■ iiuiuiee Iihm
fm ačelo se je po dolgih I	M. pripravah, vendar izne-
| nada, spontano. Začelo I se je v najhujši temi, v ognju \ in krvi, sredi ječanja in pre-| klinjanja. Zašumelo in privr-
i
bilo to nujno potrebno. Tedaj že ni bilo mogoče voditi na stari način številne brigade in odrede, oborožene že z najrazličnejšim orožjem. Nastale so v času, ko so partizanske sile
Ob dnevu JLA
j šalo je kakor poletni vihar, j lomilo stoletne spone zaosta-I tosti, poniževanja, hlapcevst-
| va.
Prebudilo je množice, napolnilo njihova od stranu in gro-I ze stisnjena srca z radostjo, j ponosom in upornostjo. uvig-e uiiu jm je iz oiata, vzravnalo j njmove upognjene, prebičane i ! hrbte in jih z nezaaržno silo j e potegnilo v boj, v divji metez. s j 10 je bil Ut-uii, krvavi obra- j [ tun z zatiravcem, sploh obra- I j cun z vsem nazadnjaškim, pre- j j zivelim.
Vsi so prijeli za puško, I i kmeije, obrtniki, intelektualci, I j mladi in stari, zenske in celo j I otroci. Pričel se je obupen, ne- ! 1 enak boj. Iz prvih ubežnikov, \ I ki so poiskati zavetje v mo- j - gočnih gozdovih, lačni, bosi in [ preganjani kot zveri, se je ro- i bilo novo življenje, nov člo- j ven, svoboda. Upornikov, bor- | cev-osvoboditeljev, je bilo iz = dneva v dan več, iz dneva v j dan je moral okupator okuša- j I ti njihovo moč, udarnost in \ I nepremagljivo vero. Vero v j | nekaj velikega, lepega, vero v \ j zmago, prihodnost, v življenje. \ Tako se je rojevala naša j | svoboda, naša domovina, ; I skupno z njo pa je rasla tudi \ I nova armada, armada juna- j | ških branivcev te nove domo- I vine.
Sprva majhne, razdrobljene | partizanske skupine so se pod \ enotnim vodstvom in z jasno = perspektivo pred seboj pričete j = združevati in zadajati sovraž- i j niku vedno hujše udarce. Iz j I teh neurejenih »tolp«, kakor j I jih je imenoval okupator, ki j j pa jim je moral — hočeš no- = I teš — priznati nedosegljivo | 1 udarnost, voljo in pogum, se § j je porodila naša narodnoosvo-j bodilna vojska, naša Jugoslo- j I vanska ljudska armada.	\
j Na podlagi uspehov v letu j 1 1942, v katerem je bilo skoraj \ i po vsej Jugoslaviji ustanov- e I Ijenih mnogo narodnoosvobo- I | dilnih partizanskih brigad, je ; I Vrhovni štab jeseni izdal ukaz \ I o ustanovitvi divizij in korpu- I 1 sov. Z ustanovitvijo prvih ' | osmih divizij in dveh korpu- \ j sov novembra 1942 je bilo, gle- = ! dano v celoti, končano pre- | i hodno obdobje v postopni gra- | I ditvi narodnoosvobodilne voj- j | ske, ki se je pričelo z ustano- | i vitvijo Prve proletarske bri- \ I gade 21. dec. 1941.
| Tako se je, v nenehnem boj- ! j nem metežu, na položajih, sko- \ I vala nova revolucionarna ar- j j mada, ki je dobila ime narod- ! I noosvobodilna vojska, kakor | j se je imenovala še do 1. mar- I j ca 1945, ko je dobila ime Ju- [ 1 goslovanska armada. S tem je \ I bila nova armada, ki se je iz- I ' oblikovala v ognju partizan- [ I ske vojne, tudi dokončno or- \ I ganizacijsko oblikovana. Divi- j | zije in korpusi so bili usta- ! I novljeni v času, ko so bili za \ | to dani vsi pogoji in ko je j
že osvobodile in imele v rokah velika ozemlja, ko so že nastajali prvi obrisi nove ljudske oblasti, torej tedaj, ko je nastala potreba po ofenzivnih operacijah še večjega pomena. (»Z USTANOVITVIJO
LJUDSKE VOJSKE PA SO BILI USTVARJENI POGOJI ZA OPERACIJE SPLOŠNEGA SLOGA, ZA SE MOČNEJŠE UDARCE PROTI OKUPATORJU TER NJEGOVIM USTA-SKIM IN ČETNISKIM HLAPCEM,« PRAVI TOV. TITO V BILTENU ZA SEPTEMBER-NOV EMBER 1942).
Tak je bil nastanek kopne-ne vojske nove ljudske armade, prav tako pa sta že v ognju partizanskega boja nastala in se razvijala mornarica in letalstvo NOV in POJ. Že 18. decembra 1942 je bila s posebnim odlokom Vrhovnega štaba ustanovljena pri IV. operativni coni Hrvatske sekcija za vojno mornarico, 14.
oktobra 1943 pa je bila pri Vrhovnem štabu ustanovljena prva letalska baza.
Narodnoosvobodilna vojska je od prvega dne oborožene borbe nastajala po določenih načelih, načrtih in ukazih Vrhovnega štaba. Leto 1942 je bilo v določenih pogledih prelomno leto osvobodilne vojne in revolucije, saj je tedaj imel okupator največ oboroženih sil in si je na vse načine prizadeval, da bi uničil mlado vojsko. Toda pomagala mu ni nobena ofenziva, vsak poskus se je izjalovil in ga veljal veliko žrtev, medtem ko je partizanska vojska iz borbe v borbo naraščala in se pripravljala na odločilni spopad ...
.J
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA
Leto VII. - št. 51
KOČEVJE, 21. DECEMBRA 1962
Cena 20 din
INLES: veliki načrti
Bliža se konec koledarskega in gospodarskega leta, ko vsi z večjim ali manjšim zadovoljstvom ugotavljamo uspehe (ali neuspehe) v minulem letu, jih seštevamo in že delamo pogumne načrte za prihodnje obdobje. Ko bomo opolnoči prekoračili prag v novo leto, se bomo le še bežno ozrli nazaj ter sklenili, da mora biti v bodoče še bolje...
Tudi naša; podjetja zadnje dni pred koncem leta seštevajo uspehe in že delajo načrte za prihodnje leto. Marsikje so doseženi uspehi zadovoljivi, ponekod pa ugotavljajo, da bi bilo lahko veliko bolje. Ko smo se oglasili v ribniškem bombinatu lesne indu-
tikle izven standarda (industrijske proizvodnje), kakor tudi zaradi padca cen na zunanjem trgu. Le-te so padle za 13 odstotkov, kar pomeni pri podjetju 150 milijonov. Toda 95 odstotkov doseženega letnega plana ne moremo šteti za neuspeh, ker proizvodnja
INLESOV
IZDELEK
stri j e INLES, so nam povedali, da bodo izpolnili letošnji plan približno 95 odstotno. Na izpolnjevanje letnega plana je vplivalo več faktorjev, predvsem pa velika konkurenca na trgu in, do neke mere, konzervativnost domačega trga, ki še vedno išče ar-
ni padla, ampak se je celo dvignila (imajo precej zalog), znižala pa se je prodaja (predvsem na zunanjem trgu)!
PLAN 1963
In načrti? O Inlesovih načrtih lahko pravimo, da so širokopo-
tezni, vsestranski in pogumni. O tem je razpravljal tudi delavski svet kombinata na zadnji seji (10. decembra). Oglejmo si najprej plan za leto 1963, ki ga je DS sprejel. Plan fakturirane realizacije je postavljen v višini dveh milijard 900 milijonov dinarjev, torej za 500 milijonov višji od letošnjega (21 odstotkov).
Kot osnova za izdelavo plana za
prihodnje leto je služilo 100 % izkoriščenje sedanjih kapacitet, potrebno pa jih bo treba povečati z rekonstrukcijo in dopolnitvijo strojne opreme, 'povečati storilnost s pravilnejšim stimuliranjem in boljšo organizacijo dela ter uvesti točnejšo evidenco in kontrolo. Za realizacijo plana bo treba tudi organizirati in kadrovsko okrepiti ko-(Konec na 2. strani)
Združitev knjigarne
Delavska sveta podjetij Državne založbe Slovenije in Trgopro-meta Kočevje sta sklenila, da se pripoji poslovalnica »Trgopro-meta« Knjigarna in papirnica z novim letom Državni založbi. Knjigarna bo začasno še v sedanjih prostorih, do občinskega praznika prihodnje leto pa bo DZS preuredila prostore bivšega Tapetništva in prostore, kjer je zdaj čevljarska delavnica (na Ljubljanski cesti) v knjigarno in papirnico. Svet za blagovni promet ObLO Kočevje je sklepa delavskih svetov potrdil.
INLES: veliki načrti
mercialno službo v upravi in odpreti zastopništva v ostalin republican. in a izpolnjevanje plana v prinodnjem letu bo odločilno vplival tudi uspen v prvem četrtletju, za Car se bodo Car najooij potrudili.
Po obratm so razdelili plan ta-Cole: oprat Kočevje 36,45 odstot-Cov, Ribnica 35,26 odstotCov, Lo-šCi potoC 12,15 odstotCov, Sodražica 5,52 odstotCov, Dolenja vas 5,17 odstotCov in PodpresCa 3,45 odstotCov. Precej višji od letošnjega je tudi izvozni plan, in sicer za 26 odstotCov (1,600.000 dolarjev). <
OSNUTEK PROGRAMA REKONSTRUKCIJ
DelavsCi svet je na zadnji seji obravnaval tudi osnuteC programa reConstruCcij in novih investicij v naslednjih petih letih. Ta prva zamisel je pogumna in obeta Combinatu veliC razmah, vendar jo je treba še temeljito preštudirati in naj bi služila za nadaljnjo podrobno obravnavo povečanja industrijsCe obdelave lesa na tem območju.
•••••••■■iiii ■aMaiimiiiMaMiiiimi mmmm mi
E	■
| Uspeli ledna boja j
| prtih lunerhulozi
| Septembra je bil teden boja | j proti tuberkulozi. Občinski od- \ j bor Rdečega križa Kočevje je I | preko osnovnih organizacij iz- = j vedel nabiralno akcijo pod j ! geslom, zbirajmo sredstva za ! l pomoč tuberkuloznim bolni- \ j kom, ki so istočasno tudi so- j ( cialno ogroženi. Osnovne orga- j I nizacije RK so akcijo uspeš- I j no izvedle in je bilo zbranega j | v okviru občine 195.572 din. I | Del teh sredstev se je porabil I j v propagandne namene in za j j predavanja po terenu v tednu S I tuberkuloze med prebivav- I j stvom, 24 zdravstveno ogrože- j ! nim družinam in socialno po- ! I trebnim pa je bila podeljena I j pomoč.
Vsem osnovnim organizaci- I I jam RK in zbirateljem, ki so I | sodelovali v akciji za zbiranje I 5 sredstev, se občinski odbor [ 1 Rdečega križa najtopleje za- 1 | hvaljuje.
