijeti za roko, samo, da, ji povo, da jo so-
žaiuje, da kljub vsemu še vedno čuti zanjo, da neče
videti njene umazane milosti, a njene zadnje besede
so mu vzele pogum in ves užaljen in zmešan se je
poslovil.
Bil je to edini mož, kateremu -Saša ni bila dra-
žestna a nizka, nevredna stvar...
Se dolgo je sedela Saša na klopici ob jezeru.
In iz neke globoke, jezne, nesrečne žalosti, iz obupa
polnega odpora, trmoglavosti in- sovraštva je grizla
les, teptala ob tla, tolkla s pestmi krog sebe in se
smejala vmes kakor blazna.
Zvečer pa je z novodošlimi študenti šla okrog
po kavarnah, pila, pela in pravila anekdote. Po pol-
noči jo je v največjem smehu popadla huda živčna
kriza,.. (Dalje prihodnjič).
Tema življenja.
Mrakova.
Kdo je bila in kaj, ostani moja stvar. Meni je
bila najboljša prijateljica, dasi drugorodka. Seznanil
naju je uprav vsakdajnji slučaj v neki posredovalnici
za službe v Budimpešti.
Plemenitejših ženskih značajev še nisem poznala.
*        *
Sedela sem pri svojem delu, teške glave in teš-
kega  srca.  Imela sem  svoj  slab dan.   Teške  misli
so se mi počasi vlačile po duši in nedopovedljivo
tesno' mi je bilo v prsih. Ves organizem mi je bil ko
od svinca ter je težil k tlom. Le z velikim naporom
sem vstrajala pri delu, ki mi je bilo prava muka.
Tako rada bi bila legla ter brezposelno zrla v pra-
znoto...
Po dolgem presledku sem bila zopet nekaj me-
secev v .službi ter delala račune, kako bi manipulirala
str. 124
SLOVENKA
s svojo mesečno plačo, da bi prej ko prej poravnala
svoje dolgove, ki so mi narasli v mojem brezposel-
nem času. Ti dolgovi delali so me nervozno.
O tem sem imela tudi omoženo sestro, koje mož
je bil redno brez službe. Otrok pa sta imela dvoje.
Ta sestra in nje otroci bili so mi neprestano pred
očmi. Kako naj pomorem, kaj naj ukrenem v njih
blagor ? In moji dolgovi ! Kako naj jih plačam in s
čim si kupim novo obuvalo, ker se staro komaj še
drži vkup? Kaj potem, če in kadar zgubim službo, in
kaj tedaj, če zbalim ali sploh obnemorem ? Bog ! kje
se konča moje trpljenje, kje in kdaj me zapuste te
grozne, črne misli in skrbi ! Kako teško je to življe-
nje in kako rada bi legla v nič, v temo...
Roke so mi teške obtičale na mizi in sklonila
sem glavo. Fizično sem čutila željo po počitku v temi
in gluhi samoti, kjer bi me nič ne spominjalo na
ljudi in življenje.
V tem nekdo potrka. Neprijetno mi je bilo v
tem hipu vsako motenje. Nisem se odzvala in bilo ni
niti treba, ker je isti hip vstopila moja, v početku
omenjena prijateljica.
In o tej sem hotela pripovedovati.
Nadejala se je o istem času nisem niti najmanj,
kajti po dnevi ni mogla zapuščati svoje službe. Go-
vorile in vidle se nisve že dolgo.
Vsedla se je trudno na moj kovčeg v kotu, ne
da bi mi v pozdrav rekla besedico.
Drugikrat bi me bilo vse to presenečilo in vzne-
mirilo. Tedaj pa se mi ni niti čudno zdelo — saj
končno, moj Bog, kdo ne ve, da je za osamelega
človeka življenje samo na sebi že britkost in nesreča ?
Trudno, skoro ravnodušno sem jo vprašala :
— Kaj pa je ? —
Zmajala je z rameni ter dalje s topo resignacijo
zrla v tla. To mi je bilo neprijetno. Kaj se obnaša
tako čudno, skrivnostno' Crez nekaj časa sem po-
novila vprašanje.
— Torej, kaj se je pa zgodilo ? —
— Brez službe sem. —
To me je vzbudilo iz apatije. V svetovnem mestu
brez službe, brez strehe in brez denarja 1 Kaj po-
meni to, pojmijo le oni, ki so to skušali na lastnem
mesu. V duši se mi je vzbudila neka surova jeza.
Se tega je bilo treba ! Nekam hudobno in sovražno
som bulila v prijateljico.
— Brez službe, kako to? .Saj si vendar zaslužila
toliko v zadnji službi, da si lahko vsak dan ve-
čerjala? In sedaj tako naenkrat 1 Saj se nisi nikdar
pritoževala. —
— Ne, čemu ? —
Da, čemu? Imela je prav. S tarnanjem se ne
spreminjajo dejstva. In ona je znala molčati v tr-
pljenju.
— Ali vendar, kaj se je zgodilo ? Morda — —
— Ne, ne ! .Stvar je končana in se ne da spre-
meniti. —
— A povej vendar že, kaj je prav za prav
bilo? —
Postala je nervozna.
— Ah kaj je bilo 1 Moj Bog, kaj jaz vem, kaj
je bilo in zakaj je prav za prav bilo ? —
Nekako brezupno, cinično se je smejala.
— Prosim te, govori vendar.  -
— I no ! Predstojnik me je že dalj časa zale-
zoval in, kadarkoli me je dobil samo, poljubil me je
na obraz. Tako ostuden človek ' Pa ne misli, da sem
ga strogo in odločno zavrnila radi tega. Kajti nisem
ga. Bil je moj predstojnik, ki me je sprejel v službo...
Menda pes tako prenaša udarce svojega gospodarja,
kakor sem jaz. njegove poljube. —
— Nekaj časa sve molčali obe. Kaj sem hotela
tu reči? Potem je zopet pripovedovala dalje:
— Kakor zli duh režal se mi je neprenehoma
iz prošlosti spomin onih dolgih dnij, ko sem iskala
službe. Da bi še enkrat morala prestati vse one groze
lakote in obupa ? Ne, tega nisem hotela za nobeno
ceno. Sklenila sem raje žrtvovati svoje poštenje. Saj,
moj Bog' ! na cesti biti brez službe in brez denarja,
to je tako grozno ! — In namenila sem se, da mu v
odločilnem trenotku ničesa ne odrečem... A nisem
mogla... Postal je vedno bolj drzen in nepotrpežljiv
— a jaz nisem mogla... Pred ]edno uro sem ušla nje-
govi sili. Ta prokleti ponos in stud nad grehom mi ne
da postati metresa, prostitukta. —
Zopet se je cinično in blazno smejala in njen
smeh mi je čudno rezal v dušo.
— Ana! —
— He, he, lie, he ! Mar se še zgražaš nad ono
besedo ? Vraga ! A povej mi, kaj pa sem imela od
tega, da sem tako negovala čast in dekliški ponos ?
Kdo sploh še veruje ubogemu dekletu, da je pošteno,
in kdo se briga za to ? K večjemu služi to še kot
posebna vabljivost... a sicer lahko pri najvzornejšem
poštenju na cesti poginem gladu, ako nimam toliko
poguma, da sama storim brzi konec brezpomembnemu,
tugepolnemu življenju, za katerim ni pes ne bi za-
lajal. Zakaj bi torej — —
— Ne, ne, molči Ana ! Iz tvojih ust nočem sli-
šati takih besed. Zrla si že tolikrat samozavestno v
obraz bedi in nesreči, zakaj hočeš podleči ravno se-
daj ? Brez službe si, a ostalo ti je še ono, kar te
vzdiguje tako visoko uad ono družbo, ki živi v obil-
nosti in kaže tako bliščečo zunanjost, o tem pa je v
notranjosti gnjila in trhla. Seveda tudi pošten, ne-
omadeževan človek, kljub vsej samozavesti uprav kr-
vavo občuti glad in vse druge fizične muke ; a zato
sam sebi lahko reče, da se je povspel visoko nad
vsakdanjost, da je postal žrtev vzvišenim idealom
svetega človečanstva. '
SLOVENKA
Str. 125
Čutila sem ironijo svojih besed in obmolknila
sem. Z ideali pitati človeka v uri ko mu črni ga-
vran — skrb za eksistenco — kluje dušo ? ! Ha, ha !
tako delajo oni, ki hočejo mir pri svojem obedu, ki
nočejo biti moteni v svojem spanju...
Ana me menda niti ni poslušala. Zrla je nekam
v daljavo, a lepe poteze obraza bile so ko izklesane
iz kamena. Iz njih ni bilo čitati druzega ko neki mrzel
brezčuten obup.
Zopet sve molčali obe. — Ako kdaj, poraja se
v človeku sovraštvo do družbe v takih trenutkih.
Zdi se mu vse laž, vse hinavstvo in podlost, kar je
sankcijonirala družba. Na jezik mu sili grozna kletev,
kletev, ki naj bi v hipu uničila svet. Z neodoljivo silo
se mu vriva vprašanje : Zakaj so ravno nekateri ljudje
obsojeni v neprestano trpljenje, zakaj se nekaterim
ne posreči, da bi si lahko pošteno prislužili vsakdanji
košček kruha, o tem, ko drugi brez zaslug vživajo in
vživajo. da se jim že vse gabi ?
Ana ni imela prihranjenega denarja in tudi ni-
kogar na svetu, h komur bi se mogla zateči. Da,
jaz bi jej iz srca rada pomagala, pa moje finance so
bile tako skromne. In moji dolgovi in družina moje
sestre... Tako mi je misel za mislijo vstajala v duši
ter me trapila.
A topo premišjevanje tu ni bilo na mestu. Pre-
kinila sem molk.
— Draga, ne zajedaj se toliko v razmišljanje, ki
ti končno k večjemu pomore do črne slike fatalnega
položaja. Vzemimo stvar, kakoršna je, brez primerjanja
in raztezavanja. Razume se, da sedaj ostaneš pri
meni in v ono hišo niti ne storiš več koraka. Kar bi
imela še opraviti pri predstojniku L., preskrbim jaz.
Potem pa se obe pobrineve, da iztakneve prej ko slej
primerno mesto zate. Mogoče imaš v jednem tednu
zopet svojo službo in vsa stvar je zopet v redu. —
Pogledala me je neverjetno.
— Od kdaj pa datira tvoj optimizem v tej točki ?
In mar misliš, da ne vem, kako se izhaja z zaslužkom,
kakor je tvoj ? —
— No, lažje izhajave dve ob jednem, četudi
slabem zaslužku, nego pa jedna sama ob nikakem.
In optimizem časih tudi ni napačen ; ne vem, zakaj
bi bil bolj opravičen pesimizem.
— Zato ker ga opravičujejo razmere, izkušnje.
Sicerpa imaš mogoče prav. Za sedaj mi pač ne preostane
druzega, nego da sprejmem tvojo ponudbo ter s svojo
osebo obremenim tvoje razmere. Vsekako le za nekaj
dni. Ako v tem času tu ne dobim .službe, odpotujem.
Predstojnik L. mi ima še izplačati malo svoto za
zadnji službeni čas —
— Odputuješ ? A kam vendar ? —
Zmajala je z rameni.
— Ne vem še kam ; a najbolj gotovo na Dunaj.
— Tje ? In kaj bi hotela tam ? —
— Hm, poiščem si službe. —
— Na Dunaju? Draga, nisi li tudi ti optimitska ?
— Možno ; a vendar pojdem. Tu ne ostartem
več brez službe. Preveč me vsepovsod srečavajo
spomini na prestane zle ure... Drugje bom lažje pre-
našala svojo osodo in eventualno tudi lažje obraču-
nala z življenjem.
— Bog ! zakaj me žališ s takimi besedami, Ana,
ter mi nalagaš novih muk in nove teže skrbi ?
V velikih očeh so jej zableščale pekoče solze
in mišice v obrazu so jej zatrepetale. Vzhičena me
je objela in poljubila.
— Ne, ne, najdražja, ne trapi se radi mene. Tega
bi ne mogla prenesti. Idi zopet na svoje delo, a jaz
grem takoj poizvedovat za službo. Opoludne se vr
nem : ako me kaj zadrži, pa zvečer. Do svidenja ! —
— Bog s taboj ! Pa ne zabi, da te teško pri-
čakujem.
Spremila sem jo do stopnic. Prišedša nazaj v
sobo, sem povzdignila krčevito stisnjeni roki in celo
moje bistvo je molilo : Gospod ! ne dopusti, da mi,
izgine v Te vera in nada I Spremljaj njene stopinje,
očuvaj jo vsakojake izkušnjave. Ne maščuj nad njo
grehov starišev... Nevgnane, vroče solze so spremljale
mojo molitev.
,   *
*        *
Vse iskanje in anonciranje v dveh dnevnikih ni
prijateljici pomagalo do službe. Minilo je že osem
dnij in še osem, teških, dolgih. Ana je že izdala skoro
ves denar za anonce in vpisnine v raznih posredo-
valnicah, a vse zaman.
Bala sem se že njenega pogledu, ki je postajal
nekako čuden. Neki večer mi je rekla :
— Vidiš, tvoj optimizem ni držal. —
— Kaj češ ? Sicer pa ti vsak dan lahko pri-
nese kaj pravega. —
¦— O da ! že jutrajšni dan mogoče. —
Drugo jutro je šla, ko po navadi, od doma. O po-
ludne je še ni bilo nazaj in tudi pred večerom ne.
Pač pa mi je postrešček prinesel pismo, v katerem mi
je Ana kratko naznanjala, da je našla službo, katero
je takoj  nastopila. Več pa da mi piše v kratkem.
Minil pa je potem dan za dnevom, a od Ane
nisem dobila glasu. Jelo me je že skrbeti, da bi si
ne bila kaj storila, in s strahom sem čitala dnevne
vesti o samomorih. No, čez mesec dnij srečale sve
se nenadno z Ano . . . Bila je v fini, elegantni toa-
leti, pod očmi pa je imela velike črne kroge. Komaj
sem jo spoznala.
Prvi hip se me je ustrašila. Nato pa se je
glasno zasmejala, tako nekako ko takrat, ko mi je
pravila o predstojniku. Pri srcu mi je postalo sila
hudo. Ona pa mi je pravila pol blazno :
— Čuj, draga — zmaga je naša! —
— Zmaga ? Kakšna ?
— Takšna . . . ah, ha, ha, ha ! Veš, zmaga nad
svojim jaz ! — 
Str. 126
SLOVENKA
— Ne razumem.
— O tudi jaz ne. Kljub temu pa sem me-
tresa znanega lahkoživca gro.a A. —
— Bog ... -
— Ne Bog, marveč vrag . . , ha, ha, ha, ha . . .
Sicer pa, adieu ! Oprosti, da sem ti križala  pot. —
Drugi dan pa sem dobila sledeče pismo in pri-
ložen petdesetak :
»Oprosti da ti še jednoč hodim pred oči s tem
pismom. Ne bi Ti sicer pisala, a zdi se mi, da bi mi
vedno nekaj ležalo na srcu, ako bi se ti ne izpove-
dala. Izraziti se hočem kratko.
Da sem se prodala, sem Ti že povedala včeraj.
Menda si se pač v dno duše zgražala nad mojo osodo.
Verovala mi boš pač tudi, da usodnega koraka
nisem storila brez groznih duševnih bojev.
Videla sem pred sabo dve smrti : jedno mo-
ralno, duševno, drugo telesno, nasilno. Za poslednjo
mi je manjkalo poguma in odločila sem se za prvo.
Takoj prve dni ko sem hodila, povpraševat radi
kake službe, poved.d mi je nek agent zaupno, da bi
lahko prišla na imeiitno mesto, ako hočem biti pa-
metna . . . Povedal mi je takoj tudi naslov. No, z
vso silo sem se sprva up'rala vsaki zli misli. Od-
potovala pa vendar nisem, kakor sem spočetka na-
meravala. Razdala sem denar ter iskala službe.
Potem sem vedno večkrat mislila na udobno življenje
pri grofu A. ter si zatrjevala,  da mi je pač že od
nekdaj usojena taka usoda, da jo je že zakrivila moja
mati, ki j<% kakor veš, pobegnila od mojega očeta ter
izginila z nekim oženjenim moškim, ki je zapustil
soprogo in več otrok. Kako naj bi bila hči boljša
nego mati in čemu ? Kdo vpraša za tem ! Tako mi
je vedno donelo v ušesih. Vendar sem šc vedno ho-
dila iskat službe; toda zaman. Kaj sem hotela? De-
narja nisem imela več. Tebe pa tudi absolutno nisem
h(jtela še bolj oškodovati. Sklep je bil storjen in
skoro tudi izvršen. Koliko sem prestala o vsem tem,
Ti ne morem povedati. Imi'la sem časili trenotke,
ko sem menila, da zblaznim ali od bolesti umrjem. A
osoda se me ni hotela usmiliti. No, dovolj. Meni se
za sedaj godi dobro; kak bo konec, ne vem in nočem
vedeti. Časih se me pač polaste blazne misli o bo-
dočnosti, o koncu ter sploh o moji osodi in potem
grem v kak temen kot, bijem se po prsih in glavi
ter jočem, kakor jočejo pogubljeni. Potem pa sem
zopet mirna. Biti je moralo — zakaj ? ne vem —
kismet ! —
Priloženi petdesetak i i bodi v povrnitev onih
stroškov, ki si jih imela radi mene. Prosim Te,
ne pošiljaj mi ga nazaj : ako ga nočeš obdržati sama,
daj ga svoji sestri.