Po tem osnutku bo rekon-strukcija obratov znašala 970 milijonov dinarjev. S tem bi se povečala efektivnost proizvodnje od sedanjega bruto celotnega dohodka za milijardo in pol dinarjev (na štiri in pol milijarde). Za investicije novih obratov bodo potrebovali milijardo 200 milijonov dinarjev, s čimer bi se
Šolsko pohištvo, izdelek INLES
povečal bruto celotni dohodek še za milijardo 400 milijonov dinarjev. Tako bi se dvignil celotni bruto dohodek v petih letih, seveda če bo v celoti realiziran sedanji osutek rekonstrukcije in razvoja kombinata, na pet milijard 800 milijonov dinarjev!
S predvideno rekonstrukcijo bodo povečali proizvodnjo in jo specializirali na določene proizvode. Vse obrtniško delo bo odpadlo.
Nove investicije še proučujejo in preverjajo artikle, ki so jih predvideli v tej vsekakor drzni zamisli. Investicije in gradnje novih obratov pa bosia bazirala predvsem na izvozu, zato bo treba zunanji trg in njegove potrebe temeljito raziskati in šeie potem na podlagi ugotovitev napraviti podrobnejši program...
(vec)
Začasno financiranje proračunskih potreb
Svet za finance ObLO Kočevje je pripravil tudi predlog odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb za 1. tromesečje 1963. Po tem predlogu proračunska potrošnja v prvih treh mesecih prihodnjega leta ne bi smela znašati več kot 25 odstotkov letošnje proračunske potrošnje. O predlogu odloka bo odločal občinski ljudski odbor.
Novoletna otroška praznovanja v Kočevju
Od 22. do 29. decembra:
Filmske predstave potujočega kina Delavske univerze v vseh šolah in otroških varstvenih ustanovah (po razporedu, ki so ga šole in ustanove dobile).
Od 28. do 30. decembra:
Otroški semenj na tržnici v Kočevju.
28. in 29. decembra:
V Šeško vem domu več lutko vnih predstav za šole in varstvene ustanove (po razporedu, ki ga bodo šole in ustanove dobile).
28. in 29. decembra ob 16. uri:
Prihod dedka Mraza na otroški semenj (pred tržnico v Kočevju).
Rebalans letošnjega proračuna
Svet za finance ObLO Kočevje je pred dnevi razpravljal o rebalansu proračuna za leto 1962. Spremembe v proračunu so potrebne zato, ker dohodki niso dotekali tako, kot je bilo predvideno. Od predvidenih 396 milijonov dinarjev bo realiziranih le okoli 362 milijonov. Največji izpad pri donociKin je nastal zaradi nižjega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov (za nad 30 milijonov dinarjev) in manjših dohodkov od davka na alkoholne pijače. ObLO je najel tudi 16 milijonov dinarjev pre-mostivnega kredita, ki ga bo porabil za premiranje mleka.
Kljub nižjim proračunskim dohodkom pa se bodo proračunski izdatki pri nekaterih postavkah še povečali. Tako se bodo pove-
čali stroški za splošno prosveto za približno 6 milijonov dinarjev (ker so se prenesli nekateri stroški iz sklada na splošno prosveto), izdatki za socialno skrbstvo se povečajo za preko 3 milijone dinarjev (predvsem zaradi povečanja oskrbnin za mladoletnike v zavodih, ki znašajo skupno 5,4 milijone dinarjev), večji pa bodo tudi izdatki za razne podpore.
Povečane izdatke naj bi po predlogu sveta za finance krili iz proračunske rezerve, ki bi se znižala od približno 40 milijonov dinarjev na približno 2 milijona
300.000	dinarjev. O predlogu sveta bo razpravljal in sklepal občinski ljudski odbor na prihodnji seji.
Razprava o planih gospodarskih organizacij
Svet za finance pri ObLO Kočevje je razpravljal tudi o planih gospodarskih organizacij za leto 1963. Po teh planih bi se proizvodnja v kmetijstvu povečala za 2,4 odstotke, kar je po mnenju sveta prenizko. Podobno je tudi v panogi prometa, kjer je plan nižji za 10,7 odstotkov.
Industrijska proizvodnja bi se po planih gospodarskih organizacij povečala za 37,7 odstotka. Tako povečanje je predvideno zato, ker je v planu zajeta tudi proizvodnja kemične tovarne. Brez te tovarne pa bi se proizvodnja (oziroma celotni dohodek) povečal za 7,2 odstotka
Izredne porast predvideva tudi podjetje Zidar in sicer
fakturiranega celotnega dohodka za 47,5 odstotka, pri narodnem dohodku pa za 63,4 odstotka. Gostinstvo predvideva za 10 odstotkov večji promet, komunalne dejavnosti za 50 odstotkov večji celotni dohodek, obrt pa za 11,5 odstotkov večji celotni dohodek.
Tako naj bi se na območju občine po planih družbenih gospodarskih organizacij povečal fakturirani celotni dohodek za 21,6 odstotkov, vnovčen celotni dohodek za 24,8 odstotkov, narodni dohodek za 28,6 odstotkov, zaposlenost pa za 6,9 odstotka.
Po mišljenju sveta za finance pa bo treba v nekaterih podjetjih plane še pregledati in popraviti.
OD PETKA DO PETKA DOMA IN Z
PO SVETU OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
RAZGOVORI V KIJEVU: Predsednik Tito, ki je na oddihu v Cj Sovjetski zvezi, in premier Hruščov sta v sredo prispela na dvo-dnevni obisk v glavno mesto Ukrajine — Kijev. Visoka gosta z q njunim spremstvom so na postaji prisrčno sprejeli voditelji ukra-q jinske republike ter množica meščanov. Prvo uradno srečanje v ■■ Kijevu je imel tov. Tito na CK KP Ukrajine, kjer so jugoslovanske ^ predstavnike seznanili z uspehi in problemi razvoja Ukrajine. Pred-V sednik Tito si je ogledal največje znamenitosti Kijeva, medtem ko so ga na vsakem koraku pozdravljale velike množice prebivavcev. U KARDELJ V INDIJI: Po obisku v Indoneziji je podpredsednik 5" ZIS Edvard Kardelj obiskal Indijo. Na večerji, ki jo je priredil “■ v čast jugoslovanskim predstavnikom podpredsednik indijske re-Q publike dr. Husein in se je je udeležil tudi premier Nehru, sta q gostitelj in gost izmenjala zdravici. Poudarila sta trajno prijateljstvo med obema državama in ponovno potrdila načela miroljubne ^ koeksistence.
^ POŽIG KATANCE? Katanški secesionist Combe je pred krat-■ kim izjavil, da bo raje razglasil »politiko požiga države« kot dovolil H ponovno združitev s kongoško republiko. Na tiskovni konferenci je “ Combe zagrozil, da bodo njegovi pristaši porušili vse, če bo OZN H« vztrajala pri načrtu generalnega sekretarja U Tanta za integracijo q Katange s Kongom.
9
ODCEP NJASE: Minister Buttler je izjavil, da je britanska vlada »v načelu« sprejela zahtevo N jase, da se odcepi od rodezijske ^ federacije, kar predstavlja bližnji konec te umetne kolonialne Jg tvorbe.
POMOČ BRUNEJU: V Džakarti so ustanovili odbor za solidar- q nost z ljudstvom Severnega Kalimantana (Borneo). Odbor izraža vso podporo revoluciji in njenemu voditelju Azahariju ter poudarja, ^ da bo organiziral materialno in moralno podporo indonezijskega ig ljudstva (prostovoljci).	j,.
NOVI ATOMSKI POSKSI? V ZDA so v sredo sporočili, da je jj SZ opravila dve atomski eksploziji srednje jakosti, vendar švedske q sezimološke postaje teh eksplozij niso zaznamovale.
PRIZNANJE REVOLUCIJI: Sporočajo, da je vlada ZDA kot ® prva na zahodu priznala novo revolucionarno vlado v Jemenu, ker H so spoznali, da se bo novi režim kljub vsem naporom kontrarevo- ^ lucije obdržal.	^
PREVRAT V SENEGALU: Pred kratkim je prišlo v Senegalu . do političnega prevrata. Premiera Mamadu Dia so aretirali, pred- rj sednik Sneghor pa je po dvodnevni krizi sestavil novo vlado. V Pa- **■ rižu ocenjujejo nastali položaj kot zmago »profrancoskih elemen-
tov desne frakcije vladajoče stranke«.
O
o
PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
Osnutek ustave SR Slovenije
Občan določene občine je vsak državljan FLRJ, ki ima na področju občine svoje stalno bivališče. Kot občan uživa poleg pravic, ki mu jih dajeta zvezna in republiška ustava, še pravice, ki so mu zagotovljene z občinskim statutom.
Osnutek republiške ustave predpisuje javnost delovanja občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini; kako se bo ta javnost v praksi izvajala, bo določil poseben zakon. Vsekakor pa je osvojitev tega načela pomembna, saj bodo lahko občani imeli vpogled v delo vseh organov v občini in s tem možnost, da kar najbolj neposredno uresničujejo svojo pravico do samoupravljanja.
Povsem nova je ustavna določba, ki omogoča občinam, da med seboj sodelujejo ne samo v okviru okraja, v sklopu katerega so, temveč nasploh. To medsebojno sodelovanje zajema ustanavljanje skupnih organov in organizacij, združevanje sredstev za posamezne skupne namene, izmenjavo izkušenj, organizacijo skupnih akcij in druge oblike medsebojne nemoči. Tako sodelovanje se je sicer že doslej v praksi izvajalo, ni pa imelo svojega ustavnega temelja. Toda čeprav je taka določba prišla v osnutek ustave sama po sebi še ne rromeni, da morajo občine za vsako ceno med seboj sodelovati, temveč le, da v skladu s svojimi samoupravnimi pravicami lahko tako sodelovanje razvijejo brez strahu, da bi jim kdo utegnil očitati protipravnost takega ravnanja.
Piše: Silvo Vremec
Posebno pozornost posveča osnutek vprašanju sredstev občine. Sredstva so namreč materialna osnova vsakega delovanja: tudi samoupravljanja. Občina si sama določa svoje dohodke, seveda v skladu z družbeno delitvijo dohodka v FSRJ. Tistim občinam, ki bi se same s svojimi sredstvi ne mogle vzdrževati, zagotavlja potrebna sredstva republika. S sredstvi, ki jih ima, gospodari občina samostojno in jih v skladu s svojimi potrebami razporeja v svoj proračun in v svoje sklade. Seveda morajo občine uporabljati svoja sredstva samo namensko, to je v prvi vrsti za izvrševanje svojih, z ustavo in zakoni določenih pravic.
Občina na svojem področju načrtno usmerja razvoj gospodarstva in drugih družbenih služb ter vsklajuje individualne interese z družbenimi. To doseže predvsem s planiranjem, vendar ni plan e mo sredstvo takega usmerievanja. Tu je še celo vrsta instrumen-tov k0t so: določanje kreditne politike, dajanje sredstev za investicije, dajanje garancij, saniranje gospodarskih organizacij, komunalna gradnja in podobno. Vse to v svoji celovitosti je šele tisto, kar omogoča občini učinkovit vpliv na razvoj gospodarstva in družbenih služb ter na družbeni standard v občini.
Osnutek republiške ustave ne pozablja tudi na statut občine in mu posveča precejšnjo pozornost s tem, da določa, kai vse se z občinskim statutom ureia in tako poudarja pomen in vsebino občinske samouprave. Pri občinskih statutih ni postavljeno težišče na občinski skupščini kot najvišiem organu oblasti v občini, ampak predvsem na pravicah in dolžnostih občine, na načinu izvrševanja teh pravic in dolžnosti ter na medsebojnih odnosih v občini, ker so ta vprašanja najbolj značilna za občinsko samoupravo.
V skladu s predosnutkom zvezne ustave je osnutek ustave SRS upošteval splošna načela enotnega političnega sistema, ko je obravnaval organizacijo občinske skupščine. Zlasti so bila upoštevana načela, rotacije, omejitve ponovne volivnostj, dvndomnnst občinske skupščine, traianie mandatne dobe in načelo neposrednih volitev v občinsko sknnečino. V okviru teh načel je postavljena organizacija občinske skupščine
Občinska skunščina je najvišri organ oblasti in organ samo-imravliania. v okviru pravic in dolžnosti občine. Skimščino se«tav-Jiata dva zhera; občinski zbor in zbor delovnih organizacij. V občin.
Cl,'„.'^lnr Iahkn voliin in en izvolieni občani, ki imaio na področju ehcine svnie stalno bivališče. V zbor delovnih nreanizaeij pa valilo 'n so lahko izvoljeni delavei v delovnih oreanizaeiiah z območja °^'np ter individualni kmeti iški nroizvaiavei in zasebni obrtniki z ° .moč iq občine, ki so člani kmetijske zadruge naimma ni>-toe zbornice. V zbor delovnih organizacij so lahko izvoljeni tudi člani organov unravl.iania družbenih organizacij in strokovnih združeni, seveda, oh nogoiih. ki iih bo določil poseben zakon, pa tudi drnce osebe, ki se kot družbeni delavci aktivno ukvarjajo z vnra.šanii. ki snadaio v delovno nodroeie zbora delovnih organizacij. V občinsko s.Kunsemo lahko volj in je izvoljen samo tisti, ki ima snlošno vo-ivno pravico. Mandat članov skunšeine traja Slirj ]eta: vsako drugo eto se na novo izvoli polovica članov skupščine. Katerim elanom o no prvih volitvah potekel mandat že no dveh letih, določi občinska skupščina sama. Nihče ne more biti dvakrat zanored izvoljen v 7hnr občinske sknoščine in nihče ne more biti hkrati g]an obeh zborov j=fe občinske skupščine. Član občinske skupščine ne •T-hiti hkrati uslužbenec občinske nora ve ali sodnik občinskega sodišča. Kdor je kot član občinske sknnščine izvoljen v okrajno "rUrr:ino’ 'e	v naslednii mandatni dobi snet član občinske
s linščinc. vendar n» more biti več izvoljen v okraino skunšeino.
'; občinske sknnščine so za onravlianje svojih dolžnosti v skiro-semi odgovorni občanom in občinski skupščini. Volivci lahko odoo-kJieeio član« občinske skupščine Dolžnost članov občinske skunščme ie častna. Član občinske sknnščine uživa imuniteto, ki je v tem. da ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost m tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali izrečeno mnenje v občinski skupščini.
(Se nadaljuje)
Konference krajevnih organizacij SZDL
SUŠJE
(O. K.) — Pestremu poročilu o razgibani dejavnosti SZDL v pretekli mandatni dobi na letni konferenci SZDL v Sušjah, ki je bila pretekli petek, je sledila razprava, ki je dopolnila poročilo. O čem je vse tekla beseda? Komunalna vprašanja so bila pogost predmet na sejah krajevnega odbora SZDL. Zato so o tem govorili tudi na letni konferenci. Ugotovili so, da je potrebno urediti javno razsvetljavo v žlebiču in Vinicah.
Ukinitev žag venecijank ie nekatere posestnike prizadejala, zato vredlannio, da se za predel okrog žlebiča in bližnjega dela Slemen od.vre Rialerjeva žaga v Žlebiču.. Tdudi e želijo. da bi INLES Ribnica z ObT.O in prizade-tim lastnikom žage to čimprej uredil.
Zadružni, dom v Sušjah počasi propada. Vprašuiemo se, kdo je odgovoren za popravilo doma. Skoda pa je iz leta v leto večja.
Medlem ko so bili. oasivci. ki so združeni, v PGD Sušje, delavni. pa vlada med oasivci v PGD Vinice-Zapotok popolno mrtvilo. Težave so tudi zato, ker je le malo fantov in mož doma.. Večina jih je na delu v Nemčiji.
Kulturno prosvetna sekcija pri kraievnem. odboru.: SZDL ne organizirala svoin delavnost, tako da so seznani ali člane s pomembnejšimi televizijskimi od.d.aiami. Lepe uspehe vri predavanjih o kmetijstvu. je. dosegla tudi sekcija za kmetijstvo.
Na konferenci so vnotovili, da bo moral odbor nuditi, večno pomoč kot doslej ku.l.turnou.metniškemu društvu »Dr. Tva.n Priia-tel.j«, ki je bilo pred leti zelo delavno.
Ne bi smeli zanemariti vključevanja mladih v članstvo Socialistične zveze. Pri vključevanju mladih ljudi v SZDL bodo lahko
Urnik klnlm OZN
Odbor SZDL za mesto Kočevje je sklenil rifi bo klub nnslel odprt redno vsak dan (razen sobote in vp.del.le) od lfi. do 7.9. ure. Ge se bo pokapala, notreha. bo klub odprt tudi druae dni in. uro. Klub je v prostorih bivšega Steklarstva na Trgu svobode.
ŽAGA V ŽLEBIČU
(V. P.) — v nedeljo, 16. decembra, je bil v Ortneku zbor volivcev kraievnih skupnosti Slemena in Velike Poliane, ki se ga je udeležil tudi predsednik ObLO Ribnica France Ilc Volivci so v glavnem govorili o žagi v Žlebiču, o kateri ie bilo že veliko govora na različnih sestankih, nikjer pa niso sklenili nič konkretnega. Ker ie žaga za razrez lesa v teh krajih nujno potrebna, so volivci enoe-lasno zahtevali, da ta problem čimnrej uredijo in žago odnro, kar jim je predsednik ObLO tudi obljubil.
odigrali še posebno vlogo poverjeniki SZDL, ki so po vaseh in imajo z ljudmi največ stikov.
Ena važnih nalog novega odbora bo tudi ureditev in redno pobiranje člaarine.
Čeprav udeležba na konferenci ni bila taka, kot bi jo želeli, je bila uspešna in je nakazala vrsto stvari, ki jih bo moral upoštevati novi odbor pri svojem delu.
STRUGE
Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Strugah so razpravljali največ o pripravah za proslavo 20-let-nice Kočevskeaa zbora, o delu SZDL, o osnutku ustave SR Slovenije, odvečni delovni sili, šoli, o podružabljanju aozdne proizvodnje in kmetijstvu. Člane SZDL je najbolj zanimalo podružablianie gozdne proizvodnje. Nadalje so se pogovorili še o delu elektri.fik.a-ciiskeaa odbora in predlagati, naj bi vozil vsaj dvakrat na teden avtobus na progi Struge—Kočevje.
KOSTEL
Razprava je potekala največ o davkih, elektrifikaciji nekaterih vasi. o ukinitvi šole v Kostelu (predlagali so, naj bi bila v Kostelu šola vsaj še dve leti) in o popravilu nekaterih cest oziroma potov. Nadalje so izrazili želio, da bi na svoje predloae oziroma pripombe dobiti čimprej odgovor.
BANJA LOKA
Tudi v Banja loki so razpravljali največ o podružabljanju gozdne proizvodnje, o kooperaciji v kmetijstvu, maržah, _ gozdnem skladu, o davkih in o škodi po divjadi. Probleme s področja anzdarstva in kmetijstva je pojasnil tov. Lavrič, uslužbenec KZ Kočevje.
OSILNICA
Poročil n in razprava sta za jela. predvsem delo SZDL, elektrifikacij n nekaterih pasi, nradnin v n rt mi n rt a rt pin Uh nrnnnivnnij šfrnrtn 7)0 di.V-jnrtr prt-vaipgfnai «?	or.
nnrtivnoMn Pnnovi rmrtmižnh-1,7 nn n p no^rt.no Tomrvvnrlvie. 90-cialmh pndpnmh in drugih
krajevnih problemih.
Sprejeti so biti naslednji sklepi:
■— temeljito preštudirati, republiško ustavo in občinski statut,
—	primerno urediti vasi z ozirom na proslavo 20-letnice Kočevskega zbora,
—	pomagati pri podružabljanju aozdne in kmetijske proizvodnje,
— Priporočiti ObLO. naj zagotovi sredstva za dokončno elektrifikacijo vasi,
—	dograditi vodovod v Osil- \ niči,
—	pomaaati ZB zbirati sredstva za postavitev spomenika in
—	pomaaati gasilskemu društvu dograditi dom.
Ob razstavi: ureditev sodobnega doma
BREZ BUČNE REKLAME JE CENTER ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V KOČEVJU ORGANIZIRAL RAZSTAVO, KI NAJ BI NAŠEMU DELOVNEMU ČLOVEKU NAKAZAL, KAKO NAJ SI UREDI SVOJ DOM, DA BO PRAKTIČEN IN PRIJETEN. RAZSTAVA JE PRIVABILA ŠTEVILNO OBČINSTVO, KI SI JE Z ZANIMANJEM OGLEDOVALO RAZSTAVLJENE PREDMETE.
Razstava je obsegala v glavnem tri prostore, ki so bistveni za vsako stanovanje: kuhinjo, dnevno sobo in spalnico.. Obiskovavci so imeli priliko videti povsem nazorno, kako naj izgleda sodobna kuhinja, ki se danes uvaja v nova stanovanja. Kuhinjski prostor naj bo le tolikšen, da sev njem razporedi oprema, ki služi za pripravo in kuhanje jedil. To je: električni štedilnik, morda poleg njega še dodatno pečico na trda goriva, dalje pomivalna miza ter delovni pult z visečimi omari-
Ijeno steno, zlasti če je pravilno uporabljena! Lepa knjiga, kak keramičen izdelek, šopek rož itd. de-korativnost še povečajo. Seveda so možne tudi druge oblike in tudi cenejši načini izvedbe, 'ki pa so lahko pravtako praktični in prijetni za oko.