Ana P.«
Nad tem pismom nisem pretakala solz. V svoj
dnevnik pa sem zapisala besede: Družba ima en
zločin več na vesti. —
Dušica lepa ...
Dušica lepa oltarček je zlat,
z živimi venčan cvetovi,
v njem se smehljajo bogovi,
kakor otroci v pomlad ...
Jasni bog-car pa oznanja vesel :
Mi ne učimo molitvic,
tudi ne brusimo britvic
vam za trpljenja pekel.
Grešnikov vidimo mnog milijon,
pa jih ne pošljemo v vice:
bratci ubogi, sestrice,
nate ljubezen — zastonj !
Vida.
SLOVENKA.
str. 127
Prof. dr. Fran Celestin o ženskem vprašanju.
Ker se nam je že od raznih strani očitalo, da
je žensko vpra.šanje nekaka eksotična cvetka, nekaka
fikcija, za katero se ogreva nekoliko naših ekstra-
vagantnih žensk, ter da je to nekaka moderna
iznajdba najnovejše dobe; ker se isto pobija z naj-
različnejšimi frazami m dokazi dvomljive vrednosti,
zdi se mi zelo umestno, da tukaj doslovno navedem
članek o ženskem vprašanju, katerega je prof. Celestin
spisal pred i6 leti ter ga priobčil v »Ljubljanskem
Zvonu« leta 1884.
O mnogih glavnih točkah, katerih se dotika
prof. Celestin v svojem spisu, je »Slovenku« že pisala
v istem zmislu ; v nekaterih stvareh se pač ne mo-
remo strinjati s pisateljem, ker smo v obče glede
ženskega vprašanja v tem času že precej napredovali
a na sploh se naši nazori pokrivajo z nazori prof. dr.
Celestin^
Vsekako je zanimivo, da zvemo, kako je odlični
Slovenec, kateremu je bil dobro znan skoro ves
slovanski svet, sodil, prvi med nami, o najvitalnejšem
vprašanju sedanje dobe. Žal, da je prof. Celestin med
tolikimi slovenskimi profesorji, učenjaki, pisatelji po
poklicu in drugimi odličnjaki, našel tako mahi, ali
prav za prav nič naslednikov.
Celestinov članek, ki je pripraven, da seznani,
kogar to zanima, s temeljnimi mislimi o ženskem
vprašanju,' se glasi :
Marsikdo poreče najbrž, da imamo že drugih
»vprašanj« toliko, da je čisto nepotrebno govoriti Se
o ženskem vprašanju. In pa, zakaj bi stavili to vpra-
šanje, saj si je vsak sam rešuje, bodisi, ko ga ogre-
vajo topli žarki prve ljubezni, ali potem v zrelih letih,
v zakonskem življenju; rešuje si je, kakor ve in zna!
Saj itak vsak zase ve, da ženska daje veselja in
radosti, večkrat pa tudi toge in žalosti — več ko
dovolj: to je bilo in bode.
Vse to je res, a vendar je stavila in stavlja
rastoča omika pri ntijbolj razvitih narodih baš to
vprašanje s tako silo, da se ga ne bi mogli nikakor
otresti, ko bi tudi hoteli. Mnogim to ni prav, ali je
tako: stvari pameten človek ne more tajiti. Vpraša se
pa, ni-li tudi pri nas to vprašanje postalo pi-aktično
važno ter si je rešujemo že davno po svoji dobri
volji in po svojem znanju, čeprav o njem ne govo-
rimo in ne pišemo veliko ? In kaj je bolje, da se
delamo na pol slepe ter rešujemo vprašanje »od slu-
čaja do slučaja«, ali pa da je učimo ter si je skušamo
pojasniti, kako inesio in pomen ima v našem dru-
štvenem in kulturnem življenju sploh ? Pač bo tudi
tu znanje bolje od neznanja. Večkrat čujemo, da .';e
kultura more meriti tudi po stanju ženstva, kar se
pač ne da tajiti. Iz tega sledi, da je važno vprašanje,
kakšno je sedaj to stanje in kako bi se moralo raz-
vijati dalje, da bode razvitje zdravo in kulturno.
Reklo bi se pa lehko, da smo mi tako mal narod in
tako odvisen od tujega razvitka, da mi ne moremo
ravnati razvijanja svojega ženstva in da se bode raz-
vijalo kakor pri sosednih, napredujočih narodih, naj
mislimo, govorimo ali pišemo mi o tem, kar hočemo.
Gotovo je mnogo resnice v tej nesamostalnosti, ali
zato se nikakor nv smemo odreči pravici in zane-
marjati dolžnosti, da po možnosti uplivamo na tok
ženskega razvitja, da bode narodnemu življenju ko-
ristno, ne pa škodljivo.
Ne treba obširno govoriti, da krivo razvijanje
ženstva strupi in kvari ves napredek. Stvar je sama
po sebi jasna, pa tudi zgodovina nam daje obilo
primerov za vse čase in vse narode. Ona nam kaže,
da je pri divjih narodih ženska popolna robinja, stvar,
ki se kupuje in prodaja. Se celo vera v jednega
Boga in nesmrtnost duše ni mogla rešiti ženske več-
jega ali manjšega praktičnega (dejanskega) robstva:
saj je že Eva bila dana v popolno last možu. Se-le
krščanstvo je bolj zmanjšalo nejednakost moških in
ženskih pravic, obsezajoč vse v ideji vzvišene ljubezni
in jednakosti. Ali ko ni bilo več prvih kristijanov,
kaže nam zgodovina, kako so v teku mnogih stoletij
dvigale se ali padale ženske pravice, kako je za
strogo pokornostjo možu sledila večkrat neka jedna-
kost, ki pa nikoli ni bila blizu krščanskega ideala,
mar je ta jednakost bila večkrat izraz pokvarjenosti,
katere si seveda nikdo ne more in ne sme želeti.
Jedno pa vendar stnemo trditi in sicer, da rastoča
omika, t. j. zdrava omika, ne puhli, površni blesk
in sijaj, ki ni napredek, ampak črv, spodjedajoč drevo
prave omike, daje ženstvu večj-; pravice, bolj in bolj
razvija njegove sile ter jih rabi za  občni napredek.
Res je pri razvijanju ženstva še vedna nevarnost,
da ne zajde na krivo pot, kakor je že zašlo ne je-
denkrat v teku zgodovinskega razvitka, na pot mo-
ralne pokvarjenosti, ki je večkrat prišla takoj za ve-
liko moralno strogostjo. Ne smemo torej pretiravati; če
ne, lahkoumnost in razuzdanost tako rekoč z elemen-
tarno silo raztrga vse vezi strogosti. Ali to so skraj-
nosti, po katerih se ne ravna zdravo razvitje, in vendar
so ravno one največ zakrivile, da je b(jrba za ženske
pravice semtertje še nepriljubljena. Seveda je
veliko kriva tudi moška sebičnost,
ona sladka zavest gospodovanj a, ka-
tere se časih morda celo razviti človek
n e o t r e s e lehko, č e d o b i p r i 1 i k o , d. a
nad   slabo žensko  p o k a ž e s v o j o moč.
Te sebičnosti pač ne bomo branili glasno in —
neravnost. Pač pa to radi delamo z raznirni izgovori
in olepšavanjem, da slaba ženska ne more stati na
svojih nogah, da je fizično in duševno zato preslaba.
str. 128
SLOVENKA
Res je fizično za to slabejša in celo njeni možgani
so baje nekaj laglji ko moški,*) pa vendar sirota —
žena divjakov, poludivjakov in celo krščanskih na-
rodov kaže nam, da je sposobna za najtežja dela. Če
tudi torej žen.ska ni tako fizično jaka ko moški, se
svojega teškega dela ima ravno zato sramovati tem
manj, ker je slabejša tako, da jej to dela samo čast
in ne zaslužuje brezdušnega zasmehovanja, da je
slabejša.
(ilede duševnih sposobnosti pa vprašanje go-
tovo ni rešeno, če tudi se mi, moški, kaj rado širo-
širokoustimo, da ženska nikakor ni za strogo mišljenje,
posebno pa ne za matematično ali sploh abstraktno.
Vprašanja kar naravnost v svojo korist rešiti ne
smemo /,e za to, ker ženske ni v Evropi ni v Ame-
riki niso imele večstoletne ali celo tisočletne prilike,
da se izkažejo na tem polju. Kolikor pa jim je bila
dana prilika, pokazale so v obče, posebno v naši
dobi, da se jim ni sramovoti svojega dela. To lehko
kar naravnost trdimo ; odlikovale so se in odlikujejo
se v znanosti in umetnosti, in sicer v vedni, bolj ali
manj očitni borbi z »jačjo polovico človeštva«. .Smemo
torej ponavljati, da vprašanje glede duševnih spo-
sobnosti n i rešeno, in moramo dodati, da tudi š e
ni moglo biti rešeno, ker nam zgodovina v večji
m e r i samostalno razvitega duševnega ženskega dela
še ne pokazuje, ker se v borbi z moškimi nikoli ni
moglo bolj na široko razviti takšno resno duševno
delo. Tako delo bi bilo šele takrat mo-
goče, ko bi se ženstvo malo po malem
moglo razviti do samostalnosti ter bi
pale vse mnogoštevilne ovirein vsi pred-
ra d so d k i, ki so na poti takemu razvitju
C e 1 o v o n i h ozemljih, kjer ženstvo stoji
primerno še najbolj. Prej torej pač nimamo
pravice kar naravnost ne priznavati nekaj, kar še
ni moglo podvreči se izkušnji.
Da se pa to vendar dela, kdo bi tega ne videl,
če se malo ozre okoli sebe? Lehko bi se pa reklo, da
ravno to, da dosedaj, t. j. v teku tisoč in tisoč let,
ženske niso mogle povzdigniti se do jednakega
duševnega razvitja, kakeršno imajo moški, da baš
to dokazuje, da one niso zanj, da torej, ker ga niso
dosegle dosedaj, ga tudi sploh doseči ne morejo. Če
stvar dobro premislimo, koliko pač  vidimo ljudt, ki
*) Ovrženo je mnenje da množica možganov vpliva na intelekt
(Brocca, Wagner, Bischofl' . . .), res pa je, da so moški možgani
težji (povprečno 1358 g) nego ženski (1220 g). Iz tega pa ne sledi
da je mož bolj inteligenten nego žena, ker niti absolutna niti re'a-
tivna teža možgan ne odločuje in ne vpliva na to. Par dokazov :
Najtežji doslej znani možgani so tehtali 2222 g. Tehtal jih je anatom
Rudolphi ; dotični človek (ne ženska) je bil delavec po imenu Rustan,
nikakor ne posebno inteligenten. (Turgcnjevi možgani so tehtali
2020 g.) Virchov je tehtal možgane 3-letega otroka, ki so imeli
'919 g — tu vendar ne bomo govoiili o inteligenci itd. Z vsem
tem torej ni nič. Vrhutega je treba pomniti, da je tehtanje nezanesljivo
in omejeno na malo individuov.
ravno tako modrujejo in sklepajo, če tudi je tak
sklep čisto neopravičen in gotovo nelogičen. Ko bi
se smelo tako sklepati, moral bi biti veljaven tudi
n. pr. sklep, storjen pred porabo pare kot dviga-
teljice, da, ker se ljudje do tedaj niso vozili s paro,
da se zato ne bodo nikoli.
Torej tisoč in tisočletja so razvila ženske spo-
sobnosti, ženski mozeg pod pritiskom okolnosti,
recimo naravnost, pod pritiskom bolj ali manj očit-
nega robstva. Ali bi ne bilo naravnost čudo, t. j.
nekaj, kar bi uresezalo vse naravne zako;ie, ko bi
tak mozeg razvil se ravno tako kakor moški, ki se
je ves ta čas razvijal gotovo ali v polni, ali pa vsaj
v polnejši svobodi ko ženski ? Posadite drevesce v
steklenem rastlinjaku. Rastlo bode hitro, ali nikoli
ne bode imelo te jakosti in sile, ko da bi bilo zrastlo
v primerni toplini zunaj na prostem zraku. Niti ze-
lenje ne bo tako lepo, in cvetje tako skozi in skozi
zdravo in tako dišeče, pa tudi sad ne tako okusen,
ko tam, kjer tako sadje dozoreva pod milim nebom
v žarkih toplega solnca. Ali ni ženstvo rastlo in raz-
vijalo se dolga tisočletja v ravno takem tepličnen
zraku ? Kako bi moglo biti tako duševno čvrsto in
jako kakor moštvo? Ponavljam torej, pravo čudo bi
bilo, ko bi se to dogodilo.
.Smemo pač naravnost reči, da žensko razvitje,
če tudi doseže največjih razmerov, ne bo popolnem
jednako moškemu. Na tem tudi mnogi jahajo šarca
svojega, ženskemu razvitju neprijaznega modrovanja.
Jednako res ne bo. Ali zakaj bi pa tudi ne bilo ?
Lahko je ravno tako visoko, pa vendar ni jednako :
ima svoj značaj. Misliti si moremo celo prav
lahko, da bode ženski um, ki ga morda na tišče
tako zelo tisoč in tisočletni .sledovi, časih prav
malo kulturnega, ampak surovo barbarskega življenja,
v vseh mnogoštevilnih premenah zgodovinskega
življenja, da bode ta ženski um (kar vidimo časih že
sedaj) videl marsikaj jasneje, našel ravno zato laglje
kako novo kulturno idejo ter jo branil in da bode
sploh njegov kulturni instinkt imel časih večjo
naravno silo kot moški, ki se je bolj utrudil in iz-
trošil. Jaz menim, da se to da misliti in da se nam
ni bati očitanja, da bolj izurjen moški um bo gotovo
več desezal ko ženski : bolj izurjen gotovo, ne pa
bolj utrujen in iztrošen, kar ravno tu povdarjam.
In ali si ne smemo misliti, ali ne moremo pri-
znati, da je že dosedaj ženski um uplival, če tudi je
bil stiskan in oviran, na kulturni razvitek, in sicer
prav blagodejno, v onem blagem svojem delovanju
na srce in glavo? Zato pač ne smemo sprejeti
one fraze, ki je ravno tako navadna kakor pusta,
da ženska živi le ,se srcem, a ne z glavo. In če tudi
radi priznavamo, da je življenje srca pri njej bolj
razvito ko pri moškem, da je ves njen organizem
nežnejši in da bode ostal, ali pa iz tega sledi, da
se ženski um ne more razvijati ? nikakor ne ! Ali ni
SLOVENKA
Str. 129.
temveč kar naravnost jasno, da ženska glava, polna
zdravega znanja, katero oplodujejo ideje kulturnega
napredka, da bo tak ženski um deloval tudi na srce
v najplemenitejšem zmislu, da bode gorelo z vso
žensko nežnostjo in gorečnostjo za vse, kar je plemenito,
kar .služi napredku, kar je v najlepšem zmislu člo-
veško ? Ali se ne bodemo potem menj bali duševne
praznote ženstva, na katero se tožimo, če tudi bi
prav za prav morali tožiti se samo nase, ker smo
ravno mi največ krivi, da ženstvo tako slabo napre-
duje? Ali si ne smemo misliti, da bode ravno tedaj,
ko bosta ženski um in srce delovala na kulturno
razvitje z večjo silo kot sedaj, to raz\ntje popolnejše
ali bolj harmonično in skladno ko desedaj ? Saj tega
vendar ne bodemo tajili, da naše kulturno razvitje,
če se omejimo tudi samo na Evropo in na kraje
okolo Sredozemskega morja ter na Ameriko, da to
razvitje, katero navadno imenujemo evropsko, nika-
kor ni tako skladno in stalno, kakor bi ga želeli ?
Ali ni verjetno, da bode večje medsobno delovanje
ženskega im moškega uma samo popolnilo in potr-
dilo obče razvitje, da se bode manj bati slučajnega
zibanja z jedne strani v drugo, kar je tako nevarno
zdravemu razvijanju ?
Vse to so bolj občne misli. Poglejmo si pa,
kako žensko vprašanje upliva na naš slovenski na-
rodni razvitek in česa bi tu želeli.
Občni napredek potrebuje zmeraj bolj ženskih
delavnih moči, fizičnih in duševnih. Razlog te
potrebe je pa prav prozaičen: manjša cena za'žensko
delo. Pojavile so se pri nas ženske v šoli, pri pošti,
brzojavu itd. v položajih, katere so prej le moški za-
vzemali. Ženska konkurenca je fakt, ki mnogim morda
ni po volji. Tožimo se, da žensko delo ni tako dobro,
niti tako zanesljivo in da posebno značaj ni jaka
stran slabejše polovice. Vse to more biti resnično
in celo bolj, kot se piše in govori. Vendar mislim,
da bi mi moški stopili na krivo pot, ko bi boječ se
te konkurence borili se proti njej, kjer bi le mogli.
Zakaj bi stopili na krivo pot ?
Žensko delo, ženska konkurenca, kakor
se razvija, je zgodovinski fakt, ki je tu in
bode najbrž ostal, če nam je po volji ali ne.
Ne ostaje nam torej nič drugeg^a, kot miriti se ž
njim inupotrebiti ga tako, da bode koristen narodnemu
življenju. Nekako ozkosrčno se tožimo, da ženske
niso zanesljive v narodnem obziru. Naša
dolžnost je bila uplivati, da bi bile zane-
sljivejše. Čisto naravno pa je, da moškim, ki žele
iste službe, ni ravno prijetno, videti pred seboj žensko
konkurenco. Mislim pa, da podjeten narod bi se take
konkurence plašiti ne smel, ampak bi se je moral
veseliti, ker bi moški izbirali si težje in tudi bolje
plačano delo, kar vidimo n. pr. pri tako podjetnih
Amerikancih.