V dnevno sobo sodi kavč s klubsko mizico in fotelji. Služi nam za odmor, za branje časopisov, za sprejemanje obiskov. Ta del opreme postavimo po možnosti na tako mesto, od koder je lep pogled po sobi in proti oknu, če je skozenj
J)miinski katiček
cami, kar nadomešča nekdanjo-kredenco. V zgradbi je običajno poleg še shramba ali vgrajena omara s posebnimi zračniki. Zelo koristno tudi služi električni hladilnik, ki pa seveda bremeni direktno žep stanovavca. Ostala našteta oprema namreč običajno spada k samemu stanovanju. Tako urejena kuhinja pomeni za osebo, ki kuha, veliko olajšanje, ker ima vse pri roki in nima veliko hoje. Pri delu lahko uporablja tudi vrtljiv stolček, ki ga prilagodi potrebni višini in tako veliko dela opravlja sede.
Na enem koncu kuhinje je jedilni kot s sodobno mizo, ki ima zgornjo površino iz plošč tipa »ultrapas«, da jo je lahko čistiti in je vedno kot nova. Jedilni kot je lahko tudi v poleg ležeči dnevni sobi, kakor je pač grajeno stanovanje.
Srednji in najlepši prostor razstavne dvorane zavzema improvizirana dnevna soba. Tudi v naših stanovanjih naj služi za dnevno sobo največji in najlepši prostor. Saj nam ta v prvi vrsti omogoči prijetno bivanje v stanovanju. Dovolj prostoren, smotrno urejen in prijetno topel dnevni prostor bo marsikaterega zakonskega tovariša odvrnil od zahajanja po gostilnah. Razstava je pokazala primer, kako naj opremimo ta prostor. Naj lepše mesto damo sodobni o-mari, ki je zložena iz polic in omaric, ki služijo za razne namene in potrebe stanovavcev in tvorijo harmonično celoto. Kako prijeten je pogled na tako oprem-
Tečaj v Livoldu
vanju veliko lažje razporediti. Zaradi štednje danes odmerjamo spalnicam manjše površine, kar
lep pogled na prosto. Tudi ta del opreme je mo-žno nabaviti v preprostejši in cenejši izvedbi, seveda pa tudi dražji od razstavljene.
Danes je zelo priljubljena oprema v svetlih tonih, ker vpliva na nas veselejše kot temna. Tudi če se odločimo za cenejši mehek les, ga bomo pleskali v svetlem, čistem tonu ali v kombinaciji več barv ali celo v kombinaciji barvnega in naravnega lesa. Nikakor pa ne uporabljajmo raznih imitacij (flodrov), -ki hočejo predstavljati nekaj neresničnega, potvorjenega.
Razstava je tudi pokazala, kako krasimo stene s slikami. Teh naj ne natrpamo, kot na 'kaki slikarski razstavi. Dovolj je ena večja ali pa nekaj manjših v grupi in ne obešene visoko pod strop. Uporabljajmo originale priznanih u-metnikov ali pa dobre reprodukcije. Včasih najde svoje pravo mesto v našem stanovanju tudi kak kvaliteten izdelek naših otrok. Nikakor pa ne bomo kinčali naših stanovanj z robo, ki jo prodajajo branjevci, ker običajno nima nobene umetniške vrednosti. Tudi rože, zlasti lončnice v okusnih podstavkih, nam bodo prijetno poživile prostor in nam pričarale košček narave zlasti v pustih zimskih dneh.
Tretji improvizirani prostor na razstavi je prikazal primer sodobno urejene spalnice. Vse naj bo enostavno, a smotrno. Predvsem se izogibajmo nabavi velikih omar z zaokroženimi vratmi, za katere ni prostora v vsaki spalnici! Več ožjih enostavnih omar je v stano-
njihove uporabnosti ne zmanjšuje.
Poleg tega smo imeli na razstavi priliko videti tudi več uporabnih predmetov kot so predsob-ne stene z zrcali, obešalniki, policami, dalje nekaj sodobnih kuhinjskih aparatov, likalno mizo, lepo in praktično kuhinjsko posodo itd. Bolj v okras sta razstavi služili kovinski gugalnici, ki pa sta pokazali, kako kvalitetni so izdelki domačega podjetja »IN-KOP«. Sploh je razstavi mnogo doprinesel »INKOP«, kakor tudi kočevska »OPREMA«, kar daje prireditvi še poseben poudarek.
Koristno bi bilo, če bi prebivav-ci imeli večkrat priliko tako ali
še bolj nazorno videti opremljeno sodobno stanovanje, po možnosti tudi v cenejši izvedbi.
Mogoče bi bilo marsikateremu, ki se sam ne znajde pri ureditvi svojega doma, dobrodošla tozadevna posvetovalnica, kjer bi domači strokovnjaki ob določenem
Šestdnevno
razstavo
»Ureditev sodobnega doma« v Kočevju si je ogledalo okrog 1500 ljudi
času dajali nasvete.
Pozornost obiskovavcev in obi-skovavk je veljala tudi parketu in ladijskemu podu, prevlečenem z melaminskim lakom, izdelkom Kemične tovarne iz Kočevja. Po tem laku doslej ni bilo povpraševanja, zato kemična tovarna nima prirejene zanj proizvodnje. Ta lak je priporočljiv predvsem za trd les. Parket, ki je prevlečen s tem lakom, ni treba loščiti in dratirati, ampak se ga le obriše z mokro cunjo, kar pa laku nič ne škoduje. Parket ostane svetal, ker je lak prozoren.
Za okusno urejeno, neprenatr-pano razstavo gre prireditelju vse priznanje.	K.
Tehnika v naših domovih
Preteklo soboto je bil v Livoldu zaključen enotedenski tečaj »Nega bolnika na domu«. Obiskovalo ga je 10 tečajnic, organiziral ga je občinski odbor RK, vodila pa Angelca Arko, gospodinjska predmetna učiteljica iz Kočevja. Pretekli torek se je začel v Livoldu enak tečaj, ki ga obiskuje 10 deklet
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Od pravilnega načina kurjenja je veliko odvisno, kako bomo dobro izkoristili kurivo. Pri navadnih pečeh, kjer se sproti nalaga na ogenj, je važno, da dobimo takoj močan ogenj, ki ga vzdržujemo z dolaganjem, dokler ne dobi peč zadostne toplote. Takoj ko pogori zadnja količina goriva in je v peči še vsa žerjavica, moramo vsa kurilna in pepelna vratiča dobro zapreti, .tako, da povsem neha vleči. Le v tem slučaju bo peč vzdržala toploto in jo dolgo oddajala sobi. Pri slabo zaprtih vrati-cah pa odhaja toplota peči skozi dimnik na prosto. Te izgube toplotne energije so često zelo velike. Pisec teh vrstic dosega s takim načinom kurjenja odličen ekonomski učinek. Pri zunanji temperaturi pod —10° C doseže s trikratnim nalaganjem v peč zaže-ljeno sobno temperaturo (ca 20° C). Pri dobro zaprtih vraticah ostane peč topla in ogreva sobo (23 m2) kakih 10 ur, ne da bi temperatura medtem padla za več kot 3° C.
Nekatere novejše peči (»Plamen«, »Kraljica peči«) so tako prirejene, da se popolnoma napolnijo z gorivom, ki se prižge zgoraj, in izgoreva počasi navzdol, kar traja več ur, pri čemer oddaja peč enakomerno prijetno toploto. Le škoda, da večina uporabnikov ne upošteva tozadevnih navodil. Taka peč ima namreč tanjše stene in se kmalu shladi, tudi če so zaprta vsa vratiča.
Seveda je za vzdrževanje toplote v prostoru važno tudi to, da so okna in vrata dobro zaprta, da imajo okna dvojno zasteklitev. Zatesnitev okenskih in vratnih kril lahko izboljšamo tudi sami, če stična mesta (utore) oblepimo s trakom iz penaste gume. Ne smemo pa seveda prezreti potrebe po zračenju prostorov. To storimo v
začetku ogrevanja in pa med dnevom. To je odvisno od tega, kako je prostor velik in koliko ljudi v njem prebiva. Posebno je zračenje važno v kuhinjah, kjer se pojavlja še para in duhovi kuhanja.
Še nekaj osnovnih navodil za kuharice. Nikoli ne grejte in kuhajte v odprtih posodah! Vodna para se useda po stenah in pohištvu, ki vam ga uničuje. Stene postanejo mokre, če so hladne in se na njih para zgošča v vodne 'kapljice. To se dogaja zlasti pozimi v kuhinjah, kjer se kuha samo z električnim 'kuhalnikom in iso stene in pohištvo mrzli. Se hujše je, če so iz kuhinje odprta vrata v nekurjeno sobo za časa 'kuhanja. V tem slučaju je pojav vodnih kapljic (kondenza) na zidu sobe in opremi neizbežen. Potem se pa ljudje pritožujejo nad vlažnim stanovanjem: V sosedni hiši se je znanka stalno pritoževala nad vlago v podstrešnem stanovanju, kar se mi je zdelo dovolj čudno. Da bi odpravila vlago iz sobe, jo je imela cele dneve odprto, ob v satan vremenu in mrazu. Zvečer pa je odprla kuhinjo (kolikor že ne tudi podnevi med kuhanjem), da bi se soba ogrela. Seveda je bila kuhinja neprezračena, polna vlage, v sobi pa stene ledeno mrzle in tako se je para iz kuhinje kondenzirala na sobnih stenah v s rež.
Če bomo upoštevali gornje nasvete, če bomo takoj pregledali naše peči in odpravili vse nedo-statke t. j. vse mogoče špranje med pečnicami, ob vratih, če bomo uporabljali le suha drva (ki jih je treba pravočasno dobaviti in suha spraviti pod streho), bomo samo v našem področju letno prihranili toplotne energije v vrednosti, ki gre v desetine milijonov dinarjev.
T. K.
Mesto njegove smrti
10. dec. 1943 je med jurišem na utrjeni kočevski grad padel slavni komandant še slavnejše Štirinajste divizije Mirko Bračič. Padel je, potem ko je že skoraj strl s svojimi borci sovražnikovo gnezdo, ko se mu je že skoraj izpolnila velika želja, osvoboditi Kočevje, utrditi osvobojeno ozemlje, od koder naj bi se kot požar razširil ogenj osvobodilnega boja po vsej domovini. Le-to je ljubil z vso strastjo, zanjo je bil pripravljen žrtvovati življenje. Ponosen je bil na boj, ki ga je bojeval, ponosen na svojo šti-
rinajsto, ki je ob italijanski okupaciji strla Grčarice, ugnala Turjak. In potem, po nemški ofenzivi, ko so povsod govorili, da ni nobenega partizana več, je prihrumel z njo nad Grahovo, Lašče in nazadnje pred Kočevje. Vedel je, da bo slednje trd oreh in zaklel se je, da ga mora streti, pa naj bo to njegova poslednja naloga. In res je bila...
(Odlomek, v katerem opisuje Miško Kranjec smrt komandanta Bračiča, je iz epopeje o Štirinajsti diviziji »Za svetlimi obzorji«).
Gedžo, ki je slišal Bračičeve klice ob topu, zdaj pa videl, kako se je komandant zgrudil, je skočil k njemu in ga ves bled vzdignil. »Mirko, kaj pa je, kaj se je zgodilo?« je vprašal osuplo.
Bračič se je še vedno držal za prsi, šele čez čas je dejal s trudom: »Zdi se mi, da sem jo skupil, dragi Gedžo!« Ko si je nabral poslednjih sil, se je zagledal bojnemu tovarišu v oči in dejal z grenkim nasmeškom: »Ne vem, če bo še kaj iz mene, Gedžo...«
Do dna duše vznemirjen, ko da ne more razumeti te grde resnič-

nosti, še manj verjeti v njo, ga je Gedžo vlekel proti najbližji hiši. Borci so mu priskočili na pomoč, ravno tako osupli, zmešani, V hiši so ga položili na posteljo.
»Mirko, Mirko, komandant!« ga je klical Gedžo ves iz sebe. »Mirko, prijatelj...«
»Ženo mi pozdravi, Miro,« je zašepetal Bračič, kar je Gedžo bolj doumel z vzgiba ustnic, kakor slišal. Bračič je le še zamahnil z roko, ki pa mu je nato obležala ob telesu. Še je zganil z ustnicami, ko da hoče dati poslednji ukaz svoji diviziji, toda tega Gedžo ni več razumel...
Medtem ko so člani Glavnega štaba ostali ves čas v štabu divizije, je Matevž pohitel proti Kočevju, da sporoči Bračiču o prihodu ljudi. Ko so potem še ti odjezdili proti mestu, so srečali komisarja Krta, ki se je vračal v štab divizije.
»To se obirate! Kočevje še vedno ni naše?!« so ga zbodli.
»Premalo topovske municije,« je opravičil komisar. »Navsezadnje — branijo se srdito, za zidovjem. Ni lahko do njih. Že tako imamo precejšnje izgube.«
»Na municijo se spomnite šele, ko vam je že zmanjka!«
Krt je zmignil z rameni, hotel je povedati tudi sam kaj jedkega, a si je premislil in je le dejal: »Že tako pride... tudi na velikih frontah se zgodi, še često.«
»Premalo prakse,« je menil tovariš Rudi. Spodbodli so konje in odjezdili dalje, le Krtu so še naročili, da bi ne bilo napak, če bi od vseh funkcionarjev vedno kdo bil v štabu. »Samo tiste odseke imate tam, ki se dolgočasijo ...«
»Bi jim vsaj cigarete dali, da bi imeli kaj kaditi,« je rekel Rudi, »ali pa karte, da bi tarokirali — jim bo zares preveč pusto v partizanih.«
Tokrat si komisar Krt ni mogel kaj, da se ne bi zasmejal in dejal vedro: »Saj še kar dostojno skrbimo zanje, se ne pritožujejo preveč.«
»No, da le ne,« je menil komandant Stane. »Kje pa je Bračič?« je še vprašal, »kje ga najdemo?«
»S Trinajsto bo spet jurišal. Bo že kje spredaj, v prvih vrstah.«
»Tako je najbolje,« je srdito dejal komandant Stane. »Tam se mv najlaže kaj pripeti!«
Prijezdili so v mesto, ko je Trinajsta ravno jurišala, sedli v prazno gostilno pri trgu, od koder so imeli pregled nad dogajanjem okrog gradu. Bračiča ni bilo mogoče priklicati iz bojnega meteža. Komandant Stane je dejal še vedno srdito: »Treba ga bo povišati za kaplarja ... dobro se tolče, prekleto!« Hkrati pa je s tem nehote moral dati priznanje temu drznemu vojaku.
Bračič in Gedžo sta spodbujala borce, ki so pognali domobrance m Nemce iz zadnjih postojank zunaj gradu. »Dajte, fantje, po njih! Bijte jih!« Imelo ga je, da bi s®.z brzostrelko še sam pognal za njimi. Potem je njegovo oko nenadoma, zagledalo zapuščen top, ki ga sovražnik ni več utegnil rešiti niti pokvariti. Top je stal na odprtem prostoru nasproti gradu. Bračiču so oči zagorele: nemški top, dobro orožje, ki bo z njim razbijal nemške postojanke. »Gedžo, Gedžo!« je zaklical ves prevzet in planil k topu. »Glej, kakšno orožje so nam prepustili Nemci v
dar! Krasno! Kakšen top! »Njegova roka se je dotaknila cevi, najraje bi ga objel. »Kakšen top, Gedžo!«
Ta je obstal ob njegovem klicu, se zagledal proti njemu, obraz se mu je razvlekel od veselja.
Nekdo, ki je stal pri lini v gradu in od tam streljal, je zagledal Bračiča, kako stoji pri topu. Počasi je meril, tokrat se mu ni nikamor mudilo: Bračič je začaran nad topom stal kakor za meto, izzivajoče, z eno roko še vedno gladil cev, z drugo mahal. »Ne boš imel veselja z našimi topovi!« si se dejal nemški vojak v gradu in sprožil.
Komandant Štirinajste je vzdignil roko, se zgrabil za prsi, z drugo pa še vedno držal top, kot da ga še ni dovolj pogladil. Potem se je počasi sesedel ob topu, ki mu je zbudil toliko veselja in ki je postal zanj tako usoden.
Razvaline kočevskega gradu po napadu
Na straži
Noč je. Megla se je spustila kot sivi pajčolan po zemlji. Poslednje listje lahno šušti v jesenskem vetru. Nekje v daljavi lajajo psi in od časa do časa se sliši pisk lokomotive.
Stojim na straži in komaj odpiram zaspane oči. Z vso silo odganjam misel na spanje, ki mi neprestano vrta po glavi. Ne smem zaspati, na straži sem in moram biti buden! Kdo ve, kaj se lahko pripeti? Pogledam na uro. Fosforne številke se motno bleščijo v temi. Pol treh. Do zamene je še uro in pol.
Naenkrat se zdrznem. Razločno sem čul, kako je počila suha vejica. Spanec me je takoj minil in široko sem odprl oči in ušesa. Toda v neprodirni temi ne morem opaziti ničesar. Tudi slišal nisem ničesar več. Spet je bilo vse tiho.
Tedaj je spet zašuštelo po suhem listju. Pritajeni koraki se bližajo naravnost proti meni. Prešine me misel na zgodbe o zaklanih stražarjih in hladen znoj me oblije. Krepko stisnem hitrostrelko in okrenem regulator. Prst držim na petelinu. Samo trzaj in smrtonosno orožje se bo oglasilo.
»Kaj pa ,če je kdo od naših? Ne, ne smem streljati kar tako.«
Ustavljanje je sicer prepovedano, ker je to »mrtva straža«, pa vseeno. Bolje je, da vem, kdo je. živci so napeti in oči me že bolijo od buljenja v temo. Toda zastonj. Ne vidim niti prst pred seboj.
Spet je začelo šušteti. Po sluhu sem približno ocenil razdaljo. Še kakšnih trideset metrov ima do mene.
»Stoj, streljam!«
Nobenega odgovora. Samo odmev mojega glasu se odbija po dolini.
»Stoj!«
Spet nič. Koraki se bližajo. Počasi, a bližajo se. Ne smem oklevati. Se krepkeje stisnem hitrostrelko. Sedaj ali nikoli.
Drr, drr, drrrr...!
Rezek rafal prekine nočno tišino. Potem je vse utihnilo. Samo listje je šuštelo v jesenskem vetru..,
Zjutraj smo našli ubitega psa.
Norbert Čeme
			
iiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiimiiiimimmiiii
NOB v številkah
I ugoslovanska armada je šte-J la pred zaključno ofenzivo za osvoboditev dežele kakih
800.000	borcev. V tem času je zadala nemškim fašističnim silam ogromne izgube, ki so znašale kakih 100.000 mrtvih in okrog
300.000	ujetih.
Borba jugoslovanskih narodov je bila velikega pomena tudi za splošni vojaški položaj, saj so partizanske sile vezale veis čas vojne nepretrgoma od 433.000 do 830.000 okupatorsko - kviziinških vojakov (34 do 60 divizij), ki jih sovražnik ni mogel porabiti na drugih frontah. Izgube osnih sil v Jugoslaviji so se iz leta v leto večale in so do konca vojne narasle do milijona (kakih 450.000 mrtvih in približno
560.000	ujetih, poleg tega pa je bilo veliko tudi ranjenih).
Partizanska vojska je zadala nemško - italijanskemu okupatorju tudi velike izgube v vojnih potrebščinah. Precej vojne tehnike je bilo uničene, naše enote pa so zaplenile: 4.630 topov, 13.396 mitraljezov, nad 500.000 pušk, 7150 minometov, 309 letal, 928 tankov,
20.000	motornih vozil itd.
Vse to je bilo doseženo z nadčloveškimi napori in žrtvami jugoslovanskih narodov. Boreč se v partizanskih vrstah proti nemškim, italijanskim, bolgarskim in madžarskim okupatorjem in proti domačim izdajavcem je padlo
305.000	borcev, ranjenih pa je bilo nad 400.000. Skupno je Jugoslavija izgubila v vojni 1,706.000 ljudi (10,8%), poleg tega pa je v vojni izgubilo življenje na razne načine (ranjeni, internirani, razseljeni
(Konec na 6. strani)
Pionirske igre v letu 1963
Po uspešnem zaključku pionirskih iger za leto 1962 pod geslom »Telesna vzgoja mladim« se je pričelo 29. novembra novo obdobje pionirskih iger in tekmovanj šolske mladine za leto 1963 z nalogami in programi iz ljudske tehnike.
S tem je Občinska zveza prijateljev mladine v Kočevju postavljena pred precej težko in zahtevno nalogo predvsem zaradi trenutnega stanja ljudske tehnike v naši občini. V Kočevju sploh nimamo društva »Ljudske tehnike« razen nekaj pionirskih krožkov na osnovnih šolah. Občinska zveza društev prijateljev mladine mora za te igre formirati operativni odbor, ki bo skrbel prihodnje leto za uspešen in pravilen razvoj iger, nima pa se za sodelovanje na koga nasloniti. To v Kočevju ne bi smelo biti vprašanje, če pomislimo, da je v občini »Društvo inženirjev in tehnikov« z nad 150 člani. Od koga naj pričakuje »Ljudska tehnika« oz. mladina in družba pomoči na tem polju društvenega dela, kakor od ljudi, ki imajo za to potrebno strokovnost.
Prepričani smo. da se bo našla rešitev in izhod in ne bomo dopustili, da bi zaostajali za manjšimi kraji, ki ima jo že dobro organizirano ljudsko tehniko, čeprav v kraju nimajo »Društva inženirjev in tehnikov«. S tem bo treba pohiteti, kajti v drugih občinah so zunaj že programi tekmovanja, medtem ko nimamo pri nas zagotovljenih niti osnovnih pogojev za uspešno delo, t. j. kraievnih društev »Ljudske tehnike«.