Pa pustimo na strani to »nesrečno« konkurenco
in oglejmo si žensko vprašanje z bolj širokega gle-
dišča'. Ženske ne bodo nikoli samo konkurentinje
ampak tudi družice na potu življenja, matere naših
otrok. Njihova glavna in najsvetejša naloga bode
vedno, da oitanejo v domačen krogu ono sveto
ognjišče ljubezni in skrbnosti, oni steber, ki podržava
tri ogle, in sicer tudi tedaj, če se bode število za-
konov še bolj krčilo, kakor se krči v nekih pra v
naprednih zemljah n. pr. na Francoskem, kar mo-
ramo prav žaliti, če tudi jasno vidimo razlog v ra-
stoči težavi prehraniti rodbino.
Lepa, sveta je naloga matere : njeno ljubeče
srce zasaja v mlada otročja srca prve kali bodočega
razvitka, napenja one strune, po katerih zvoči potem
rada pesen vsega življenja ! Je 11 pa mogoče vršiti
tako vzvišeno nalogo brez resne priprave za njo ? In
vendar bi se pač smelo trditi, da se današnja dekleta
(in matere njihove), posebno boljših stanov, najbolj
pripravljajo za to, kako bi dobile (recte ulovile) moža
z razno koketerijo in njenimi pripomočki. Ali ni to
gola resnica ? Po naših nazorih je vzgoja že prav
dobra, če človek dobi družico, ki ima nekaj odlomkov
raznega znanja in nekaj sposobnosti za gospodinjo,
čeravno je vse to površno, neskladno. Plodovito pa
je gotovo' le redko, saj je celo pri nas moških veli-
krat — ravno tako. S težavo pridobljeno znanje po-
zabljamo, predno je ta nakopičeni balast glava mogla
predelati in prekuhati v žive sokove življenja, dajajoče
pogum v borbi in odmevajoče se v srcu v onih pre-
krasnih glasovih, ki jih daje znanje, ki je postalo kri
in meso, tako da glava in srce z radostnim navdu-
šenjem odkrivata in pozdravljata nove poti in nova
sredstva napredka.
Gotovo je neobhodno potrebno, da ima ženska
potrebno gospodinjsko znanje. Uče se kuhati in ši-
vati, ali to je skoro jedino koristno znanje, če se ne
zanemarja potem, kar se tudi godi. Drugo znanje,
t. j. vse odlomke površnega znanja pa kaj hitro pre-
préda gosta pajčevina pozabljenja in v glavici ostaje
le prostor za domače skrbi in pa želja za zabavo ali
ljubeznivo, gostobesedno kritikovanje vsake, posebno
ženske neumnosti. Ali se pa praznota napolnjuje s
tem, kar ne bi smelo biti : peut-etre vous me com-
prennez, mes dames ? En ce cas : pardonnez-moi !
Izjeme so povsodi ; želimo pa pravila. Zato ne
smemo puščati ženstva, da se razvija kakor do sedaj,
videči, da šola, če je tudi narodna, ne daje dovolj.
Tu imamo sveto dolžnost, da v razgovorih z ženstvom
večkrat kot do sedaj izpregovorimo živo besedo in
da opuščamo ono pusto in brezmisleno govoričenje
ali dvorjenje, katerega gotovo sami ne spoštujemo in
katero ženstvo ponižuje, kadar govorimo ž njim ravno
tako, kakor časih govori mladenič ali dekle — s
kanarčkom (i I) Ali ni to poniževanje človeškega bitja
do ptice? Ah ni čudno, žalostno, smešno, da to mlada
strr. 130
SLOVENKA.
ženska srca (pa tudi ne mlada) vsprejemajo za čisto
kulturno zlato? (rospé pa s skrivnimi vzdihljaji mislijo
na nesrečni čas, ko tega zlata ne bodo dobivale več,
ko bodo — o joj meni — v društvu obsojene, da
pomagajo vrteti slavni malin staro-ženskega bese-
dičenja, malin, ki ga ne gonijo ni veter ni voda, ki
je pa znamenit največkrat s tem, da'jako klopoče,
knkor pravi malinski kamen, kadar se vrti pa nima
kaj — mleti.
Torej več d u š e v n e h r a n e ! Mi, moški, pa
bi jo dajali ! Menda vender ne suhe učenosti, katera
časih še nas samih čisto nič ne oživlja ter smo veseli,
če se moremo malo oddehniti od nje? Gotovo ne! V
zadregi smo gotovo časih, če hočemo povedati kako
zanimivo-resno misel tako, da jo tudi ne-učeni in
ne-učena rada sli sit a in razumeta? Se ve. da
bi moralo najprej nam samim biti jasno, kake misli
in ideje želimo probuditi. Pač take, da se učimo brati
v knjigi življenja! To pa je teško, to morejo le da-
roviti pesniki in učenjaki! Ne, mi vsi moremo; ko-
likor toliko vsak misli — tudi siromak, trudeči se za
vsakdanji kosec ubogega kruha. Naše obzorje bi
moralo biti širje in širiti bi je moralo znanje, ki se
da lehko drugim priobčiti. Morali bi si torej
najprej sami pridobiti takega znanja ali pa ono, ki
je največ že imamo, prirejati tako, da bi bilo za rabo
ženskam, in sicer znanje in svet. Da, svetovati
imamo, kaj naj bere ta ali ona, in potem govoriti
o tem, kar je brala — se ve da ne učeno suhoparno,
ampak lehko,. vabljivo in v stvari vendar resno.
Tako bi domoljubje postalo bolj konkretno za
ženstvo in — za nas. Mi imamo še veliko preveč
abstraktnega domoljubja, a le konkretno ima polno
realno moč. Duhovni jez, ki je med nami in ženstvom,
bi realno domoljubje zelo zmanjšalo ali popolnem
odpravilo. Moremo li za sedaj popolno imenovati
življenje, če za to, kar je meni milo in drago, če za
moje težnje in ideale moja družica v življenju nima
nikakega zmisla, če o življenju malo ve, malo misli o
njegovem pomenu in njegovih nalogah? Ne, tristo-
krat ne ! Mi iščemo kroga prijateljev, da se kaj po-
menimo, s tem pa se odpovedujemo od koristnega,
duhovno razvijočega občenja z ženstvom in podr-
žavamo medsobni — jez.
Kako čisto drugačno je rusko društveno živ-
ljenje, kjer ^e ženstvo v vednem živem občenju z mo-
štvom, kjer moški ne posedavajo po gostilnah in ka-
varnah, ampak lepo doma ali pri znancih okoli mize,
na kateri šumi samovar, v živem razgovoru sedaj
lehkem, sedaj resnem o tem. kaj piše ta ali druga
knjiga ali žurnal. Verujte mi, da ima tako živo in ob
jednem resno občenje obeh spolov neko posebno rni-
lino in dražest ! Ni se pa bati, da bi se v tem občenju
preveč vmešaval oni mali bog s pušico. Sedaj si pač
društva mlade gospode jednega in druzega spola
skoro  pomisliti  ne  moremo brez neprestanega bolj
ali menj očitnega igranja malega boga. Pa tudi rusko ¦
društvo ne obstoji iz kakih strogih menihov ali nun,
le resnosti in pravega življenja, odkritosrčnosti in
»zaduševnosti« — kakor pravijo Rusi — je veliko
več kot pri nas, ker odkritosrčnosti vendar ne mo-
remo videti v brezmi.-;elnem besedičenju, ki ga nikdo
resno ne jemlje, pa niti naše »kraljice«, »boginje«,
»vile« itd.' ne, ker drugače bi morali reči, da se ven-
dar pri nas preveč greši proti človeškemu duhu.
Delajmo torej počasi, da si razvijemo ženstvo
v mogočno podporo narodnemu življenju. In te pod-
pore v težavni borbi gotovo potrebujemo. .Se ve da
se moramo zaupljivo približavati k žonstvu brez onega
moškega ponosa, ki ženske odbija od nas in resnega
truda. Težnje in nameni morajo biti nesebični (to je
pri nas teško, kaj ne ?), plemeniti, potem v.speh ne
bo težek. Potreben "je jasen, prost pa vendar ne pre-
ozek program narodnega delovanja, obsezajoč na-
predek vsega naroda. S takim praktično izpeljavanim
programom se ne bomo bali ženske konkurence :
dobro pripravljeni za življenje našli bodemo vsi dela
dovolj. Tudi usoda onih, ki se ne morejo omožiti,
olajšala bi se v hrabreči zavesti samostalnosti, ki jo
daje znanje in ž njim združeno delo. Se ve da bi pri
tem življenje in literatura dobila večji in večji po-
men. Menj bi bilo nesamostalnosti, pa tudi gola se-
bičnost v zavednem moškem in ženskem društvu
ne bi tako lehko skrivala svoje nagote, ampak bi
nahajala zasluženo plačo — prezir.
Takega plodosnega programa se ve da ni lehko
sestaviti, a še težje ga je vršiti pri nas, ko nam huda
borba skoro ne da oddehniti se in malo bolj glo-
boko proučiti sebe in ogledati se malo po svetu.
Samostalno, zavedno ženstvo bi nam tudi tu veliko po-
moglo. Se ve da v tem svojem razvoju ženstvo ne
bode izgubilo onega, kar ima po pravici toliko vrednost,
svoje ženstvenosti, ako se smem tako izražati.
Ne, pravo ženstvenost, svobodno od pogubnega ko-
ketstva in vsega, kar visi na njem, zdravo razvitje
samo jača in krepi, ne jemlje pravih ženskih svojstev.
Pusto-romantične sanjarije se ve da preganja, kakor
se taja megla v žarkem solncu ter se odkriva slika
človeškega življenja tam v vaseh tdie doline.
Da, glejmo življenje, glejmo je s trdno voljo
za delo in z ljubeznijo za svoj trpeči narod, glejmo
je vsi, moški in ženske, iz njega in znanosti jemljimo
si snago in orožje za boj, in vspehi bodo tem slajši,
če jih bode delilo z nami bolj in bolj zavedno žen-
stvo, vredno spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti naše
in — potomstva.
Na delo torej Slovenci in .Slovenke! Učimo
se, dobivajmo si znanja in idej z združenimi močmi,
moški in ženske ; vsi v zložnem kolu, da moremo
dobro oborožani in srčni stati "na polju življenja. Naj
si vsak od nas moških postavi za sveto nalogo, da,
SLOVENKA.
str. 131
kolikor je mogoče, probudi in razvije ženstva, če tudi
samo pri priliki izpregovori kako resno besedo, vzbudi
ži vo idejo, i z v i r a j o č o iz ž i v 1 j e n a i n n j e g o v i h
potreb in  kažočo mu pot. Ako pade zrno na
rodovitna tla — in pri našem plemenitem, dobrem,
nepokvarjenem ženstvu bode g-otovo itašlo rodovitna
tla — klilo. raslo, cvelo in rodilo bode obilen sad
duševne  neodvisnosti, napredka, prave človečnosti!«
Vabilo na ženitvovanje.
Imel sem tovariša v uredništvu, bledega, medlega
moža kakih tridesetih let. Glad se mu je poznal na
obrazu. Pa ne glad, ki ga čuti želodec, kiijti moj to-
variš je zasluž'1 razmerno precejšnje zneske, toliko,
da bi o rednem življenju lahko shajal ž njimi. Drug
glad ga je mučil, mu razjedal dušo. .Srce mu je bilo.
lačno — ljubezni.
V uredništvu smo bili trije — »delavci javneg-a
mnenja«: gospica Zorana, on — Ivan — in jaz. Ivan
je prihajal samo nekoliko ur na dan v uredništvo. To
mu je bil nekako postransk zaslužek, dasi bi mu po
sposobnosti lahko bil glavni.
Ivan ni bil neizobražen. Tudi nekaj talenta je
bilo v njem. Poznaval je več jezikov, vsaj napol, in
kedar je bilo treba hitro zamašiti kako vrzel v listu,
je bil neprecenljiva moč. Kmalu je iztaknil v tujih
li.stih kako stvar, katero je brzo presadil v naš vrtec.
To pa le, če je bil dobre volje, kar je pa bivalo
malokdaj. Navadno je bil topo resigniran ; delal
je, ker in kolikor je moral. Mi smo se ga sčasoma
privadili in računali z njegovimi slabostmi.
Čudne reči so se pripovedovale o njegovi prošlosti.
Bil je dober dijak, vedno med prvimi v svojem raz-
redu. Oče, ki je živel z ženo, Ivanovo ir.aterjo, v ne-
srečnem zakonu, ga je nekoč formelno proklel, ker je
se silo, s pestmi, rešil svojo mater iz njegovih besnih
rok smrtne nevarnosti. Na smrtni postelji ga je oče
prosil odpuščenja ter ga blagoslovljal, a blagoslov,
tako je trdil Ivan, je padel na nerodna tla. Prokletsvo
je bilo že učinilo svoje.
Ali verujete v moč prokletstva?... Ali verujete
v moč molitve in blagoslova?... Jaz pač.
Po zrelnostnem izpitu je šel v bogoslovnico. ne
toliko iz prepričanja, kolikor iz bede. Bogati sorodniki
so hoteli imeti molzno kravo, ki se, kakor znano,
najprej in najgotovejše zredi v teologiji. Za vseuči
lišče bi mu ne dali niti vinarja. Vendar je imel čiste
namene. Hotel je najti mir svoji zbegani duši, in
nekaj časa je mislil, da ga je našel.
A tudi profesorji   v   teologiji   niso   sami  pe-
dagogi.  Brezobzirnost,  s  katero je eden izmed njih
pobijal Ivanove,  nekaj svobodnejše nazore, ga je ti-
' rala venkaj iz zavetišča hlimbe in hinav.stva.
Poskusil je srečo na univerzi; študiral je pravo.
Študiral ? —
Trapil se je z duševno nemarjenimi in nena-
darjenimi otroci bog-atih meščanov. Na vseučilišču je
bil le upisan kot redni slušatelj.
Po naključju je izgubil mesto domačega učitelja
v mestu. Trebalo je skrbeti jjalje. Dobil je službo,
precej dobro, nekje na Sedmograškem. Odtod so ga
policah k vojakom.
Od vojakov je pobegnil enoletni prostovoljec
desetnik. Zakaj ? Menda sam ni vedel, zakaj.
Pet let se je klatil po orijentu, Italiji in doma,
ne da bi ga kje prijeli redarji.
Želel si je mirnega življenja in prijavil se je sam
oblasti. Odslužil je kazen, dva meseca ječe, superar-
bitrij ga je spoznal nesposobnim za vojaško službo,
in sedaj je začel dihati prostejše.
Pa kaj vsa zunanja sloboda, če je človek v duši
razklan.
Ko je prišel k nam, se je zaljubil v duhovito
koketo, ki se je ž njim, lahkoumna dovolj, zaročila,
potem pa brezvestno — snedla besedo. Od tiste dobe
smo Ivanu pravili: kandidat samomora. In res je
igral v tistih dneh revolver nekako vlogo v Ivano-
vem življenju.
Na mesto oboževanja se mu je v duši naselil
srd, gnus, sovraštvo do lepe brezsrčnice. Pa pri.šla
je izprememba,
Z našo koleginjo, gospico Zorano, sta stanovala
v isti hiši. Kdor se pozna na fiziognomijo, je vedel,
da Ivan ljubi, ljubi strastno, da mu notranji ogenj
razjeda telo, a vedel je tudi, da ljubi nesrečno.
Časih se mi je zdelo, da mu je Zorana dobra.
.Skupaj sta prihajala, odhajala, delala skupaj — in
takrat se je njegovo lice svetilo sreče.
A takih trenotkov je bilo malo.
Nekega dne Ivana ni bilo v uredništvo. Na nje-
govi mizi pa je ležal drobno popisan list take vsebine-
Vabilo.
Cast mi je, javiti p. n. znankam in znancem,
»prijateljem« in »prijateljicam«, da se ženim. Cas je
že, ka-li ? Pomislite, v ti.sti dobi sem že, kedar nor-
malnega človeka  sreča pamet; skoro dvajset let že
Str. 132
SLOVENKA
hrepenim po ljubezni, po sreči, ne da bi jo mogel
doseči.
Sedaj pa sem našel izvoljenko. Marsiktero dolgo
noč sem že mislil nanjo, želel si njenega krepkega
objema, sedaj me je premagala neugnana sila, ki me
žene njej v naročje.
Razkošnica je. pobotnica prve vrste, ki jo vza-
mem, vagantinja, znana po vsem svetu. Koliko moških,
starih in mladih, krepkih in slabih, je že objela, ko-
liko cvetoče mladosti pomandrala ! Tudi spolov ne
razločuje ; čudne navade ima moja nevesta.
Ona me je iskala že dolgo. Močna je, lahko bi
me pritisnila na prsi, češ, »Folgst du nicht willig, so
brauch ich Gewalt«... A častihlepna je; želi, da ji
sam kakor suženj padem pod vznožje, da ji sam od-
krijem ljubezen ter ji sledim, kamor hoče, v neznane
daljave.
Danes sem se zaročil. Kolika slast me pretresa,
ker sem na čistem s *vojim srcem. Da, ti si mi bila
namenjena od rojstva, ti neizbežna, od usode dana
mi ljubica !
Kako se že veselim slasti prve noči...
¦ Slavno uredništvo lista »S.«, kateremu sem
zvesto služil leto in dan, bo mi pač storilo to uslugo
ter uvrstilo moj poziv brezplačno kot »Poslano«.
Trdno se nadejam, da ugodite moji prošnji, gospod
urednik.
Pozivam torej vse sorodnike, »prijatelje« in znance
obeh spolov, da pridejo na moje pirovanje, ki se bo
vršilo danes zvečer ob g uri in pol v mojem stano-
vanju, ulica Zvon št. lo. III. nadstropje.
Dobrodošli nemški profesorji-polovičarji, ki ste
mi s svojo filozofijo »des UnbekanntCT« zastrupili
dušo ! Pozdravljeni vsi pedagogi, ki ste mi tekom let
natovorili na glavo breme lepih eksaktnih in neeksaktnih
ved (vso šaro bi sedaj prodal za sodček piva) ! Po-
zdravljam vas slavni pisatelji, ki ste rano vzbudili mojo
domislijo za lepo in ugodno I Pozdravljene družice,
kojih naročje mi je nudilo talmi-ljubezen...
Tudi Tebe vabim, jasni Angel, kateremu sem
poklonil najdražje, najboljše, kar sem imel, srce, da
ga poneseš v svitle višave... Ta dar si ponosno za-
vrnila. Ali mi odbiješ tudi zadnjo prošnjo, ali zavržeš
vabilo na pir ?
Enkrat bi ,se rad zavrtel s Teboj v lahnem plesu,
enkrat bi Te rad pritisnil na koprneča prsa... Pridi,
Zorana !
Pridite vsi, ki ste bili kdaj z menoj v dotiki,
vsi ki ste naredili iz mene to, kar sem : vreden že-
nin svoje neveste.
Obilo vžitka vas časa. Večerjali bodemo ideale,
ki ste jih vi zaklali, pili pa solze, ki jih nad mano
preliva dobra mati. Dragocen dinée...
Vsem gostom oblečeni rudeče suknje, saj ste
jih zaslužili vi — podvodniki...
Pridete, dolgo Vas ne bom zadržavah Meni se
mudi. Ženitovanjsko potovanje me čaka. V odprti
kočiji se popeljeva z nevesto — k sv. Ani. Tam je
pripravljena udobna postelja, ozka, hladna... Oh, kako
se veselim počitka.
Pardon ! pozabil sem povedati, da je moja ne-
vesta žlahtnega pokoljenja, kraljeve rodovine. Malo
starikava je že, a nič ne škodi. Ime ji je —   Smrt.
*        *
Drugi dan je prinesel naš list kratko notico :
»Samomor. Sinoči se je v svojem stanovanju
v ulici Zvon št. lo. III. nadstropje, iz samokresa
ustrelil naš sotrudnik g. Ivan Zločestič iz neznanega
nam vzroka. Pokojnika so vsi, ki so ga poznali lju-
bili... N. v m. p. ! ¦
Bonifacij.
K poglavju o organizaciji ženstva.
II.
Naš poziv v zadnji številki hvala Bogu ni padel
na nerodovitna tla. Našel je odmev v krogih, katerih
se tiče, kar priča, da rane, o kojih smo razpravljali,
v istini obstoje. Došlo nam je nekaj pisem, ki teme-
ljito osvetljujejo, kako trnjeva je pot življenja večine
našega ženstva, ki je od zgodnje mlado.sti navezano
samo nase.
Tu naj ored vsem sledi pismo, katerega nam
je pisala gospodična, ki je bila vzgojena v neki si-
rotnišnici na Slovenskem :
»...Res žalostno je sedanje naše stanje in skrajni
čas je že, da se tudi me potrudimo za svoje pravice.
Prav žal mi je, da  Vam  ne  morem dati n.  ančnih
pojasnil o vsem, kar bi hoteli vedeti, ker še-le dve
leti službujem v tem mestu ter sem se še premalo
seznanila s tovarišicami.
Kar se tiče trgovskih uslužbenk, so tukaj, ko-
likor je meni znano, samo take prodajalke, ki imajo
v mestu svoje stariše ; čisto samostojnih je le malo šte-
vilo večinoma priletnih. Taka, ki nima domačih ljudi,
pride le teško v prodajalnico, ker bi ji denar, ki ga
dobiva kot novinka, ne zadostoval niti za opoludan-
sko hrano. Kje so pa vse druge potrebe ?
Jaz nimam ni starišev ni sorodnikov ; ostala
sem čisto sama in zapuščena. Imam le brata, ki pa je
mlajši od mene, ter si je začel tudi še-le sedaj služiti.
SLOVENKA
Str. 133
Dovolite mi, da navedem nekoliko črtic iz svo-
jega življenja, da razvidete, kako teško pride sirota
do službe v prodajalni, kako grenko je sploh življe-
nje osamelih deklet in kako nevesela je njihova
mladost.
S petim letom, takoj po smrti starišev, sem prišla
v sirotnišnico ter sem ostala tam do 16. leta. Do-
vršila sem vse razrede ljudske šole in ker so usmi-
Ijenke videle, da se dobro učim, so me poslale v pri-
pravnico, iz katere se najbolj spominjam na to, kako
so me součenke vedno zaničevale zaradi slabe obleke.
To in zavest, da me, ako dovršim pripravnico, ne čaka
druga karijera nego službovanje usmiljenke po siro-
tnišnicah, — vodstvo širotnišnice daje namreč izobraže-
vati dekleta le s tem pogojem in namenom, da do-
tičnice koncem študij vstopijo v stan usmiljenk — to mi
je zagrenilo vse veselje do učenja : zapustila sem pri-
pravnico. Sestre so me dale potem k šivanju, kjer
pa mé, mlajša dekleta, nismo dobila druga v roke,
nego krpanje starih otroških oblek in pierila. Morale
smo me deklice od šivanja in tudi večje iz šole, vsaki
teden dva dni iti k pranju v neveliko pralnico, kjer
so se vedno širili ostudni, smradni,-vlažni sopari.
Kako je bilo tu v lahni sirotiščni obleki po zimi, o
tem naj niti ne govorim. V jutro smo morale večja
dekleta tudi snažiti vehke spalne sobe ter pomivati
tla. Druzega se nas ničesar ni učilo.
Potem pa so me poslale sestre na Gorenjsko v
službo k neki gospej, da bi poučevala njene otroke.
Ko sem prišla tje, se me je vporabljalo kot navadno
deklo. Delati sem morala v gospodinjstvu vsaki dan
do 5. ure popoludne, od 5. do 7. ure pa sem pouče-
vala otroke. Tako je pretekel mesec, in gospa mi je
prinesla 2 gld. 50 novč., rekši, da je to moja mesečna
plača, kakor se je s sestrami dogovorila. Premislite :
2 gl. in pol za ves mesec in za toliko dela ! Takoj
sem službo odpovedala, dasi nisem imela nikamor iti,
in v i4tih dneh sem bila v mestu. Veselje do pro-
dajalne sem imela že vedno prav posebno ter sem
se takoj s kolodvora podala v posredovalnico služb
in ondi prosila, naj mi kar najpreje mogoče preskrbe
prostor v kaki prodajalni. Povedala sem dotični po-
sredovalki, da nimam nobenega znanega človeka, h
komur bi mogla iti stanovat. Vsa začudena mi je po-
sredovalka odgovorila: »Vi hočete iti v prodajalno,
ko še nikjer niste služili ! Seveda, ako imate toliko
denarja, da boste lahko sami hrano in stanovanje
plačevali, vam že dam službo, ampak gospa plača
le 8 gld. na mesec; vse drugo bi si morali sami pre-
skrbeti«.
Torej 8 gl. naj bi dol>ivala za hrano, stano-
vanje in obleko. Tega seveda nisem mogla sprejeti.
Potem pa mi je posredovalka ponudila službo v neki
trafiki, katero sem v sili morala sprejeti, ker mi dru-
zega ni kazalo. Tu sem imela po 3 gld. na mesec in
stanovanje ter  hrano;  ostala sem ondi 10 mesecev.
Ker tudi tu nisem mogla dalje shajati, sklenila sem,
poiskati si zopet drugo službo, a v mestu je nisem
dobila. Po naključju pa sem zvedela, da je prazen
prostor prodajalke v neki trgovini zunaj mesta in šla
sem vprašat. Posrečilo se mi je ; gospa me je sprejela
ter mi obljubila po 6 gld. na mesec in vso preskrbo
v hiši. Ta prodajalna pač ni bila prav na dobrem
glasu, a zadovoljiti sem se morala kot začetnica,
samo da sem mogla živeti. Čez leto dni potem, ko
.sem bila v trgovini že precej izurjena, sem dobila
službo prodajalke v nekem manjšem mestu. Za to
službo mi je še danes žal, da sem jo pustila. V manj-
ših krajih se pač najlažje izhaja. Imela sem 12 gld.
na mesec in vso preskrbo v hiši. Bila sem zadovoljna.
Vendar se mi je vedno močneje oglašala stara želja,
da bi prišla v kako prodajalno v glavnem mestu.
Poslala serfi prošnje na več tvrdk. Neka gospa trgovka
mi je odgovorila, da daje ona novinkam (bila sem iz-
vežbana v drugi trgovini, nego jo je imela ona)
samo 8 gld. brez vsega druzega, da torej take, ki
nima svojcev, sploh ne more sprejeti. Eden trgovcev
mi je obljubil 10 in eden 12 gld. na mesec, seveda
brez hrane in stanovanja. Razume se, da se s tako
jilačo ne bi mogla preživiti, in ostala sem še na svojem
mestu. Nato pa se mi je posrečilo dobiti mesto v
neki veliki trgovini v glavnem mestu, kjer sem sedaj
že tretje leto. V začetku sem imela 20 gl., potem 25
in sedaj imam 30 goldinarjev na mesec. Za hrano
moram plačevati: za zajutrek 3 goldinarje, za ko-
silo 7 gld. in za večerjo 5 gld. ; a za posteljo pla-
čujem 3 gld. Obleke se pri nas jako mnogo pokvari
in oblečena moram biti vedno čedno. Umevno je, da
se s 30 gld. ravno komaj izhaja. Kaj pa potem one, ki
dobivajo 10, 15 ali 20 gld.? Imeti morajo stariše, da
jim hrana in stanovanje hodi ceneje, če ne, bi ne mogle
živeti. —
Kolikor je meni znano, je plača prodajalk na
splošno 8, 15 in 20 gld. brez vsega druzega. Le tiste,
ki so že po 8 in več let v jedni trgovini, dobivajo
po 30 ali 35 gld. Pa teh ni mnogo.
Prodajalne so navadno odprte po leti od 7. ure
do opoludne in od '¦|^2. ure do 7. ali 8 zvečer. Po
zimi se nekatere prodajalne odpirajo pol ure kasneje.
Oprostite, da sem Vam napisala to črtico o
svojem življetiju ; hotela sem Vam le pokazati, kako
se godi onim dekletom, ki ostanejo že v prvi mlado.sti
čisto sama, in specijelno tistim, ki pridejo v svet po
dolgoletni vzgoji v sirotnišnici... in so brez vsakoršnih
sredstev in zatočišča. Povedati sem Vam hotela, kako
teško je dekletu, ki je navezano samo nase, dobiti
si pošteno službo.. Jaz sem bila še nekoliko srečna v
tem oziru. Druga, ki si sama ne zna nič pomagati
— saj v sirotnišnici se itak priučila ni nobenemu ko-
ristnemu delu, niti kakemu praktičnemu mišljenju —
res ne ostane druzega, nego sprejeti službo najnižje
dekle  ali   pestunje,   iti  delat  v  tovarno ali pa... O
str. 134
SLOVENKA
načinu vzgoje, ali prav za prav nevzgoje v sirotnišni-
cah, Vam mogoče pišem v prihodnje. Ondi se skriva
mnogo gnjilega in nezdravega«.
Od iste gospice prejeli smo o zaključku lista še
sledeče pismo: »Dolgujem Vam še eno pismo. V^em,
da se hudujete nad menoj, ker sem toliko časa od-
lašala. Vsaki dan sem mislila na to, a res nisem imela
časa, kajti razven obilo drugih opravkov imela sem
ŠĆ to skrb, da si poiščem primerno stanovanje. In
tako ja prešel ves moj prosti čas. Veste, najti sta-
novanje, primerno za samostojno žensko, je tu pri
nas že prava umetnost. O priliki iskanja stanovanja
zvedela ter opazila sem dokaj novega; videla sem,
kake krivice se gode po stanovanjih samostojnim
ženskam.
Hvala Bogu, vendar sem dobila stanovanje ka-
koršno sem iskala, drago je seveda, pa kaj hočem.
Sedaj sem oproščena te skrbi in današnji večer sem
hotela darovati ».Slovenki« ter Vam napisati nekaj
o našem položaju. In res, napisala sem Vam dokaj
obširen dopis s podatki o hrani in stanovanju sa-
mostojnih deklet. Ko pa sem bila končala, vzela
sem zadnjo »Slovenko« v roke, katere še do danes
nisem imela prilike čitati. In kaj sem videla? Dopis,
ki sem Vam ga hotela poslati, se popolnoma strinja
s člankom gospice Zofke Kveder, posebno pa glede
zgoraj orrienjenih točk. Tudi v Vašem članku, cenjena
urednica, sem našla mnogo misli, podobnih onim,
katere sem zabeležila jaz v omenjenim dopisu. Zato
hočem za danes opustiti svojo namero ter Vam podam
tukaj samo nekoliko podrobnosti, kako se godi našim
prodajahiičarkam v službi in izven službe.
Kakor da bi prespala vse gorje, nekako pre-
rojena v novo življenje, polno dobrot, nastopa pro-
daj alničarka zjutraj mirne duše in veselega srca
svojo službo. A to prijetno duševno stanje kmalu iz-
gine o mrzlih pozdravih in hladnih odzdravih njenih
kolegov. Zdi se ji. kakor da jim šviga iz oči zaničljiv
pogled, ki hoče nekako reči: »Treba te je tu! Zakaj
smo pa mi?« Kmalo se mora zavedati svojega po-
ložaja; čutiti mora, da jo tovariši smatrajo neljubo
konkurentinjo. Da, ona to dobro ve. Pa zakaj kon-
kurentinja ? Zakaj se gospodje kolegi ne morejo po-
vzpcti na stališče jednakopravnosti, do prepričanja, da
imajo žen.ske isto pravo do življenja in iste sposob-
nosti ter isto pravo tudi do dela in zaslužka ? Bi-Ii
ne bilo bolje, da bi nas sprejeli v svoje vrste, ter da
bi z združenimi močmi skušali zboljšati si položaj ?
Dan za dnevom mora prodajalničarka prenašati
zaničljive poglede in pikre opazke zavistiiih kolegov.
Pa to ni še vse. Sedaj že vsaki učenec vidi v pro-
dajalničarki svojo naravno sovražnico, svojo bodočo
konkurentinjo: ugovarja vsaki njeni besedi, in kar
ona zapove, tega navadno ne napravi ali pa le z
mrmranjem in očito mržnjo, dočim letijo na povelje
moških uslužbencev skupaj vsi učenci in hlapci, kakor
da bi bil dotično delo zapovedal sam šef. In kaj je
s hlapci? Isti se ravnajo po »lepem« vzgledu trgovskih
pomočnikov ter postopajo proti ženskim uslužbenkam,
.kakor le-ti. Ker so neizobraženi, tolmačijo si vso stvar
po svoje ter smatrajo v prodajalki sebi jednako usluž-
b(>nko. Nagovarjajo jo sicer še z gospodično, ker je
to že tako navada, ali pa ker se sami štejejo med —
gospode, v resnici pa bi jim bilo najljubše, če bi ona
opravila vsa dela, ki spadajo v delokrog hlapcev.
Torej prava mučenica in sužnja je prodajalka
v s'užbi. Zvečer pa, ko so zaprli prodajalnico, že jo
čaka doma »skrbna« gospodinja ter pazi, kilaj pride
domov. Ako je imela kak opravek ter zamudila le
četrt ure čez določeni čas, takoj se po vsej okolici
razlega vest: »No, ta pač ni mnogo vredna: sama
se klati po cesti. Je-li to pošteno dekle, ki pride še-le
ob 9. uri domov?« Taki predsodki!
Tako mora biti prodajalka še o svojem prostem
času sužnja drugim, popolnoma tujim, nevdeleženim
ljudem, ki se sicer ni najmanje ne brigajo za njeno
srečo in blagostanje. Ako se hoče emacipir-iti teh
nepoklicanih avtoritet, preti ji nevarnost, da zgubi
svoje dobro ime, svojo službo in da jo za moralo
vneta gospodinja, ki pa v lastni praksi mnog-okrat
prav nič ne vpošteva strogih načel nravnosti, da
jo ta gospodinja vrže na cesto, ko je dotičnica morda
vzvišena nad vsako možnostjo, da bi storila kaj ne-
nravnega. Gorje pa samostojni ženski, katere morala
t .-melji v javnem mnenju,'ki živi nravno samo zato
in samo tedaj, kedar jo gleda svet ter nima v sebi
določenih nravnih načel i.n dovoljne moralne opore.
Taka morala je zg'rajena na pesku, in prvi vihar jo
razruši. Najčešče pa se za tako »moralo« skriva že
gnjiloba.
»Skrbna« gospodinja gleda pred vsem na to,
da prodajalki, ki stanuje pri njej, zaračuna vse koli-
kor le mogoče drago in prav bi ji bilo. ako bi
dotičnica s svo|im zaslužkom mogla preživiti vso go-
spodinjino družino. Hrana je navadno jako slaba in
desetkrat preračunjena, predno se jo prinese na mizo.