Ob
Lani sredi septembra je odšlo nekaj lovcev, med njimi tudi moj stric, na jelena v Veliko goro, kjer imajo lovci lepo lovsko kočo. Ker še nisem videl jelena, me je stric povabil s seboj.
V soboto popoldan sva se odpravila s sošolcem Jožetom v goro. Počasi sva hodila in občudovala naravo, ki je že dobivala mavrične jesenske barve. Spotoma sva srečala smo z mladiči, ki so že vsi dobili sive kožuščke. Po
NOB v
(Nadaljevanje s 5. strani)
itd.) še nad dva milijona ljudi. To pomeni, da je v vojni padlo ali tako ali drugače umrlo skupno
3.750.000	ljudi (skoraj 24 % prebivalstva!). (Jugoslavija je po številu žrtev tretja, takoj za ZSSR in Poljsko, ki sta izgubili 7,000.000 in
6.028.000	ljudi. V relativnem odnosu je še pred SZ: na tisoč pre-bivavcev jih je Jugoslavija izgubila 108, SZ pa 40 in le Poljska jih je izgubila še več — 230 na tisoč prebivavcev!)
In še materialna škoda: porušenih in požganih je bilo nad 820 tisoč hiš, onesposobljenih 90 % prog, uničene je bilo 36,5 % indu-
(J)ionir&ki kotiček
Pričakovanje
Bilo je pozno popoldne. Deževalo je. Ulice so bile prazne in puste. Nenadoma se je od daleč zaslišalo zavijanje sirene in postajalo vse glasnejše. Izza ovinka je po mokri cesti pridrvel rešilni avtomobil.
Ustavil se je pred bolnišnico. Iz avtomobila so prinesli na nosilih žensko. Bila je nezavestna, poleg pa je stala njena hčerka. Bila je vsa prestrašena. Ponesre-čenko so odnesli v operacijsko sobo.
Neka sestra je odpeljala dekle v čakalnico, da bi tam počakala in zvedela, kaj bo z materjo. Sedela je, srce pa ji je razburjeno utripalo. Mračilo se je že,
po šipah pa so enakomerno drsele dežne kaplje...
»Bo mama umrla?« se je spraševala. »Oh, ne, kaj takega se vendar ne sme zgoditi, saj imam samo njo ... Mati!: Hotela se je otresti teh strašnih misli in premišljevati o čem drugem. Vendar so ji vse misli uhajale k materi, tja v operacijsko dvorano, še vedno jo je videla na nosilih, okrvavljeno in nezavestno.
Sestra, ki je stopila v čakalnico, jo je premotila. Skočila je k njej in jo vprašala, kako je z mamo. Zvedela je, da ni več v taki nevarnosti, potrebna pa je težka operacija... Trudno se je sesedla. Ko jo je sestra videla
tako izčrpano, je dejala, naj gre v restavracijo na oni strani ceste.
V restavraciji je bilo malo ljudi. Sedla je in naročila čaj z limono. Piti ni mogla; strmela je v kocke sladkorja, jih preštevala in šepetala: »Da, ne, da ...« Ostala je le še ena kocka, ki je odločila »da«.
Naglo je vstala in odhitela v bolnišnico. Na hodniku je srečala sestro in jo vprašujoče pogledala. »Mati vam je umrla!«
Stisnilo jo je v grlu, stekla je po hodniku, v sobo. Na postelji je zagledala mamo, vso bledo in mirno. Pokleknila je k postelji in poljubila mamo, privila se je k njej, v prsih pa jo je tiščalo in grabilo...
Počasi in tiho je vstala in odšla domov, še vedno je deževalo. Srečavala je otroke, ki so se veselo pogovarjali s svojimi mamicami. Ona pa... ona pa ni več imela mame ...
Štefka Fajs, 8. r.
Ribnica
Pionirske igre so končane
Pionirske igre za leto 1962, ki so bile posvečene telesni vzgoji mladih, so bile 29. novembra končane. Že med letom smo poročali o podrobnostih iger, kjer so zastopniki naše občine zasedli vidna mesta in kvalitetne uspehe na telesno vzgojnem polju, pa tudi v ostalih nalogah, ki so bile sestavna del tekmovalnega načrta. S temi pionirskimi igrami se je med mladino poživelo zanimanje in razširil razmah za ustanavljanje šolskih športnih društev, ki naj . bodo v bodoče nosi tel ji vse osnove splošne telesne vzgoje med šolsko mladino. V ljubljanskem okraju je tekmovalo v pionirskih igrah preko 90 osnovnih šol. V teh težkih in celoletnih borbah je zasedla šola »Mirko Bračič« iz Kočevja IV. mesto in šola »Jože Šeško« XVI.
mesto, za kar je prejela prva
50.000	din in druga 20.000 din nagrade od okrajnega odbora JPI 62. Ta uspeh je vsekakor lep in zaslužijo za to vso pohvalo vsi, ki so kakorkoli pomagali v tej ponovni afirmaciji našega kraja na polju telesne kulture.
Razveseljivo je, da je oživelo zanimanje za telesno vzgojo tudi med mladino večjih okoliških šol. Za uspehe na teh šolah bo podelila nagrade občinska komisija JPI 62 pri občinski zvezi društev prijateljev mladine skupno z občinsko zvezo za telesno vzgojo. Nagrade bodo podeljene kolektivno v vrednosti 100.000 din in jih bodo izročili zastopniki odbora na šolskih proslavah ob prihodu Dedka mraza.
Občinski odbor za pionirske igre 1962 Kočevje je bil v okrajnem
jelenjem ruku
dobri uri sva prišla do koče, kjer so se lovci predali popoldanskemu dremežu. Oddahnila sva si in popila čaj, ki so nama ga ponudili, nato pa so se lovci razgovorili o rukajočih jelenih.
Pozno popoldan smo se razšli, vsak na svoje mesto. Ko se je zmračilo, je pričel sošolčev oče oponašati jelena, toda odgovora ni bilo. Nekam potlačen sem se s stricem vrnil v kočo, ko pa je opazil mojo slabo voljo, me je po-
številkah
strije, uničenega ali izropanega je bilo 56 % 'kmetijskega inventarja itd. Jugoslavija je prijavila na konferenci za reparacije kot neposredno škodo 9 milijard 145 milijonov dolarjev, vsa škoda, ki jo je napravila vojna, pa znaša približna 45 milijard dolarjev! Po materialni škodi na enega prebivavca je Jugoslavija na prvem mestu. Po poljskih statistikah znaša materialna škoda na enega prebivavca v Jugoslaviji 13.900, v SZ 9.660, na Poljskem pa 9.571 zlotov.
Strahotno vojno> pustošenje bo imelo globoke posledice še vrsto let ,kljub vsem naporom po vojni socialistični izgradnji...
tolažil, da bom zjutraj gotovo slišal jelena.
Po izdatni večerji, zabeljeni z lovskimi šalami, smo legli, toda misel na ruka j oč ega jelena mi ni dala miru.
Zgodaj zjutraj smo spet odšli na svoja mesta. Prav blizu sem zaslišal votel »uhuhuhu«, glas velike uharice. In potem, ko se je pričelo daniti, sem iz daljave zaslišal zategel, rukajoč glas jelena. Glas me je razburil in srce mi je pričelo hitreje utripati. Jelen se je počasi bližal in njegov glas je mogočno odmeval po gozdu. Kar malo strah me je bilo pred rogo-viležem, ki ga po pravici imenujejo »kralj naših gozdov«.
Zagledal sem tri košute, ki so, visoko dvigajoč glave, ovohavale zrak, nato pa zbežale... Nato smo se vrnili v kočo, kjer so lovci že pripovedovali doživljaje tega jutra, precej pa so govorili tudi o neuspelem lovu. Na poti domov sem bil menda samo jaz dobre volje, saj se mi je izpolnila vroča želja — slišal sem jelenji ruk.
Mirko Fegic
MRAZ
— Danes je pa tako mrzlo, da se ne morem niti tako hitro tresti, kot me zebe!
merilu pri ocenjevanju delavnosti uvrščen na prvo mesto in je prejel za to posebno priznanje. Telesnovzgojni delavci so tako ponovno opravili veliko nalogo za ugled Kočevja in kot primer ostalim občinam v okraju.
Odbor je sklenil, da bo program pionirskih športnih iger v občini obdržal še za leto 1963 in bo tako obogatil športni program v okviru proslav 20. obletnice Zbora slovenskih odposlancev.
Zimska noc
Zemlja počiva pod debelo snežno odejo, nad njo pa se pne mrzla, a čudovita zimska noč. Kljub mrazu ležim pri odprtem oknu. Dolgo prisluškujem v noč, gledam zasnežene poljane.
Noč je jasna in mesečna. Na nebu se prižigajo vedno nove zvezde, ki pa pričnejo kmalu po polnoči ugašati. Vse je tiho, le kdaj pa kdaj se zasliši od oddaije-
BOGATI »SADOVI« LETOŠNJE ZIME	Foto: Mohar
nega griča zateglo pasje lajanje. Drobni ledeni kristali se kakor žlahtno kamenje lesketajo v luninem svitu.
Nenadoma preseka spokojno tišino oster, presunljiv pisk lokomotive in po železniškem nasipu zdrvi vlak. Enakomerno udarjanje koles se še nekaj časa sliši, potem pa zamre v zasneženi daljavi.
Ko mi prične spanec zagrinjati misli, me ponovno vzdrami oddaljen pok puške. Napol v snu si predstavljam lovca na preži, potem divjad, ki počasi pride po snegu in lovčevo veselje, ko je zadel.
Dušan Hočevar, 8. r, Ribnica
POČITNIŠKO POTEPANJE PO JUGOSLAVIJI (3)_
Zamenjani ženi
Največ preglavic je bilo s prenočevanjem, čeprav smo prvo noč prebili v vlaku, pa tudi drugo bi, kakor je vse kazalo. Kako bo naprej, v Dubrovniku, si niti predstavljati nisem mogel...
(Tudi na -kolesarskem potovanju pred petimi leti, ko sva se z Žanom pehala mogočno obložena po bosanskih cestah, nama je bilo včasih prav neprijetno. Prideva — npr. — pozno zvečer v Banja Luko in se, vsa prašna, prepotena in kosmata, ustaviva na »promenadi« ter se nič kaj duhovito ozirava po sprehajavcih. Najdeva nekakšen internat in povprašava za p-reno-
naj povprašamo v hotelu nasproti postaje. Ko smo tam vratarja nekako zbudili, nas je čemerno premeril z očmi in povedal, da ima še nekaj delno zasedenih skupinskih sob s pretirano ceno.
Nato smo obšli še dva hotela, kjer so nas nekoliko postrani gledali (kakor bi se čudili, kako smo zašli v Mostar) in se končno naselili v hotelu Mostar. Pot bomo na-
S T O L A C — panorama
čišče. »Nema mesta!« se naju na kratko otrese debela, starejša upravnica. Moledujeva, pojasnjujeva, da sva od daleč, Slovenca. Dobiva prenočišče, samo zato, ker so- imeli pod streho vse »primer-ke« jugoslovanskih narodov, le Slovenca niso imeli nobenega ...