Zakaj bi se neki oddajalka stanovanj, ki ima dovolj
svojcev in svojih ukrbi, še ukvarjala s tujimi, ne da bi
se otem kaj zaslužilo. To je sicer povsem umevno, a
vendar bi bilo pravično, da l)i se dotična gospodinja
ozirala tudi na skromne razmere odjemalke stanovanja
ter da bi jo o vsem postopanju proti isti vodili čuti
pravičnosti in človekoljubja. Po navadi plačujejo pro-
dajalke za stanovanje in hrano po 16, 18 do 20 gl. A
stanovati morajo pri kaki družmici, skupaj z isto v
jedini sobi v zaduhlem, vlažnem stanovanju. Na po-
sebno sobo niti misliti ne smejo, kajti potem bi pora-
bile ves zaslužek za stanovanje in hrano ; kje pa je
potem še obleka, obutev in druge potrebščine ?
Tukaj govorim sedaj samo o prodajalničarkah,
ki so popolnoma samostojne ter nimajo starišev in
sorodnikov. Razume se, da se tudi šiveljam in drugim
s L o v E N K A
Str. 135
.samostojnim ženskam godi ravno tako kakor trgo-
vinskim uslužbrnkam, katere sem tu navedla kot
vzgled, ker mi je ta sloj najbolj znan.
Ves zaslužek torej moramo dati za živež in sta-
novanje, zraven pa še prenašati sitnosti tujili ljudi.
Tako delajo z nami. vlarsikdo bi rekel : Ako Ti
ne ugaja v tem stanovanju, pa pojdi drugam, saj ne
primanjkuje stanovanj. To je lahko govoriti, storiti
pa teško. Kamor pride uboga uslužbenka, povsod ji
pojo jednako pesem. In vedno menjanje stanovanj tudi
ni po ceni.
Sicer pa moram omeniti, daje tudi častnih izjem,
da je poleg ogromne večine stanodajalk, ki neusmi-
ljeno izkoriščajo svoje odjemalke, tudi nekaj takih,
ki imajo usmiljenje s samostojnimi dekleti ter jih ne
zatirajo tako kakcn- druge. Seveda so pa to prav redki
slučaji, in vsaka si mora šteti v posebno srečo, ako
je naletela na tako dobro dušico. Tudi jaz moram
okušati, kaj se pravi biti pri tujih ljudeh. Kot neuda
gospodinjine družine me opazujejo v vseh stvareh naj-
strožje. Bog ne daj, da bi se dotaknila njene hišne
oprave! Predobra gospodinja bi videla najrajši, cebi
jaz takoj od vrat skočila na posteljo ter se tam ne
ganila do drugega dne, da bi ji razven družinskega
prahu ne trebalo snažiti še i-stega, ki ga napravim
jaz. Krivica in zaničevanje od vseh strani !
Smo li same krive, da nimamo starišev, da si
moramo same služiti kruh ? To žalostno okolnost
menda vsaka sama občuti dovolj britko, pa nam ljudje
še to tužno resnico, da smo zapuščene sirote, stavijo
dan za dnevom pred oči, kot nekak greh in nekako
krivdo. Naravnost otožna bi postala o vseh teh ža-
lostnih okolnostih, da mi ni prirojena neka vesela,
brezkrbna narava.
Se mnogo bi Vam mogla pisati o naših razme-
rah, pa že iz tega izhaja jasno dovolj, da potrebujemo
pomoči. V »Slovenki« nasvetovano društvo bi vse-
kako mnogo pripomoglo k temu, da si tudi samo-
stojne uslužbenke priborijo svoje pravice. Seveda
ti'eba v to svrho napornega dela, predno bi bila vsa
stvar urejena. Saj še pri nas, v mestu, kjer službu-
jem, prav za prav niti ne more biti govora o naših
pravicah ter o doseganju istih, ker se še med nami
ne'pojavlja potrebna samozavest  in prava eneržija.
Med tukajšnjimi uslužbenkami je precejšnje število
prodajalničark, blagajničaric in poštnih upraviteljit;,
ki so doma pr: roditeljih preskrbljene z vsem ter po-
gostoma ošabno povzdigujejo glave nad ubožnimi
svojimi sestrami, ki so navezane same nase, namesto
da bi ž njimi skupaj, z združenimi močmi, delovale v
dosego naših pravic in v oživotvorjene boljše bo-
dočnosti. .
Končati moram. Cujem namreč neko godrnjanje.
Da, to je glas moje gospodinje. Pod odejo se huduje
nad  menoj,   ker  toliko   časa  pišem.   Kolikor  sem
razumela, so bile besede, ki pristojajo njeni naravi,
no, prav — domače besede.
— Kaj una še zdaj piše ? No, gotcjvo 'ma že
kakšnega v »grif«, da mu celo noč piše. Naj se spravi
spat saj je že ^j^ii. ura. —
Jelite, cenjena urednica, to je imenitno, pikantni) !
Pa jaz se ne jezim. Dobre volje kakor vedno se tudi
sedaj veselim nad lepo »iznajdbo« gladko tekočega
jezička. Sama pri sebi si mislim : kmalo grem počivat,
zgodi se tvoja volja, draga gospodinjica, spavaj sladko
ter sanjaj prav mnogo o mojih domišljanih »idealih«.
Jutri boš pa na trgu stala, obdana od množice tebi
jednake, ter pripovedovala kakor resnico svoje bujne
sanje.
Pozdravljam Vas ter želim ».Slovenki« mnogo
dejanskih vspehov.
Dodatek. Veste, malo pa me vendarle jezi moja
nova gospodinja; da mora biti človek tudi po noči
suženj tujih ljudi, je vendar-le malo preveč«.
Se neka druga gospica prodajalka nam je tudi
poslala dva obširna lista, v katerih nam prav tako
ko prva opisuje razmere prodajak. Obe poročili se
popolnoma vjetnata. Zato navedemo tu le nekaj od-
lomkov, ki popolnjujejo zgorajšnje poročilo :
O vsprejemu v trgovino zahteva se navadno od
deklet znanje dveh jezikov v besedi in pisavi ter ele-
mentarna pravila v računstvu. V glavnih stvareh se
jo tudi izpraša. V nekaterih trgovinah, tako n. pr.
v trgovinah za papir, se novinkam prve mesece ne
plača prav nič. Potem pa dobe po lo do 15 gld. na
mesec. Biti mora o določeni uri točno na mestu, za-
muditi tudi ne sme nijedne minute, če ne, je pikro oka-
rana, ali pa mora celi dan gledati očitanje v kislem
obrazu predpostavljenih. V tem igra največjo ulogo
žalostna istina, češ,: naj bo vsaka vesela, če ima službo,
ker na vsak izpraznjen prostor preži deset drugih.
Večje svote od 20—25 ali 30 gld. dobe komaj bla-
gajničarke ali pa prodajalke, ki so že po mnogo let
v jedni in isti trgovini in so v poslovanju popolnoma
udomačene ter se jih tu in tam tudi lahko vporabi
pri knjigovdstvu in korespondenci. Zelo redko ima
katera prodajalka več nego 35 gld. Ista mora biti
zmožna, da vodi trgovino popolnoma samostojno, ako
treba. Vstrašiti se ne sme nikakih sitnosti, katere pri-
naša trgovcu vsakdanje življenje, biti mora z jedno
besedo odgovorna za vse. V nekaterih trgovinah se
plačuje prodajalki po 15 gold, fiksne plače, o tem
pa jej pripadejo gotovi odstotki od prodanega blaga.
Več se torej proda, več zasluži. To seveda zavaja do-
tičnice do prenapete pridnosti ; reve se mučijo in te-
kajo iz prodajalne v skladišče, sem in tja po stopni-
cah, tako da zvečer popolnoma onemogle prihajajo
domu. Med vsemi ljubljanskimi trgovskimi uslužben-
kami, katerih je gotovo mnogo čez 100 — mej temi
okolu 30 blagajničark, ni nobena posebno zadovoljna
Str. 136
SLOVENKA
s  svojim   položajem.   Če  ne   čez drugo,  čez  dolgi
službeni čas se gotovo vsaka britko pritožuje.
Tudi iz tega poročila sledi jasno velika krivica,
ki se godi ženskim uslužbenkam v trgovinah. Koliko
točno.sti, praktičnega in teoretičnega znanja, koliko
skrbljivosti, vestnosti, obsežne razumnosti, neutrndljive
pridnosti in odgovornosti se zahteva od prodajalke
ki lioče dobiti plačo, o kateri si ne mora nalagati
ravno največje skromnosti. Moški dobivajo v trgovinah
o jednakih dolžnostih gotovo dvakrat in vekrat višjo
plačo. Kaj bi se moglo navesti v opravičenje takemu
- postopanju ?
Dalje piše ta gospodična, ki je dolgoletna pro-
dajalničarka, doslovno :
»Premišljevala sem žalostno osodo prodajalk in
njih dolžnosti ter prišla do prepričanja, da one zav-
zemajo jedno izmed najslabših mest. Njih poklic res
ni tako lahek, kakor si marsikdo predstavlja. Mnogo-
krat reče kdo : No, v prodajalni stati in vsakemu
dati, kar zahteva, to vendar ni tako teško. Če bi pa
dotičnik vse posamezne okoliščine in razmere dobro
prevdaril in premislil, prepričana sem, da bi bil
kmalo nasprotnega mnenja.
Baš prodajalke so vsaki dan zopet izpostavljene
novim neprijetnostim. Ne zadostuje še, da se znajde
točno ob določeni uri v prodajalnici ; nič ji ne koristi,
ako je bila morda v šoli jedna najpridnejših učenk
ter dobila dobre rede v spisju, pravopisju in račun-
stvu ; to vse ni zadosti : v prvi vrsti mora imeti po-
gum in eneržijo, pripravljena mora biti, da vse ne-
prilike prenaša voljno in brez tožbe. Vsakega kupca
mora o vstopu v trgovino pozdraviti z jednako pri-
jaznostjo, naj ji je domač ali ptuj, znan ali neznan,
drag ali nedrag. Vsakemu mora postreči kolikor le
mogoče uljudno, ako hoče, da kaj speča ter si pri-
dobi in ohrani zadovoljnost šefa. Marsikterikrat se
krči tudi njeno srce boli in tuge, toda ona ne sme
spremeniti obraza, smehljati se mora, kakor bi jej
bila žalost čisto ptuja in neznana ; srečna in zado-
voljna se mora zdeti ljudem. Kdo pač hoče gledati
kisli in neprijazni obraz prodajalke ? Za sočutje in
milovanje tu ni pripravnega mesta.
Da ni razven jedne ure opoludne nikdar prosta,
je vsakemu kakor samo ob sebi umljivo : saj gre
lahko v nedeljo popoludne na sprehod. Nihče ne po-
misli, da prodajalničarka zelo pogreša či.sti in sveži
zrak, katerega mnogokrat po cele tedne ne more
uživati, zlasti če so \'si prosti popoldnevi o praznikih
deževni, da mora ostati doma.
Našemu stanu so najbolj sovražni naši moški
kolegi ; ne gre jim v glavo, da me zastopamo njih
mesto. Vedno nam očitajo, da naj ženske varujejo
dom in se brigajo za gospodinjstvo. Toda go-
spodje principali so se prepričali, da tudi ženske
lahko opravljajo isti posel, samo z razliko, da so o
tem   mnogo  natanjčnejše.  Treba  pa   pomisHti,   da
imamo za polovico manjšo plačo od moških kolegov.
..Skrajni čas je da si v tem oziru izvojujemo pra-
vice, ki bodo odgovarjale našemu delu in našim
dolžnostim. L-;kreno bi bilo želeti, da se v *o svrho
kolikor preje zasnuje nasvetovana organizacija. Tudi
naj bi si vsaka Slovenka, kateri je prosveta našega
ženstva, sosebno onega, ki je v borbi za obstanek
navezano samo nase, pri srcu, štela v dolžnost, da
se naroča na edini list, ki se poteza za naše pravo,
na ».Slovenko«, ter ne zamudi nobene prilike, da de-
luje za nje raširjenje in nje povzdigo«.
O razmerah deklet, ki hodijo na delo k šiveljam,
smo dosedaj prejeli, žal, le kratko poročilo. Iste se
morajo po i, 2 in celo več let učiti, t. j. šivati morajo
šiveljam ves ta čas zastonj. A ko bi se dotične ši-
velje res trudile, da deklico kolikor najbolje izurijo
v šivanju in p r i k r oj e va n j u, bi bil tudi 3 letni
učni čas popolno opravičen ; pa temu žalibog ni tako.
Sivelje marveč na vsak način skušajo pred učen
kami docela zakriti sosebno vso umetnost prikroje-
vanja. Mnogo šivelj reže obleke po uzorcih po noči
ali sploh tedaj in tako, da nobeno deklet, ki hodijo
k njej na delo, ne pride v bližino. Kaj čuda potem,
da dekle po prestanem učnem času nikakor ni zmožno,
začeti šiveljsko obrt na lastno roko, ter se da še leta
in leta izkoriščati od raznih večjih ali manjših podjetnic.
Od dneva koje »prosta«, plača se ji namreč za 11 in
večurno delo po borih 25 novč. Vsekako se ji o tem
obljublja, da bo dobila zvišano plačo, če bo marljiva,
a žal, da najčešče ostane le pri obljubah. Še-le čez
dolgo dobo priloži se jej mogoče kaka desetica, tako
da v nekaterih letih dobi dnevno plačo po 50—60
nvč. Truditi se mora zato od 8. ure zjutraj do 8. ure
zvečer. Ko pride zvečer domu, pa šiva zase ali za
kako znanko, da še po strani zasluži kak novčič.
Kako vpliva to, pri navadno slabi hrani, na mlada
dekleta v higijeničnem oziru, ni teško uganiti. Polo-
žaj nesamostojnih šivelj je uprav grozen.
Naj bi odločilni krogi vendar enkrat natančnej e
začeli pečati se z ženskim vprašanjem že se zgolj socijal-
nega in človekoljubnega stališča. Uvideli bi kmalu, kako
teško in važno je to vprašanje in kako nujna je njegova
rešitev. V vseh modernih državah in deželah razpravlja
se o njem na merodajnih mestih; ž njim se pečajo
razne oblasti in odlični politični možje in učenjaki.
Le pri nas na Slovenskem se vso stvar prezirljivo
ironizira ali sploh popolnoma prezira. Ali res mej
vsemi slovenskimi svetniki, različnimi poslanci in znan-
stveniki ni moža, ki bi uvidel resnost ženskeg-a vpra-
šanja ter mu posvetil nekoliko svojega dela, bodisi
v temeljito proučavanje in i'azpravljanje, bodisi v de-
jansko pospeševanje ? To bi bil jako žalosten dokaz
slovenske, zaostalosti.
Ker nam ni bilo mogoče še za to številko se-
staviti podrobnih podatkov o pravilih za strokovno
SLOVENKA
Str. 137.
Žensko organizacijo in nam je brez tega naraslo gra-
divo, priobčimo iste prihodnjič. Iskreno se zahvalju-
jemo onim prijaznim gospodičnam, ki so nam
ustregle s poročili, ter se z nova priporočamo zastop-
nicam vseh strok, da nam prijazno poročajo o svojih
razmerah. Saj bode le v korist ženstva, če se svetu
razkrijejo krivice, ki se mu godé in če se glasno
grajajo razni nedostatki in zmote z ozirom na stanje
ženstva v najrazličnejših delokrogih. Žensko vprašanje
je silno važno tudi za one srečnejše ženske, katerim
ostaja borba za obstanek prihranjena vse življenje in
ki vršijo le dolžnosti matere in gospodinje. Tudi one
imajo še toliko, toliko pridobiti za svoje srce in svoj
razum, toliko globokih spoznanj in pojmov jim še
manjka ! In vendar bi baš njim ne smela ostati ne-
poznana nobena resnica in tajna življenja; saj jim
pripada tako važna naloga vzgpjevanja nove gene-
racije. Ne spavajmo dalje v »dobrih« starih tradicijah,
dvignimo se čvrsto na delo za napredek in prosveto !
Bajka.
Vže Ognjan je bU vesoljni
svet ustvaril in vsa bitja ;
tudi možu dal je žitja ; —
hotel še je, da popolni
delo svoje stvorom žene.
Al je videl, da nobene
čvrste, trajne .tema snovi ;
bil porabil vse prvine
je stvarjenjem moževine.
Mishl je, kako zasnovi,
da sedaj ženo ustvari,
kaj početi li mu mari ? —
Vzel je lune okroglino,
svita nje valove blede,
vitko črto zmije vjede ;
vzel zaplet je slaka ino
vzel trepet je še trstike ;
vzel je raznovrstne like :
vzel baršun je rože zale,
nežnost cvetja najmilejšo,
najkrasnejšo, najljubkejšo ;
vzel pogled je srne male,
radost čisto solčnih trakov,
vzel solze je še oblakov
in nestalnost vsega vetra,
bojazljivost plahe zajke,
lokavost lizljivo mačjo
in gizdavost pavjo studno,
vzel mehkost je puha tudi,
ki pokriva vrat vrabčevi,
tvrdost še alema kamna,
vso sladkost buccine strdi/
tigrice okrutnost grozno ;
vzel toplino živo ognja,
hladnost zime ino snega;
vzel brbljanje je škrjančka
in gruljenje še grličje.
Vse stvari te on je zmesil,
zgnetel jih v telo je eno
in poklonil možu — ženo. —
Osem dni zatem no k bogu
mož prišel je in mu rekel :
»Moj gospode ! to stvorjenje,
ki poklonil si ga m.eni,
mi zelo greni življenje ;
to brblja mi neprestano,
dragi čas otimlje meni ;
to mi tarna, jadikuje  .
prav za nič, in vedno huje
je bolestno stvorče revno —•
molim te, nazaj ga vzemi,
jaz nemorem ž njim živeti.«
Vzel nazaj je bog stvorjenje.