X.®08™’ kakor povsod v južnih krajih, imajo precej svojevrstne pojme za razdalje. Večkrat sem že vprašal koga, kako daleč je do nekega kraja: »Dve sati i oho-no...« jn p0tem sem krevsal "dve sati i ohoho« in spet vprašal. Odgovor isti... Z Žanom sva tedaj prišla v mestece Kupres, zakoten kraj na enem številnih krasiti polj. Lep kraj sicer, toda prepoln »spominov« na vojno. Vprašava fanta, ki s čikom v ustih Podpira podboje edine gostilne, kako daleč je do naslednjega kraja, Šujice. »Pa, ovaj, ovako oko deset kiloirnetara. Put ide kroz niz-brdice. .« in potem sva dober del pqti sopihala v hrib, prekli-onaH one6a v Kupresu in se po ^.kilometrih znašla na cilju ...)
Mrak je že padal, ko je avtobus zapeljal na mostarske ulice in se ustavil pred hotelom Neretva blizu postaje. Na nizkem, tradicional-no rumeno prepleskanem in že nekoliko očmelem poslopju smo preorali napis KOLODVOR in ne-utegoma zavili tja. Ko smo oddajali. prtljago, smo zvedeli, da odpelje vlak, ki smo ga hoteli počakati, gele čez tri dni, ko se prične turistična sezona ...
"Lepo godljo si nam skuhal s svojim voznim redom!« sta se hudovali ženski (oh, ženske na potovanju!). Branil sem se, da sem Pae spregledal postavko v voznem redu, ko pa je včasih tako nepregleden kot naši plačilni seznami.
LOV ZA PRENOČIŠČEM
In že je stal poleg naš neumorni vodič iz avtobusa. Svetoval je,
daljevali z avtobusom ob desetih dopoldan ...
MOSTAR
Mostar je zgodovina. Toliko lepega, zanimivega je v tem velikem mestu na obeh bregovih legendarne Neretve, sredi kraškega sveta. Mesto je staro, bregova reke pa med drugim povezuje že omenjeni slikoviti, stari most. Ko so ga Turki zgradili, so na obeh straneh mostu postavili stolpaste kule za stražarnico, smodnišnico in ječo. Na levem bregu so bil; prodajalne, kjer so prodajali blago iz Carigrada in Male Azije, ter obrtne delavnice, zlatarske, kleparske, usnjarske in krojaške. Takrat (v 16. stoletju) je bila zgrajena tudi lepa Karadžoz-begova džamija.
V prejšnjem stoletju je bil Mostar sedež hercegovskega Ali paše Rizvanbegoviča, ki je izposloval dovoljenje za zidavo pravoslavne cerkve, ker so ga Srbi podpirali v boju z uporniki. Ali paša je kasneje uvedel strahovlado in dal nad tisoč meščanov obglaviti in glave natakniti na kopja.
Pod avstrijsko upravo je bil zgrajen hotel Neretva. Takrat se je v mestu razvilo bujno kulturno življenje, usmerjeno nroti tuji oblasti. Pod vplivom »Mlade Bosne« 'e nrišlo do odkritih napadov in uporov. Okupator je med zadnjo voino Mostarce množično obešal.
Doleo časa (še v stari Jugoslaviji) ie mesto ohranilo svoj orientalski videz, pa osvoboditvi na je nov čas. novo življenje tudi sem nezadržno nrodrlo: naelo rastejo nove stavbe, moderni bloki, mesto se širi, število prebivavcev hi*rn narašča. Ob tem pa ne no-zahliaio na nreteklost, zaveda i«« se nnmena in dragocenosti številnih kulturnozgodovinskih spomenikov. O tem, o preteklosti, zatiranju pod tujim jarmom govori
stari del mesta ob mostu, ki ga skrbno čuvajo in urejujejo.
ZAMENJANI ŽENI
Zjutraj nas je upravnica hotela zelo hladno sprejela. Ni ji šlo v glavo, da sva s Filipom čez noč zamenjala ženi! Debelo smo jo pogledali.
»Kako, prosim?«
»Veste, nisem si mislila kaj takega od vas, pa še v tem hotelu!« ie bila vsa ogorčena, mi pa tudi. Sele kasneje smo nekako prišli skupaj, ko smo razvozlali, da se fanlt, ki nas je zvečer vpisal, ne razume veliko na slovenske priimke, slabo Sita latinico in ni bilo •nič čudnega, da je zamešal prijavne kartončke ... Razšli smo se prijateljsko, zadovoljni, da se je »neljubi incident« tako preprosto razvozi j al.
»NASVIDENJE, ČIRO!«
Poslovili smo se, poslovili od hotela, Mostarja in betežnega, starega čira, ki bo šele čez tri dni od-sortihal proti Dubrovniku ...
Še zadnji trenutek smo ujeli avtobus, v katerem je še bilo ne-kai nrostih mest: prijazni sprevodnik, ves zasopel in prepoten, se .i« notrudil in nas namestil kar naibolje, kaiti čakala nas je še dolga, skoraj osem ur trajajoča vožnja no nič kaj udobnih cestah, o-eko hercegovskega krasa, kjer s«>noe neusmiljeno pripeka, od razbeljenega kamenja pa žehti neznosna vročina..,
MOSTARSKO POLJE
ie zaradi poletne suše pusto, odbij p toče. nrav taki pa so okol i ški hribi: pusti. goli. Neretva teče od tu naravnost proti jueu, proti Matkoviču in Pločam. Skozi mogočne apnenčaste sklade si je utrla not, zase. cesto in ozkotirno železnico. Pri (tabeli prestopi dalmatinsko mejo in se razlije po močvirni pokrajini.
Vzhodno do dol,in jo Neretve se svet dviga v puste, z redkim grmičjem porasle planote, med ka-v-Ptrni je veliko znamenitih kratkih oolj. Največie je v tem predelu Popovo polje. Dolgo je 30 kilometrov. V vzhodnem delu ie d-no kamnito, v zahodnem iz rahlih naplavin, ki jih je nanosila reka Trehišnjlca ...
pališče »bogomilov«, posebne verske skupine). Radimlje, kjer je pokopališče, je nedaleč od mesteca Stolac, kjer smo se za nekaj časa ustavili.
Stolac leži v istoimenskem polju, vzhodno od Neretve in ima nekaj nad dva tisoč prebivavcev. Ko smo sedeli na vrtu lepo urejene restavracije, sem se spustil v pogovor s starejšim tovarišem — domačinom. Povedal je, da je mestece precej staro, o čemer ptiča tudi starodavna trdnjava na hribu nad mestom. Nazadnje so jo uporabljali Avstrijci in jo tudi nekaj popravili, med NOB je bila precej porušena, sedaj pa grad obnavljajo in preurejajo v muzej.
V okolici mesta se je že zgodaj razvilo osvobodilno gibanje, kljub številnim razprtijam med Srbi in Hrvati, ki tam žive, kljub (ali prav zaradi) nerazumljive narodnostne nestrpnosti. Veliko ljudi je bilo pobitih, sedaj, po vojni, pa grenki spomini tonejo v pozabo, obe narodnosti se spajata, stapljata v nov narod .., Mestece je lepo urejeno, čeprav mu ne manjka značilnega orientalskega vzdušja,
POPOVO POLJE
Polje, ki je največje v teh krajih, je od jeseni do pozne pomladi pod vodo (predvsem dolnji del), ■nato pa posejejo koruzo1, ki lepo uspeva. Ko se talko votaimo po. iteh hribih, se nam nenadoma odpre pogled na polje, ravno kot miza, tako lepo zeleno-, kjer pa so njive, ki izglodajo iz višine kot velika šahovnica, se barva že sprevrača v rjavorumeno. Nad poljem, v bregovih, pa se šopirijo majhne, preproste hišice, okoli njih in nižje ob njivah, pa tudi sušilnice za koruzo ... Večinoma pa je tudi to polje, proti pričakovanju, pusto, kamnito', poraslo- z nizkim , grmičevjem. Nekje med skalovjem, v globoko zjedeni strugi, se leno preliva ponikalnica Trebišnjica, ki delno pod zemljo odteka proti Gružu, predmestju Dubrovnika, delno pa v Neretvo.
TREBINJE
mesto s 3500 prebivavci, leži nekje ob Trebišnjici, v enem njenih številnih okljukov. Daleč naokrog vidimo po okoliških gričih stare trdnjave, ki so jih zgradili Avstrijci za obrambo pred Cmo-
TREBINJE, 26 km oddaljeno od Dubrovnika
POKOPALIŠČE BOGOMILOV »Glejte, pokopališče!« me je nenadoma sunil pod rebra starejši tovariš, ki je potoval iz Prozora na oddih v Dubrovnik. Pogledal sem. Poleg ceste sem opazil celo vrsto nizkih, masivnih kvadratnih kamnov, tako nekako kot na pokopališču. Povedal je, da je to eno najstarejših pokopališč pri nas, menda grško (kasneje sem se pozanimal in zvedel, da je to poko-
gorci. Tik ob starem mestu se razvija novo, moderno mesto z lepim hotelom, številnimi stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami in tovarno orodja. Iz Trebiš-njice črpajo vodo in z njo namakajo polje, v načrtu pa je zgraditev sistema elektrarn, ki bodo dajale letno nad 2 milijona kWh; odpravljene bodo poplave in urejeno namakanje Popovega polja...
France Grivec
>
V
.<>
v
v.
v
v
I'
v
(
1»,
t
v
v
v
v
v
>
Uredništvu ilustriranega lista »Svet doživljajev«, ki izhaja vsakih dvajset dni, se je zazdelo, da pogreša umetniških del, ki naj bi vzbudila pozornost mladih čitateljev.
Naposled je urednik sklenil naročiti roman v nadaljevanjih.
Uredniški kurir je stekel s povabilom k pisatelju Moldavancevu, in, lejte si, že drugi dan je sedel Moldavancev na -kramarskem divanu v urednikovi delovni sobi.
»Veste,« je razlagal urednik, »to mora biti zanimivo, novo delo, polno mikavnih doživljajev. Sploh naj bo to sovjetski Robinzon Crusoe, ki bo bralca priklepal.«
»Robinzon, — lahko,« je izjavil kratko pisatelj.
»Samo da ne navaden Robinzon, namreč sovjetski,!«
»Kakšen pa! Menda ne romunski!«
Pisatelj ni rad govoril. Brž si videl, da je to močno posloven mož.
In res, roman je bil v določenem roku napisan. Moldavancev se ni ravno preveč oddaljil od velikega izvirnika. Če hočete Robinzona, naj bo Robinzon!