Osem dni pa posle zopet
k bogu mož prišel je rekši:
»Moj gospode! odkar dal sem
no nazaj ti to stvorjenje,
pusto oh mi je življenje
in samotno — joj samotno !
Vedno na-nje mislim — mislirn,
kak pred manoj je plesalo,
kak je pevalo mi zalo ;
a spominjam se še tudi,
kak me gledalo je čudno,
da z menoj se je igralo,
toli nežno privijalo
k meni se — oh, toli nežno!«
Bog nazaj mu dal je ženo.
Jedva je tri dni minolo
mož prišel je zopet k bogu
in mu rekel je tako-le ;
»Moj gospode! jaz nemorem,
no da znam,  kak to dohaja —
al sedaj sem osvedočen,
da pripravlja mi ta žena
več nevolje no veselja;
molim te, nazaj jo vzemi.;
Al Ognjan mu gromkim glasom
je zaviknol baš tako-le :
»Hodi, može, in uredi
kakor znaš in veš najbolje!«
Ali mož je odgovoril :
»Jaz nemorem, da s to ženo
dalje še živim in bivam. »
In Ognjan na to je rekel :
>Znaj, da nečeš, nečeš moči
i živeti ni bez žene.«
Mož se je na to okrenol
in odšel še vzdihovaje :
»Oj nesrečnika to mene,
Ž njo živeti jaz ne morem,
ali tudi ne bez žene.«
Po indijskem bajeslovju.
Milivoj Ivanov.
Str. 138
SLOVENKA
Zavržene cvetice.
Nebo oblaki so prcprezali,
in solnce bledo bledo je svetilo,
in šel sem z ljubico po skritih potih,
in moje srce z njo je govorilo...
Težek in mučen in neznosen mrak
pal mi kot slutnja temna je na duše dno...
In v roki so dehtele mi vojilice,
in del sem ji: Ah, ljubica, nâ cvetje to!...
Glej nežna roka, nežnejša kot tvoja,
nedolžne te cvetlice mi je dala ;
jaz tebi dam jih, tebi, Iju'bica,
otrok mi jih prinesel je, čuj!... »Hvala!...«
...Naj govore nedolžne ti vijolice,
vijolice te modre in te bele...
Naj govore ti, saj boš govor njih umela,
ob ognju bodo se pt)gledov tvojih grele...
»Hvala !...«
In duši, od ljubezni dvignjeni,
takrat so krila zlomljena ji pala,
in jaz vijolice nedolžne vrgel sem
na cesto v blato... In zatrepetala
tedaj je skopa solčna luč
na te vijolice nedolžne... Ali name
ni solnce posvetilo,
ali nanjo
ni solnce se razlilo...
In čemu ?... Ah sveti ali ne,
grobov ne boš zbudilo več, ne boš zbudilo !
E. Gangl.

 Listek.
Književnost.
Vladimir Jelovšek : Simfonije II. Pele-mele. Prag
M C M. V komisiji pri L. Schwentnerju v Ljubljani.
Cena : 2 K., po pošti 2-20 K.
„Svojoj Sonji Vlado". S tem posvećenjem je
povedano mnogo. Ta zbirka |)rigodnic v zelo zelo
svobodnili verzih in monientnih fotografij v prozi
ima pravo vrednost le za njo, kateri je posvečena.
Delujoči osebi v teh kratkih skicali sta večinoma
isti dve : on — Valdemar = Vlado in ona, Sonja =
Zofka. Kdor poznava osebno glavna junaka, tega bo
knjiga zanimala izredno, drugega pa morda kmalu
utrudi.
Nočem reči, da je knjiga navadna prikazen,
kakor jih dandanes leto za letom toliko splava v
morje pozabnosti. Semtertje najdete v Simfonijah
zlato zrno, katerega je res škoda, da se nahaja v
nevrednem sosedstvu. Jelovšku je ideal Heine. Odtodi
izvira menda deloma velika, prevelika svoboda v
oblikah in monstruozno prizadevanje, da pisatelj sam
večkrat razbija lastne kipe, kakor je Heine mnogo-
krat z eno samo frivolno potezo zamazal najkrasnejše
svoje slike.
Pred vsem moram opomniti, da mi mnogo bolj
ugaja Jelovškova ])roza nego poezija. V poeziji me
moti preobširna želja po svobodi in tisto kopičenje
sinonimnih pridevnikov, katere avtor sicer razlaga
SLOVENKA
str. 139
— z revščino hrvatskega jezika, ki pa večkrat prav
nič niso umestni.
Popolne, cizelirane lepote v obliki in vsebini,
kjer bi se izbrane besede, ritem in nijansiranje
strinjalo v skladno celoto, žal, nisem zasledil v je-
lovškovih „Simtonijah".
Vkljub temu )a sem daleč od tega, da bi knjigi
odrekal vsako vrednost. Tu vam je poseben ton, to
vam je lastna individualnost, jelovšek se vam kaže
človeka-bojevnika. So-li njegevi ideali pravi in vredni,
da se za njih zavzema s tako vnemo, to je drugo
vprašanje. Vsekako pa mi je ljubši zfnačaj, če prav
}X)vsem ne simpatiziram ž njim, nego prazna limo-
nada, kakor nam jo ponujajo mnogi nazovi-pesniki
in pisatelji.
Vjelovšku je vse pristno čustvovanje, doživljeni
dohodki. To knjigo je moral s risati, ker inu je njene
vsebine prekipevalo srce. Jelovšeii je i)olnokrven
mlad mož, ki ima temperament. Časih je sicer malo
prepatetičen,'bolj retorik nego pesnik, tendenco pre-
malo skriva, često pa nas zna prisiliti, da čutimo
isto, kar je čutil on : sugerira nam takorekoč svoja
čustva, svoje misli.
Zakaj bi mu ne priznali pravice, da misli, da
čuti po svoje in da živi po svoje: po načelih, katere
za sedaj smatra najboljšimi. Za sedaj. Kajti pisatelj
je še mlad in sam nekako namiguje, da se še lahko
razvija dalje. Želim mu, da v smeri, ki ne bo na
škodo hrvatskemu narodu.
Prepričan sem namreč, da Jelovšek, vkljub
vsemu svojemu navideznemu kozmopolitizmu, vendar
čuti slovanski. Mai-siliaj mu ne ugaja v sodobnem
narodnem življenju ; tudi meni ne. A zaradi tega še
ni nesreča, da sva Slovana, le dolžnost imava, kakor
jo imamo vsi, ki smo s])oznali naše narodne hibe,
da jih odpravljamo, da lečimo rane na narodnem
telesu.
Vem sicer, da pisatelju ni prav nič do mo-
jega sveta ; vendar bi mu nekaj rad povedal : V
prihodnje naj se varuje tiste udurne nadutosti, s ka-
tero traktira v „Simfonijah II." vse, ki niso njegovih
nazorov. Malo več skromnosti bi gotovo le koristilo
dobri stvari ter onemogočilo odpor, kakor ga je pi-
satelj doživel od strani nekaterih kritikov.
Bonifacij.
,,Slovenska Matica" v Ljubljani je izdala letos
sledeče knjige :
1. Letopis „Slovenske Matice" za leto
1899. Uredil Evgen Lah.
2. „Zbornik". Na svetlo daje „Slovenska Ma-
tica" v Ljubljani. L zvezek. Uredil L. Fintar.
3. „Knezova knjižnica." Zbirka zabavnih in
poučnih spisov. VI. zvezek. Uredil Fran Leveč.
4. Matija Kračmanov Valjavec „Foezije."
Uredil Fr. Leveč.
5. „Beneška Slovenija". Prirodoznanski in
zgodovinski spis (15 podob). Spisal S. Rutar, c. kr.
gimnazijalni j)rofesor.
6. „Zgodovina slovenskega slovstva"
IV. del. Drugi zvezek. Spisal profesor dr. Karol Glaser.
Več spregovorimo o teh knjigah prihodnjič.
„Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. To
velevažno slovensko podjetje je izdalo pred kratkim
svoje književno naznanilo, iz katerega je razvidno,
kako obsežni so književni načrti „Goriške tiskarne".
Ker se je tekom zadnjih mesecev prodalo jako mnogo
knjig, da bi bil, ko  bi vsi naročniki poravnali za-
stalo naročnino, pokrit ves v zadnjem času narasli
deficit, bi „Slovanska knjižnica" v drugem polletju
nadalje izhajala, ako bi se občinstvo j)rimerno od-
zvalo. Naročniki bi dobili za 30 nvč. s poštnino vred
vsak mesec obširen snopič najboljših literarnih del.
Tiskarna ima pripravljenih več znamenitih jjrevodov :
„Vstajenje" od grofa Tolstega; „Pripovedke o Petru
Velikem", znameniti roman Tfebiskega „Kraljica.
Dagmar" ; Becičev sloviti roman „Kletev nezvestobe" ;
„Ana Karenina" od Tolstega. Pripravlja se tudi
„Vojna in mir" in v ponatisku je „Odiseja" v po-
pravljenem poljudnem izdanju. V kratkem izide v
zbirki „Svetovna knjižnica" v prevodu Tomasa Grossija
slavni roman „Marco Visconti". Cena je le 2 K 60 st.
s poštnino ; ker se ta knjiga natisne v samo 600 iztisih,
oglasi naj se vsak takoj, dajo dobi. V isti zbirki izide
drugo leto svetovnoznani Sienkijevičev roman „Quo
vadiš". Od tega pisatelja se tudi pripravlja velikanski
roman „Potop", ki bo okrašen s slikami. Za zbirko
„Salonska knjižica" pa je v tisku tretja knjiga : no-
vele in povesti vrle in priljubljene naše sotrudnice
ter. nadarjene pisateljice g.ce Zofke Kvedrove. Opo-
zarjamo, da ima tiskarna na razpolago mej dru-
gim tudi „Rokovnjače" s sliko gosp. A. Verovšeka,
cena 40 nvč.; Ganglovo dramo „Sin", cena 60 nvč.;
Sekspirjevo dramo „Hamlet" v Cankarjevem pre-
vodu, cena 70 novč. ; ter zbirko črtic, pesmi in študij
„Na razstanku", spisali slovenski osmošolci, cena 2 K.
To narodno podjetje to^lo priporočamo, saj cenene
izdaje knjig Slovenci tako potrebujemo, ko riba vode.
»Narodna vzgoja«.*) S kritiko je pri nas križ.
Nismo se .še vzpeli povsod na stališče, da poštena in
pravična kritika ne more nikoli tangirati osebe, najsi
bo ista navidezno tudi res osebna.
Zato pa tovariši ne upajo vselej prerešetati knji-
ževnega dela svojih tovarišev iz »stanovske vztrplji-
vosti«, dočim se ocenjevalcem drugih strok naravnost
odreka pravica in zmožnost k temu, češ, »le čevlje
sodi naj kopitar«. Tako je pred leti »obogatela« naša
književnost za marsikatero panogo, a dotične brošure
so ostale brez priporočila in brez — odklonitve.-
Prišle so na svet liki cigansko otroče, katerega se
nikdo menda preveč ne razveseli, pa tudi nima nikdo
menda pravice, mu braniti obstoja.
»Narodna vzgoja« je broštn-ica te vrste, katera
je izišla že pred štirimi leti kot V. zvezek »Pedago-
giške knjižnice«. »Lj. Zvon«, za ocene kompetenten
list, naznanil je v svoji julijski številki 1898 njen izid
v besedainir »Dasi tudi nas v tej brošuri obravna-
vani predmet zanima že sam ob sebi, zlasti pa
še zateg-adelj, ker spada v področje naše stroke,
vendar moramo razgovor o njej odgoditi na prilož-,
nejši čas.« No, »priložncjši čas« se ni več pokazal.
Tako je romala knjižica z vsemi svojimi vrlinami in
— napakami med narod.
Beseda »narodno« ima med nami idejalisti vedno
svojo privlačno moč. S tem epitetom okrašeno delo
dobi v zavednih krogih približno isti odmev', kakor
pridevek »evangeljski«, »svetopisemski« v cerkvenih
spisih. Saj že imamo narodno petje, celo narodno —¦
voščilo, zakaj bi pogrešali narodno vzgojo ! In prav
je tako, saj smemo biti ponosni edino le na to, kar
je v resnici narodnega izvora  ali se vsaj naslanja na
*) Slovenskemu narodu spisal Josip Ciperle. Izdalo »Slovensko
učiteljsko društvo v Ljubljani.« (Ponatis iz^»Učit. Tovariša«) V Ljub-
ljani 1896. Tiskala R. Miličeva tiskarna  Št. 79. 4 v.
Str. 140
SLOVENKA
individualnost naroda. Takšna vzgoja je gotovo zelo
pcftrebna stvar. Tembolj previdni pa bi morali biti
pisatelji, ki krstijo svoje delo z narodnim priimkom,
da je to res narodno po duhu, ne samo po — naslovu.
O »narodni vzgoji« pa, žal ne moremo trditi,
da se odlikuje s takšnimi prednostmi. Pričeti z odlomki
narodne zgodovine; nadaljevati s patosom, kakršen je
v navadi pri narodnih — napitnicah ; pograjati na-
rodno neslogo na — Kranjskem ter primešati kopieo
narodnih citatov, dvomimo, da bi bilo to pristno na-
rodno blago, vsaj takšno ne, ki bi moglo narod osre-
čavati o njegovi vzgoji.
Ne odrekamo pisatelju dobre volje, katero nam je
tuintam tudi prav srečno pojasnil, posebno tam, kjer pov-
darja prvo nalogo narodne vzgoje, da naj vtrjuje ista
ljubezen do domovine, do svojega naroda in narodnega
jezika. Žal, da nam tako malo pove o konkretnih
navodilih, kako bi se naj ta prekrasna trojna ljubezen
negovala v vzajemnosti s šolo in domačo vzgojo. Za
takšno vzgojo v domači hiši je v prvi vrsti potreba
narodno mislečih roditeljev, pred vsem mater, ker te
imajo glavni vpliv na čuteča srčeca. Narodno nav-
dahnjene matere pa morajo tudi same znati več nego
dobro gospodinjiti. A ravno tukaj se postavlja ome-
njena brošura na nasprotno stališče. Ne le enkrat
povdarja, da je »edini namen ženski, da po-
stane mati in gospodinja«, ali »žena in
mati«. »Za javno življenje je stvar j en le
mož, in ženska je le za domače« itd. Mi pa
trdimo, ženska, ki ne ve ničesar o javnem življenju,
ne more postati nikdar vzgojevalka otrok v vse-
stranskem narodnem duhu.
Nobeden pameten človek ne bo trdil, da naše
ženstvo olika in osrečuje učenje klavirja, francoščine
in matematike, ravno nasprotno. A za narodno
vzgojiteljico še imamo vendar drugih res koristnih
predmetov, kakršni se podajajo v naši vi.šji dekliški
šoli, v raznih zavodih —¦ v teh, žal, ne povsod po
zdravih potrebah —, učiteljiščih itd; Brez takih šol
ne bo inteligentnega in narodno zavednega ženskega
naraščaja, čegar potreba se vendar po pravici toliko
povdarja.
Kakor pa ne moremo zahtevati, da bi vsak
moški obiskoval sredn^'e šole, temveč se zadovolju-
jemo, da store to le poklicani in nadarjeni, ki nam
so potem narodni voditelji, tako seveda tudi ni mi-
sliti, da bi vse naše mlado ženstvo moralo pohajati
naštete zavode. Vzklije nam naj iz teh le žensko ra-
zumništvo v pomenu moškega razumništva.
Naravnost pretirana, da ne rečemo hujše, pa je
pisateljeva trditev: »študirane ženske so za
narod popolnoma zgubljene. Do sedaj
namreč so se skor a j še vse ponemškuta-
rile alipoitalijančile«. Pisatelju, kije učitelj,
bi skoraj lahko zamerili, da tako malo pozna svoje
koleginje. Neskladne izjeme so povsod, ko bi jih pač
pri moških ne bilo!
Malo srečen je tudi naslednji apel: »Naši na-
rodnjaki naj pa tudi gledajo, da vprežejo kolikor mo-
goče mnogo naših slovenskih deklet v zakonski
jarem. .S tem bode pomagano Slovenkam, slovenskemu
narodu in razširjanju narodnega mišljenja (— menda
celo socijalnemu blagostanju ? pis.) mnogo bolj, nego
z učiteljicami, kar jih je, in kar jih še bode«. Pri
tem neprestanem pobijanju učiteljic in vsega izobra-
ženega ženstva se nam nehote vriva misel o ego-
ističnih  nakanah.   Naše  ljudstvo že itak nasprotuje
vsaki dekliški izobrazbi, niti to se mu ne vidi po-
trebno, da bi deklice pohajale toliko let ljudsko šolo,
kakor dečki, češ, saj ne bo vojak , — no, po tej brošuri
je v svoji mržnji močno potrjeno.
Kolikokrat smo tudi mi že obžalovali, da se
navadno naši izobraženci ženijo s tujkami. To seveda
tudi temu pisatelju ni po volji, toda pomisli naj, da
je temu često baš vzrok to, kar on tako strastno
zanika našemu ženstvu. Prava pokora mora biti za
izobraženca, ako ga veže zakonski jarem z ženo, ki
je še tako dobra gospodinja in mati, če pa nima
nikakšnega smisla za njegovo duševno obzorje, ker ni
izobražena. In ker ne najde primerne družice v do-
mačih vrstah, poišče si jo med tujci. Taki ljudje so
več ali manj omrzeli za domovino ; posebno -glede
njih otrok se lahko prorokuje, da so nam zgubljeni.
Malo bo pomagala pri takih tudi želja pisateljeva,
— ki pa je, rahlo povedano, nesalonska — da bi
Bog potipal te naše s tujkami oženjene narodnjake
z debelim prstom (to božje tipanje z debelim (?)
prstom igTa sploh pri pisatelju priljubljeno vlogo !
pis.), kedar bodo vdovci!«
Ni nam treba še povdarjati, da se boji pisatelj
ženske emancipacije, kakor vladni naši birokratje —
panslavizma, ki je baje za hudičem vendar največje
zlo na svetu.
Kar je v ženski emancipaciji zdravega, pa se
bo vkljub temu zdržalo, kakor ostanejo, zdrava na-
čela vseh novih struj, najsi divjajo proti njim kri-
žarske in protireformacijske vojne.
Toliko iz »Narodne vzgoje«. Nočem izpolniti pi-
sateljeve bojazni : »K večjemu me bode še kdo oštel
prav debelo za to delovanje«. Volja je v marsičem
hvalevredna, a ženskega vprašanja ter ženske narodne
vzgoje pisatelj ne pozna ali pa poznati — noče.
Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1899. »Ma-
tica Hrvatska« je podarila letos svojim članom deset
krasnih knjig, in sicer šest zabavnih in štiri poučne.
Med poslednjimi omenjamo pred vsem Gjure Arnolda
»Izabrane pjesme.« Arnold je v prvi vrsti
pesnik domovinske ljubezni. Pa kakor vsakemu pra-
vemu pesniku, ne zadostuje niti njemu tako omejeno
obzorje, nego on poje tudi o drugih idealih, o lju-
bezni do Boga, do žene in otrok. Knjiga nam podaje
.sliko o vsem razvoju tega-znamenitega lirika in epika,
ki pač menda ni zapel niti ene pesmice, kateri bi
ne bil namen, da dviga našo dušo kvišku, v jasne
višine. Oblika teh pesmi je docela dovršena, uprav
klasična.
Ksaver Šandor Gjalski nam je podal za ¦
piske in priče »Diljem doma«, v katerih nam slika v
njemu lastni, občudovanja vredni karakterizaciji zani-
mive osebe iti plastične dogodke iz poluminole prošlosti
hrvatske. Gjalskega zasluge za hrvatsko književnost
so tako znane, njegovo ime uživa tako dober glas
na slovanskem jugu, da se nič ne čudimo, če je vrla
Matica baš z njegovim delom razveselila svoje člane.
Druga beletristična knjiga v prozi je Josipa
Evgena Tomiča »Melita«, povest iz novejše dobe,
ki pa bi i)o svoji vsebini zaslužila ime romana. V
»Meliti« se nam je Tomič, ki je nedavno zaslul tudi
na dramatičnem polju in ki ljubi zlasti zgodovinsko
snov, pokazal mojstra moderne smeri, ki se je otresel
do nedavno toli priljubljenega romanticizma.
Venceslava Novaka »Posljednje
S t i p a n č i č e«, povest hrvat.ske patricijske družine,
je Matica Hrvatska nagradila iz Koturove ustanove,
SLOVENKA.
str. 141
in to po vsej pravici. Novak je nekako isto v prozi,
kar je Arnold kot pesnik ; obema je ideal rodoljubje.
poslednjemu zlasti, kakor kaže v navedeni knjigi, na-
rodno jedinstvo.
Razven teh originalov nam je Matica podala dva
izvrstna prevoda, in sicer Aleksandra Serge-
jeviča Puškina. »Izabrana djela« z izvrstno študijo
profesorja Šrepla o pomenu in uplivu Puškinovem v
ruski književnosti. Temu temeljitemu essayu sledijo
izbrane lirične pesmi in ti-i povesti v pesniški obliki :
Kavkazki zarobljenik. Česma Bahčisarajska in Pol-
lava, nadalje tragedija Boris Godunov in končno
povest v prozi: Kapetanova hčerka. S to knjigo je
Matica proslavila stoletnico rojstva ruskega velikana,
ki je po psevdoklasični dobi prvi uvedel v rusko knji-
ževnost novi duh zapadne kulture, ne da bi nehal
biti pristen Rus.
Drugi prevod z ruščine so Marije E v g e-
nije Markovičeve (Marko Vovčak) »Pučke
pripovesti«, v katerih nam maloruska pisateljica Ma-
rija Aleksandrovna Velinskaja poročena Markovič
predstavlja bedo in revščino maloruskega kmeta v
vsej grozni nagoti. Knjiga je velike etične vrednosti
ter je mnogo pripomogla, da se je olajšalo žalostno
stanje ruskih mužikov. Hvaležni moramo biti znanemu
mojstru v prevajanju, dr-u A. Harambašiču, da nas
je s svojim izbornim prevodom seznanil s to izredno
malorusko književnice.
Med poučne knjige spada pred vsem P o p a-
riča »Pomorska sila Hrvata za dobe na-
rodnih vlaäara«, kjer govori profesor Poparič o zani-
mivi veji hrvatske zgodovine ter navdušuje narod za
veliko njegovo prošlost.
Valla, nam slika v »Povesti novega
vieka« najvažnejšo dobo novejše zgodovine, od 1453.
do 1889. S tem je Matica dovršila svoje izdaje sve-
tovne zgodovine. Knjiga je pisana temeljito, v lepem
jeziku ter čitatelja nikakor ne utrudi.
Prirodoslovno stroko je nadaljevala matica z
(t j u r a š i n a knjigo »Ptice I.« Jezik, slog in raz-
pored so izborni, a tudi znanstvene vrednosti knjigi
ne primanjkuje.
Prof. Šrepel nam je v »Preporodu
u Italiji u XV. i XVL stolečju« podal zanimiv
del kulturne zgodovine italjanskega naroda, renesance,
ki JE potem razširila starogrško in rimsko umetnost
po vsem svetu.
Razven rednih knjig, ki jih dobivajo članovi
Matice za udnino 6 K, je izdala ista še tri knjige v
lastnem založništvu in sicer : »H rvatske na-
rodne pjesme IV.«, Ksenofona »Izabrane
s p i s e« .v prevodu Senca in Kuzmiča ter prof.
S r e p 1 a : »K 1 a s i č n o f i 1 o 1 o g i j o« in »Iz-
vještaj za leto i8g8«, iz katerega posnemamo, da
je Matica Hrvatska koncem leta 1898. imela 11084
članov.
Bratski narod hrvatski pač sme biti ponosen na
tak književni zavod, ki mu daruje leto za letom proti
neznatni odškodnini tako dragocenih književnih za-
kladov.
„Slovanski vek". To je naslov najnovejšega vse-
slovan.skega časopisa, ki ga je minoli mesec začel
izdajati na Dunaju dr. D. N. Vergun. List je name-
njen kulturno-političnim interesom vseh Slovanov ter
bo tako pripomogel k spoznavanju in zbliževanju
vseh slovanskih plemen, za čemer moramo stremiti vsi
^ Slovani, da slabejših, ker maloštevilnejših plemen ne po-
plavi tujstvo. List je v rokah Rusov in bodo vsi važnejši
članki tiskani v ruskem jeziku, kar je popolnoma
prav. Veliki ruski narod s svojo kulturo bodi voditelj
vsega Slovanstva in vsak zaveden Slovan naj si šteje
v dolžnost, biti vešč ruskemu jeziku. Vendar pa bo
uredništvo ».Slovanskega veka« sprejemalo tudi članke
v vseh drugih slovanskih narečjih, ki se bodo objav-
ljali ali v originalnem jeziku ali pa v ruskem pre-
vodu. Da bi si list naročili tim širši krogi, natisnje-
nili je nekaj člankov tudi v francoskem in nemškem
jeziku. Ta list najtopleje priporočamo, sosebno onim,
ki so ruščine zmožni, se je uče ali pa imajo namen
se je učiti, ker se jim tako nudi prilika, vaditi se v
čitanju ter si sploh pridobiti čim popolnejše poznanje
ruskega jezika. List stane na leto 10 K in se na-
roča v uredništvu : Dunaj, VIII. Bennogasse 22.
Razno.
članicami mestnega odbora za preskrbovanje
ubožcev v Brnu je imenoval mestni svet v svoji seji
dne 17. maja t, 1. gospe Heinksch, Konstantin, Klein,
Lobi in gico. Karger. Prvi slučaj Avstriji.
O prvi vzgoji otroške duše piše go.spa Wolff
mej drugim: »Telesna in duševna vzgoja otroka se
morata ujemati od prve ure po rojstvu naprej. Ako se
otrok joče in temu ni vzrok to, da je moker ali lačen,
pustimo ga kričati. To je jedino gibanje, ki mu je
mogoče ; privoščimo je njegovim pljučem prav od
srca. Glede hranjenja in spanja moramo opazovati
največjo rednost in točnost. Kmalu bodemo po svoji
doslednosti doživeli veselje, da nam ne bode treba
bedeti in tekati okrog po noči in po dne, nego da si
bodemo mogli z našim ljubljenčkom vred odpočili
in okrepiti živce tudi mi. In »kakor se je Janezek na-
vadil, tako Janez živi«. Po desetih dneh je moja jako
pametna pestunja vzgojila mojega dečka tako, da je
bil le vsake tri ure lačen ter da je po noči spal ne-
prestano po šest ur. Baš narobe od vseh mojih
znank in prijateljic nisem svojega otroka po noči
imela nikdar na rokah in le malo tudi po dne ; s
i3timi meseci že je tekal sam ter spal od 7. ali 8.
ure zvečer do 6. ure zjutraj, dočim je bil po dne
prav živahen. Dobro bode, da z otrokom niste pre-
živahni, nego da privoščati njegovim majhnim možga-
nom kolikor največ miru. Ne vozite ga po cestah,
kjer je mnogo prometa, kajti v kolikor večjem miru
se razvijajo možgani, toliko manj se je bati nesrečne
nervoznosti. Zlasti ugodno upliva bivanje pod milim
nebom. Kjer je le mogoče, priskrbite otrokom pro-
storček v vrtu, ali pa celo griček peska (pesek si
mora večkrat polivati z vodo. da ostane primerno
vlažen). Glavni pogoj zdravega razvijanja so torej
zrak, gibanje in potem dijeta. Popolnoma zgrešeno
je, če se daje otrokom sem ter tje denarja, da si
skočijo po sladkor, čokolado ali kaj podobnega ; po
večjih mestih jih žalibog avtomati, ki so sedaj postav-
ljeni že skoro na vseh javnih prostorih, v to izzivajo
prav nevarno. Kolikokrati sem že slišala, da se je
otrokom prepovedalo kakšno nerodnost ter obljubilo
v nagrado novcev. vS tem se otroke hitro razvadi ;
kedar vidijo prodajalnico ali avtomat, hočejo takoj
imeti kakšno sladčico ter mučijo slabo mater toliko
časa, dokler ne potegne iz žepa novčarke, samo da
se jih odkriža. Nikakor ne verujte, drage čitateljice,
da s takimi obljubami in umikanjem pred voljo otrok
istim storite kaj dobrega. To jim pokvari želodec in
zobe, razven tega pa postanejo bolj in bolj poželjivi ;
Str. 142
SLOVENKA
trpinčili vas bodo neprestano ter sku.šali sami priti
do denarja, da skrivoma ustrezajo svojim razvadam.
Na tak način se ne nauče, da bi se premagovali,
kar je v življenju toli potrebno.
(ilavni pogoj vzgoje pa bodi doslednost. Kar si
danes prepovedala, ne smeš jutri, pojutraj.šnjem ali
kdaj pozneje dovoliti. Nikdar pa ne dovoli ničesar,
kar je prepovedal tvoj soprog, nikdar ne skušaj kazni,
katere je naložil on, kakorsibodi olajšati, čeprav
se ti morda zdijo preostre. Nikdar ne smeš možu
N'spričo otrok ničesar očitati, kar bi se tikalo kazno-
vanja ali vzgoje sploh ; otroci so tako premeteni, da
kmalu spoznajo naše .slabosti ter jih znajo izkoriščati ;
z laskanjem, pa tudi s solzami skušajo uveljaviti svojo
voljo.
Šibo naj bi se rabilo le redkodaj in izjemoma ;
prepoved s strogim glasom zadostuje npvadno in dobro
je, če potem pristaviš milejše: »Vidiš, ako storiš to,
imelo boš to in to škodo«. Tak poziv na razumnost po-
maga skoro vedno več nego vse šibe ; otrok se pri-
vadi razmišljanju ter smatra roditelje ljubečemi vzg-o-
jitelji ne pa strogimi trinogi, ki hočejo le, da se vse
uklanja njihovi volji. Sploh ne delaj otrokom vsega
prelahkim in pregladkim : vadi jih, da bodo vedno sami
prevdarjali in mislili, kajti razum treba vežbati enako,
kakor s& dosega urnost in gibčnost rok le potom vaje.
Človek, ki je navajen, polagati si račun o samem sebi
in o zunanjem svetu, bo vedno bistra glava ter bo
imel tudi dovolj moči v svoji volji, da bo izvajal ono,
o čemer je spoznal, da je dobro in potrebno«.
Preosnova višjega dekliškega pouka. Dne 14. in
15. maja t. 1. se je vršilo v ministrstvu za nauk in
bogočastje na Dunaju zanimivo posvetovanje o tem
vprašanju ; naučno ministerstvo je bilo pozvalo več
deželnih šolskih svetnikov, vseučiliščnih profesorjev,
ravnateljev dekliških licejev in več gospa, ter jim
predložilo pet vprašanj, ki se tičejo nameravane pre-
osnove pouka za deklice. Ker so udeželenci in ude-
leženke pripadali različnim menenjem, je bila debata
zelo živahna. Naj podamo tukaj v kratkih potezah
glavne točke, ki so se pojavile tekom debate.
Manjšina povabljencev je zastopala menenje, da
treba dekliške srednje šole urediti po vzgdedu moških
realk ter da imajo ti zavodi v obče glede učnega
gradiva, metode in učil biti podobni srednjim šolam
za dečke. Utemeljevali so svoj nazor s tem, da obstoja
le ena obča omika za moške in ženske; vsako
popuščanje in prilagodenje ženskemu značaju in žen-
skim potrebam bi provzročilo nevarnost, da se de-
kletom ponudi manj vredna izobrazba, kar bi jim ob-
teževalo nadaljavanje študij bodisi v obrtni ali kakšni
drugi stroki.
Večina pa je bila za to, da je pouk deklet pri-
lagoditi posebnemu ženskemu značaju. Izvajali so,
da se na srednih šolah dečki učijo marsikaj, kar bi
dekletom nikakor ne moglo koristiti (tudi dečkom ne !
Op. stavca), kar bi torej občutile deklice le kot ne-
, potreben in škodljiv balast.
Minister za nauk in bogočastje, pl. Härtel, ki
je predsedoval tej enkéti, je koncem posvetovanj resu-
miral dognane uspehe :
Enketa je izrekla željo, da se preosnujejo vse
dekliške srednje šole kolikor mogoče na jednotnih
načelih. Vstop v te preosnovane dekliške srednje šole
bodi dovoljen po dovršenem 5. razredu ljudske šole.
.Srednje šole naj bi imele 6 razredov ter bi jih dekleta
dovrševala s 17 letom starosti. Potem bi lakko vsto-
pale v nadaljno izobrazbo v strokovne in znanstvene
tečaje, združene s temi zavodi.
Namen srednjih šol bodi temeljita obča izobrazba,
prikladna posebnemu ženskemu značaju ; posebna po-
zornost naj bi-se polagala na poučevanje v modernih
jezikih. Načelo bodi koncetracija, osredotočenje pouka
v znanostih, ki so posebno važne za ženske. Postran.ski
namen naj bi bil: pripravljanje za strokovno izobrazbo.
Število ur na teden za obvezne predmete naj bi
ne znašalo več nego 24 do 25 ; poučevalo naj bi se
dopoludne. da bi dekletom preostajalo dovolj časa za
telesne vaje in domačo vzgojo. V zadnjih tečajih naj bi
učenke skupno obiskovale muzeje, tovarne, dobrodelne
zavode itd., da bi se jih tako uvelo v realno živ-
ljenje in njega potrebe in prikazni.
Obvezni naj bi bili naslednji učni predmeti : ve-
ronauk; učni jezik in književnost, (temu predmetu naj
bi se posvetilo kolikor mogoče mnogo ur) ; moderni
jeziki (francoščina od prvega leta naprej, angdeški ali
kateri drugi novi jezik pozneje); zgodovina z nagla-
šanjem oddelkov, važnih za deklice; zemljepis z na-
glaševanjem gospodarske geografije; prirodoslovje s
posebnim ozirom na potrebe vsakdanjega življenja
(semkaj spada tudi somatologija in nauk o zdravju);
matematika in geometrija. Poslednjo bi bilo na prak-
tičen način združiti z risanjem. Algebra da ni potrebna.
.Sploh naj bi tvarina ne presegala učne tvarine nižjih
srednjih šol za dečke. Tudi lepopisje naj bi bil ob-
vezen predmet.
Neobvezni učni predmeti naj bi bili : telesne vaje
(igre), petje, ročna dela. Tudi vzgojeslovje in g-ospo-
dmjstvo naj bi se učilo v posebnih kurzih.
Poučevale naj bi učiteljice, a tudi učiteljev ni
smeti izključiti. Le harmonišno sodelovanje obeh spolov
zamore zagotoviti lepe uspehe. Kot učiteljice naj bi
se nastavljalo take, ki so po zrelostnem izpitu dovr-
šile filozofično fakulto na naših vseučiliščih te polo-
žile izpit sposobnosti za poučevanje na srednjih šolah
in dekliških licejih. Pa tudi gospice in gospe, ki so
se izobrazile zasebnim potem ali v tujini (na An-
gleškem), naj bi se nastavljale. O sposobnostnih iz-
kušnjah za dekliške liceje naj bi veljala kolikor mogoče
svoboda glede pripuščanja k izkušnji in koncentracija
glede učnih predmetov.
Končno so predlagali preosnovo dekliških meščan-
skih šol ter opozorili na.ično upravo na razne ne-
dostatke nižjega šolstva za deklice, zlasti na potrebo
obrtnih strokovnih učilnic.
Kako se ovarujemo jetike. Jetika je tudi na Slo-
venskem zelo razširjena Ijolezen. Umestno je torej
vprašanje o njenem bistvu in razširjanju. Ze pred
šestnajst-rai leti je dokazal dr. Koch, da provzročajo je
tiko drobne glivice, takozvani tuberkulni bacili. Tuber-
kuloza ali jetika spada torej mej nalezljive ali kužne
bolezni, kakor osepnice, kolera, legar, difterija, kuga
i. dr. To je danes dognano. Istatotako dognano pa
je, da je neopravičena pretirana bojazen pred jetič-
nimi, kajti vsak človek ni enako pripraven, da bi ga
zamogli okužiti navedeni bacili. V to je potrebna ne-
kaka individuelna dispozicija ali pripravnost, ki je
časih podedovana, časih pa provzročena po nerednem
življenju, nezadostni hrani in nekaterih boleznih. Kar-
koli slabi telo, ga mehkuži ter mu jemlje odporno moč,
pripravlja ugodna tla jetiki; narobe pa nas varuje vse,
kar nas krepi, vtrjuje ter nam jači občo odpornost,
pred kvarnimi uplivi provzročiteljev te bolezni. Mnogo
ljudi torej niti ne more z lahka zboleti za jetiko ter
SLOVENKA
Str. 143
ne zboli nikoli, ako živijo po pravilih higijene ter se
varujejo vsega, kar bi jih slabilo in jim manjšalo
telesne moči.
Na drugi strani pa tudi ni vsak tuberkulozni
bolnik pripraven, da bi okužil druge, zdrave ljudi.
Dandanes poznamo docela pot, po kateri prihajajo
imenovane glivice v pljuča -zdravega človeka. Ti ba-
cili zapuščajo bolnika potom pljunkov. Na prostem
zraku poginejo kmalu; vsekako se tukaj ne morejo
pomnoževati ; v to jim je potrebno človeško ali ži-
valsko truplo. Vso pozornost moramo torej obrniti na
izmečke (pljunke) jetičnih. Dr. Flügge in dr; so doka-
zali neovržno, dao kričanju in kašljanju zapuščajo ba-
cili usta bolnikova, kamor so prišli iz pljuč. — Ako
si pa bolnik, kedar kašlja, drži roko pred ustmi, pre-
preči s tem, da glivice ne morejo razleteti na vse
strani. O poljubih na usta je pač mogoče, da se
s slinami prenesejo bacih na zdravega človeka. Dah
bolnikov, zrak, ki ga izdiha, sam na sebi ni kužen ;
na ta način ne more niti ena glivica iz ust, kamoli
iz pljuč. Dr. Cornet je potrdil z mnogimi pokusi,
da tuberkulni bacili zapuščajo bolna pljuča le z izmečki;
tako prihajajo na tla ali v žepno rutico ; tukaj se kmalu
posuše, zlasti če smo pljunek razhodih ali razdrgnili.
O gibanju zraka, ki nastane, če hodimo po dotični
sobi ali kedar čistimo tla, vzdigne se pljunek, raz-
padel v droben prah, kvišku in ž njim imenovane
glivice. Koliko časa iste potem plavajo v zraku, to
je teško določiti ; vsekako pa poginejo kmalu, morda
čez nekaj dnij ali celo v nekoliko urah.
Kužni in zdravim ljudeni nevarni so torej le
tisti prostori, v katerih so j etični bolniki pljuvali na
tla ali v svoje rute. Sobe pa, v katerih niso bivali
imenovani bolniki, ali kjer se je pljuvalo vedno v
skledice, takih sob se nam ni bati. V prostem zraku
ne živi nikdar toliko bacilov, da bi megli človeka
okužiti. Vsak bolnik nam je torej lahko nevaren, če
hoče. Vsak pa lahko tudi prepreči vsako nevarnost,
ako hoče.
Nikdar naj se ne pljuva na tla, nikdar v robec,
nego vedno treba zbirati pljunke v skledicah, v ka-
terih se nahaja kaka tekočina, ter jih ohraniti vlažne,
dokler jih ne uničimo. Kajti le s posušenimi izmečki se
bacili lahko razširjajo po zraku, nikdar pa se ne mo-
rejo vzdigniti iz tekočine, niti z vlažne površine. Naj-
manjša količina vode drži bacile trdno nase.
To so glavna pravila, po katerih je prepreče-
vati jetiko. Kakor vidimo, ni tako teško ravnati se
po njih, in popolnoma neopravičeno je, če se daleč
ogibamo jetičnih bolnikov, zlasti, če isti poznajo ne-
varnost, katero provzročajo okolici ter se ravnajo po
tukaj navedenih predpisih.
Ženska in državna služba. Dne 7. t. m. je zbo-
rovalo obče avstrijsko žensko društvo na Dunaju ter
po temeljitem govoru dvornega svetnika dr. Maksa
Bruckharda, ki je član upravnega sodišča, ter po daljši
živahni debati, ki je sledila go^'oru tega strokovnjaka,
sklenilo naslednjo rezolucijo :
Uvaževaje, da ne goni želja po novotarijah in
zanimivih dogodkih, nego gmotna sila srednjih slojev
prebivalstva, naše ženske iz doma v borbo za ob-
stanek ; da te ženske v vseh poklicih, v katere so jih
dosedaj pripustili, zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti,
kar se mora zlasti priznati uslužbenkam državnih
uradov;, z ozirom na to, da je ženskam izročena te-
žavna, mnogokrat zelo odgovorna služba ter da mo-
rajo v mnogih slučajih opravljati isto delo kakor njih
rnoški kolegi, dočim so glede službenega razmerja
često izročene samovolji prednikov ter njih plača ne
zadostuje, da bi ž njo pokrivale najnujnejše potrebe
življenja ; uvaževaje, da nasprotuje nravni nalogi dr-
žave, ako ista kot delodajalec izkorišča^ gmotno bedo
svojih uslužbenk — zahtevajo zbrane drž. uslužbenke :
1. jednotno ureditev ženskega o.sobja, namešče-
nega na državnih uradih.
2. uvrstitev istega v status uradnikov :
a) definitivno nameščanje po dveletnem začasnem
.službovanju ;
b) uvrstitev v XL plačilni razred ;
c) napredovanje v višje razrede o jednaki u^po-
.sobljenosti z moškimi uradniki ;
d) dovolitev 14-dnevnega dopusta vsako leto in
prostost vsake druge nedelje ;
e) dvignenje prepovedi, da se uradnice ne smejo
možiti.
3. ustanovitev službene pragmatike za vse moške
in ženske uradnike, da se tako preprečijo krivice, ki
se često godé uradnicam.
To resolucijo predložijo gospodski zbornici^ zbor-
nici poslancev in finančnemu ministerstvu.
Pravniški kongresi o priliki svetovne razstave v
Parizu se bodo bavili s perečimi pravnimi vprašanji
obče važnosti, zlasti tudi s takimi, ki zanimajo žen-
stvo. Razpravljalo se bo n. pr. : o zakoniti uredbi
zavarovanja delavcev proti nezgodam ; o hrambi otrok
proti delomržnji in beračenju ; o načelih in predpisih
za očetovsko pokorilno oblast; o ulogi žena v kaznil-
nicah ; o pravicah ženstva i. dr. Dotičnih razprav se
udeleže pravniki od vseh strani sveta.
Ločitev zakona in pravica matere do vzgoje
otrok. § 142 našega obč. drž. zak. določa, da se imajo
v slučaju ločitve zakona prepustiti otroci po dovršenem 4.
oziroma 7. letu starosti, ako ni posebnih ovir, v vzgojo
očeta. Ta točka našega zakonika ni le krivična nego tudi
škodljiva. Obče avstrijsko žensko društvo na Dunaju
je sklenilo, .da pošlje obema zbornicama našega parla-
menta peticije, da se spremenijo določbe omenjenega §.
Prvi ženski stavbinski mojster v naši monarhiji
je g.ica Erika Paulas v Budimpešti. Ista je nedavno
na podlagi strokovnega izpita, položenega dne 17'
aprila, sprejela diplomo stavbinskega mojstra.
Slepa dekleta je finančno ministerstvo Zjedinjenih
držav severo-ameriških nastavilo za pisanje s stroji.
Ista opravljajo svojo nalogo tako izborno, da jih mis-
lijo s prihodnjim  letom nastaviti še več.
O položaju petrograjskih delavk je nedavno na
shodu ruskih rokodelcev poročala zdravnica M. Po-
krovskaja. Razmere so sila žalostne, zlasti kar se
tiče šivelj in učenk sploh. Plača je slaba, dela pa
toliko, da jim ne preostaja trenotek v izobrazbo s
čitanjem ali v razvedrevanje v obče. Ni se torej ču-
diti, da jih mnogo pade. Sivelje tvorijo lo^/o prosti-
tutk, delavke v tovarnah pa le 3''/(,. Temu zlu skuša
priti v okora novoustanovljeno društvo, ki prireja
vsako nedeljo v treh okrajih Retrograda shode, kjer
se mlada dekleta zabavajo in učijo. Isto mlado dru-
štvo je ustanovilo že več zavetišč in knjižnic. Ista
poročevalka je predlagala, da je uvesti popoln ne-
deljski počitek ter da dekleta pod 15. letim ne bodo
smela delati po noči, t. j. od 10. ure zvečer do 5.
ure zjutraj. Oba predloga sta bila sprejeta.
Str. 144
SLOVENKA.
Volilno pravo Londončank. Spodnja zbornica
angležkega parlamenta je sprejela v drugem čitanju
z 248 glasovi proti 129 zakon, glasom katerega dobijo
ženske pasivno volilno pravico za nove municipalne
svete v posameznih delih Londona.
»Ženski klub« na Dunaju je imel dne 29. maja
t. 1. svoj ustanovni shod. Društvo si je najelo lepo
stanovanje. Število udinj znaša že 300. V prihodnji
številki spregovorimo obširno o ženskih klubih, ki bi
se morda dali ustanoviti tudi po večjih mestih na
Slovenskem.
Žensko vseučilišče na Turškem. V Carigradu
se nahaja žensko vseučilišče, urejeno po vzgledu
amerikanskih colleg-ov. Učni jezik je angleški. Učite-
ljice so iz večine Američanke. Slušateljice prihajajo
z Grškega, iz Albanije, Male Azije, Egipta, pa tudi
z Ruskega, Romunskega in Bolgarskega. Dosedaj je
na tem zavodu dovršilo študije 122 deklet; polovica
si s pridobljenim znanjem služi svoj kruh. Letos je
v kolegu 160 slušateljic, in sicer 80 internih in
80 takih, ki stanujejo izven zavoda. Za mohamedanke
skrbi turška vlada.
Nova svatba na dvoru v Cetinju. Pravijo, da se
tretji sin grškega kralja, princ Nikolaj, poroči s čr-
nogorsko kneginjo Ksenijo.
Ustanovitev  »dobrotvornih  zadrug  Srbkinj«  v
Bosni in Hercegovini priporoča v Novem Sadu iz-
hajajoči izborni srbski »Ženski svet.« Za časa blago-
pokojnega mitropolita Gjorgja Nikolajeviča je v Sa-
rajevu obstajalo »krajcarsko žensko društvo«, ki je
imelo v sredi malone vso srbsko žensko inteligenco.
Po smrti imenovanega mitropolita je zaspalo tudi na-
vedeno društvo. Baš v teh krajih je najbolj potrebna
ustanovitev dobrotvornih zadrug, ki so velikega po-
mena za vzgojo srbske mladine.
Srbski ženski internat v Zagrebu. »Dobrotvorni
zadrugi Srbkinj« v Zagrebu se je posrečilo, osnovati
ženski internat v Zagrebu za Srbkinje, ki se tam uče
na srednjih in strokovnih šolah. Deželna vlada je že
potrdila pravila za ta zavod in internat se otvori že
začetkom prihodnjega šolsKcga leta.
Belgradsko »žensko društvo« si je za tekoče
upravno leto izvolilo za predsednico g.o Saro Kara-
markovičko, za podpredsednico g.o Naco Stefanovičko,
za blagajničarko g.o Emo Kozarčevo, za poslo-
vodkinjo gico Katarino Holecovo, za upraviteljice
društvenega glasila »Domaćice« g.ico Katarino Be-
limarkovičko, g.lco G. Milovanovičko za nadzornico
društvenih prodajalnic (pazarov), g.ico Mag'o Vida
kovičko za blagajničarko pazarov in za cenjiteljici
g.e Perko Božičko in Stanijo Milanovičko.
Slovenka v ruski državni službi Gdčna. Marica
Strnad, bivša učiteljica na Štajerskem in znana
slovenska pisateljica, ki je bila odšla lani na Rusko,
je napravila izpit za učiteljico nemškega jezika za vse
razrede ženskih gimnazij ter za nižje razrede
moških gimnazij. Izpit je naredila pred izpraševalno
komisijo harkovskega vseučilišča. To jesen nastopi
rusko državno službo. To je vesel pojav, ki kaže,
koliko premore i ženska čvrsta volja.
(Po »Slov. Narodu.«)
Duhovniki  in žensko gibanje na Francoskem.
Nedavno je Abbé Sirech govoril na nekem shodu v
Lyonu o ženskem vprašanju. Rekel je mej drugim,
da smatra cerkev ženski upliv na razvijane narodov
odločilnim ; žensko vprašanje da tvori polovico so-
cijalnega vprašanja. Naglašal je, kako potrebno je
ustanavljanje ženskih društev v medsobno pomoč ter
dejal, da je zaslužek žensk premajhen, da bi se od
njih zamoglo pobirati prispevke v to svrho. Potrebne
svote bi trebalo nabaviti potom javnih darov ; teh
dobrih del bi se naj udeležile tudi gospe višjih krogov.
Rusko žensko društvo je imelo prošlo leto 2100
članic, ki so plačevale po 5 rubljev udnine. Društvo
je ustanovilo z lastnim premoženjem sledeče zavode :
dom za uboge ženske, posredovalnico služb, odbor za
preskrbovanje obleke revnim otrokom, odbor v
podporo kmetom, ki trpe bedo vsled povodenj in
drugih nezgod. Razven tega ima društvo svojo knji-
žnico, čitalnico in obednico. Društveni dom je vsaki
dan odprt od i. ure popolune do polunoči. Udinje
se pridno poslužujejo svojega doma. Večkrat imajo
predavanja o ženskem in delavskem vprašanju. Dru-
štvo skrbi za brezplačni pouk v angleščini in petju.
Plača industrijskih učiteljic na Mpravskem se
vsled zakona, ki je bil dne i. maja t. 1. sprejet so-
glasno, znatno zboljša. Odslej bodo imele učiteljice
ročnih del in industrijalne učiteljice na moravskih
ljudskih in meščanskih šolah sploh 800 oziroma goo
kron letne plače z lo^/o doklade vsakih pet let ter
jih dežela preskrbi tudi za slučaj starosti. Morale pa
bodo poučevati najmanj 16 ur na teden. Dosedaj so
bile vse industrijalne učiteljice nastavljene le začasno,
plače pa so imele izvečine (1898/99 leta 371 učiteljic)
po 100 do 20Ó gld. — a manjšina (istega leta 225
učiteljic) le po 40 do 100 gld. na leto. — To je vse-
kako lep uspeh na polju ženske osamosvoje.
Ženska obleka. V Moskvi se je ustanovilo dru-
štvo, ki si je postavilo nalogo, da določi stalno na-
rodno žensko nošo, ki bi ne bila podvržena vsem iz-
premembam mode. Na prvem posvetovanju so že do-
ločili osem oblek, 4 za dekleta, 4 za žene. Vse obleke
so zdrave, elegantne in — narodne.
L' école des beaux arts (šola lepih umetnosti) v
Parizu je te dni sprejela prve učenke in sicer : gospice
Fieard in Jamin v slikarski, Rozet v kiparski in Mor-
gan v stavbarski oddelek.
Poizvedovalnica. Društvo za ženske koristi v
Monakovem je otvori'o poizvedovalnico, v kateri brez-
plačno obveščajo ženske in moške vseh stanov o do-
brodelnih ustanovah v Monakovem, ki se tičejo pre-
skrbovanja ubožcev, zavarovalnic, društev, denarnih
in drugih zavodov itd. Ali bi ne bilo mogoče zdru-
žiti podobno poizvedovalnico o tržaških razmerah z
»zavodom sv. Nikolaja« ?
Ženski muzej hočejo ustanoviti petrograjska
ženska društva ; v istem bodo zastopana vsa polja
industrije, umetnosti in znanosti, — v čijih razvitku
so ženske igrale kakšno^ vlogo.
Prva zdravnica na Švedskem je dr. Ana Stecksén,
ki je nedavno v karolinškem zavodu branila svojo
disertacijo ter temeljito premagala svoje moške na-
sprotnike.