Sovjetski mladenič doživi brodolom. Valovi ga pahnejo na pust otok. Sam je, brez varstva, pred obličjem mogočne prirode. Nevarnosti ga obdajajo: divje zveri, deževna doba se bliža. Ampak sovjetski Robinzon, žilav ko le kdo, premaga vse ovire, ki so bile na pogled nepremagljive. In po treh letih ga najde sovjetska odprava, najde ga v popolnem na.ponu moči. Premagal je naravo, si zgradil hišico, jo obdal z zelenim pasom vrtičkov, vzredil zajčke, si sešil kučmo iz opičjih repov in naučil papigo, da ga je zjutraj prebujala z besedami: »Pozor! Vrzite odejo s sebe, vrzite odejo s sebe! Začenjamo jutranjo telovadbo!
mora opravljati resno delo v vodstvu.«
»Pa naj bo še nabiralka članarine,« se je vdal Moldavancev. »To je celo tudi umestno. Omožila se bo s predsednikom ali morda celo z Robinzonom. To se bo še veselejše bralo.«
»Nikar tega! Ne ponižujte se do pocestnega prostaštva, do nedopustne erotike. Naj dekle le pobira svojo članarino in jo shranjuje v nezgorljivi omari.«
Moldavancev je zrasel na divanu.
»Dovolite, vas prosim, na neobljudenem otoku ne more biti nezgorljive omare!«
Urednik se zamisli. »Čakajte, čakajte,« reče nato, »tam v prvem poglavju imate čudovit odstavek. Valovi vržejo z Robinzonom in s člani mestkoma tudi razne predmete na obalo.«
»Sekiro, puško-, kompas, sodček ruma in steklenico zdravila zoper skorbut,« svečano našteje pisatelj.
»Rum črtajte,« brž poseže vmes urednik, »in potem, kaj jim bo tista steklenica zdravila zoper skorbut? Komu neki je potrebna? Rajši stekleničko črnila in, vsekakor, nežgorljivo omaro!«
»Kaj ste se vbodli v to omaro! Članarino odlično shranijo v duplini baobaba. Kdo bi jo tam ukladel?«
»Kako, kdo? Pa Robinzon? Pa predsednik mestkoma? Pa rešeni člani? Pa trgovska komisija?«
»Kaj se je tudi ta rešila?« plaho vpraša Moldavancev.
»Rešila se je!«
Nastal je premolk. — »Ali ni val mogoče vrgel tudi sejne mize?« zbadljivo vpraša pisatelj.
»Se-ve-da! Ljudem, zaboga, je treba ustvariti ugodne pogoje za delo. In potem še kozarec vode, zvonček, prt. Prt vrže val na kopno, kakršnega hoče.
ilf m petkov:	Kak |e naslajal Robinzon
»Imenitno!« je rekel urednik. »In tisto o zajčkih je naravnost izvrstno, popolnoma v duhu časa. Ampak veste, osnovna misel mi pa ni docela jasna.«
»Boj človeka z naravo,« je kakor po navadi kratko rekel Moldavancev.
»Ampak to ni nič sovjetskega.«
»Pa papiga? Ta vendar pri meni nadomešča radio. Izkušena napovedo-vavka!«
»Papiga, — lepo. Tudi pas vrtičkov je ljubka zadevščina. Ampak tu ne čutiš sovjetskega javnega življenja. Kje je nor. mestkom? Kje je vodilna vloga sindikatov?«
Moldavanceva je to pogrelo. Brž ko je začutil, da mu romana morda ne bodo sprejeli, ga je mahoma minila molčečnost. Zgovoren je postal.
»Odkod, za boga svetega, mestkom, sai otok vendar ni obljuden!«
»Da. popolnoma prav imate, otok ni obljuden. Toda mestkom mora biti. Jaz nisem umetnik besede, ampak na vašem bi to vstavil. Kot sovjetski element.«
»Toda vsa vsebina temelji vendar na tem, da otok ni obljuden ... «
Ta mah je Moldavancev slučajno pogledal uredniku v oči in beseda mu je zastala v grlu. Te oči so bile tako pomladanske, v njih si čutil takšno mračno praznoto in sinjino, da se je odločil za srednjo pot.
»Zares, prav imate,« je rekel in dvignil prst .»Seveda, le kako da se tega nisem takoj spomnil! Ob brodolomu sta se dva rešila. Naš Robinzon in predsednik mestkoma.«
»In še dva člana,« je hladno navrgel urednik.
»Joj!« je vzkliknil Moldavancev.
»Nič joj!« Dva rešena člana, nu, pa še neka aktivistka, nabiralka članarine.«
»Čemu pa treba nabiralke? Pri kom pa bo pobirala članarino?«
»Pri Robinzonu!«
»Pri Robinzonu lahko tudi predsednik pobira članarino. To mu še malo ne bo v kvar«
»E, tu ste pa v zmoti, tovariš Moldavancev, tega nikakor ne smemo dovoliti. Predsednik mestkoma se nikakor ne sime ubadati z malenkostmi in tekati za članarino. Mi se bojujemo zoper to. Ta
Lahko je rdeč, lahko pa tudi zelen. Ne bom omejeval svobode umetniškega ustvarjanja. Ampak, kar je treba predvsem storiti, golobček moj, je to, da prikažemo množico, široke plasti delovnega ljudstva!«
»Valovi ne morejo pahniti množice na kopno,« se punta Moldavancev. »To se ne zlaga z vsebino. Le pomislite! Valovi naj v en mah pahnejo na obalo deset-tisoče ljudi! Saj bi se temu še krave smejale!«
»Pri tem pa,« pripomni urednik, »nikoli ne škoduje primerna količina zdravega. bodrega, optimističnega smeha.«
»Ne! Valovi tega ne zmorejo!«
»Zakaj pač valovi?« se zdaj začudi urednik.
»Kako bi pa množica sicer prišla na otok? Otok vendar ni obljuden!«
»Kdo vam je rekel, da ni obljuden? Vi me tu nekako mešate. Vse je jasno. Otok je tu, morda celo bolje: polotok, to je bolj umerjeno. In tu se odigrava vrsta zanimivih, novih, mičnih pripetljajev. Tu se razvija sindikalno delo, sem pa tja pomanjkljivo. Aktivistka odkrije vrsto nepravilnosti, nu, recimo, zlasti pri pobiranju članarine. Široki sloji jo pod pro. In tudi predsednik, ki se pokesa. Na koncu lahko priredimo še plenarno sejo-. To bo nenavadno učinkovalo, zlasti z umetniškega gledišča. Nu, to je vse.«
»A Robinzon?« zamrmra Moldavancev.
»Ah, da prav, da ste me spomnili. Robinzon me spravlja v zadrego. Vrzite ga ven! To je nerodna in popolnoma neupravičena prikazen.«
»Zdaj je vse jasno!« reče Moldavancev z zagrobnim glasom. »Jutri bo vse gotovo.«
»E, tedaj na svidenje. Ustvarjajte! še tole: tam na začetku romana se pri vas primeri brodolom. Veste kaj, tega brodoloma ni treba. Naj bo kar brez brodoloma, to bo bolj zanimalo, kaj ne? E, tedaj, ta reč je v redu. Pozdravljeni!«
Ko je urednik ostal sam, se je začel veselo smejati.
»Naposled,« je rekel »bom imel pravi roman, poln doživljajev, pa tudi na umetniški višini!«
tl
i»
V,
V.
$
1»
}
o
BRANKO COPIC:
Oslovska leta
Tu pa tam so se spopadli z orožniškimi pa-trolami in včasih je prišlo do pravcatih bitk. Z obeh strani so krepko nabijale puške in žvižgale -krogle. Karanovič, poglavar razbojniške tolpe, je bil zelo dober strelec in večkrat so po taki borbi pokriti kmečki vozovi pripeljali v Bihač mrtve orožnike.
— Glejte, peljejo jih! — se je raznesto po internatu in v trenutku smo na vrat na nos pridrli na ulico in v pobožni tišini z očmi spremljali voz z mrtvimi. Kako so se nam takrat ti zadnji krajiški hajduki zdeli nedosegljivi in grozljivi! Po ves teden nismo smeli na izlet niti v najbližji gozdiček v okolici Bihača.
Poleg Karanoviča so bili najbolj razvpiti tolovaji iz tolpe še Tomljenovič, Rodič in Bajev najbližji sosed, Mile Mutič.
Tolpo so zvijačno polovili v neki samotni vaški koči v gorah. Pripovedujejo, da so jih opili z vinom, v katerega so nasuli uspavalnega praška. Zdaj so s svojimi pajdaši dobro zastraženi zaprti v Kuli.
Kula stoji prav v centru Bihača nasproti katoliške cerkve. Je visoka štirikotna zgradba z močnimi, debelimi zidovi. Pravijo, da so jo sezidali na ukaz ogrskega kralja Matija Korvina.
Prve dni, dokler se nismo privadili, smo s strahom hodili mimo te sive, kamnite kule z gostimi rešetkami na oknih in z mrko-gledim oboroženim stražarjem pred vrati. To je bil za nas najsfcrivnostnejši kraj1 v Bihaču.
Lahko si predstavljate, kakšna šele je bila Kula za nas poslej, ko smo zvedeli, da so v njej Karanovič in njegova tovarišija.
— Eh, ko bi me hoteli zdajle zapreti tja! — je sanjaril Baja Bajazit. — Stopil bi k Miletu Mu-tiču in mu dejal: »Zdravo sosed!«
Seveda smo bili Baju vsi nevoščljivi. Niso mačje solze imeti hajduka za soseda. To je skoro tako, kot da si tudi sam hajduk.
Kmalu po začetku šole so začeli voditi hajduke iz Kule na sodišče k zaslišanjem.
Ej, to je bilo za dijake nekaj edinstvenega. Spominjam se še, kakšen hrušč in trušč je bil, ko je Bihač obiskal pravoslavni patriarh. Toda tole z razbojniki je bilo še desetkrat razburljivejše in lepše, z dosti več policaji, puškami in verigami.
Razbojniki, bilo jih je kakih deset, so bili vkovani. razen tega pa še po dva in dva priklenjeni z verigami drug k drugemu. Šli so- po sredi ceste, okrog njih pa je bil gost kordon jetniških paznikov. orožnikov in policajev. Vmes so se nobli-skavale puške, sablje, verige, gumbi in kokarde. Mimo so šli v moreči tišini. Culo se je samo zvonkljanje in topotanje podkovanih čevljev.
Spredaj je mrk in visok v črni kučmi stonal vodja tolpe Karanovič. poleg njega pa, priklenjen za roko k roki, širokonleči Tomljenovič z rdečo liško čepico na glavi. Za njima v paru Rodič in Mutič in vsi ostali.
Povorka je morala na svoji poti k sodišču mimo gimnazije in kakor hitro se je oglasilo zven-čanje verig, je kdo v razredu zaklical:
— Že gredo!
Planili smo iz klopi, pouka je bilo konec, ves razred je visel na oknih in brez diha spremljal čudno procesijo. Baja Bajazit pa je stokal in koprnel:
— Le kdaj bom dočakal uro, ko me bodo takole gnali in bo ves Bihač zijal vame!
— Bratje skavti, jaz sem si takole reč že do-slei prislužil! — je trdil svojeglavi De-De-Ha.
Nekoč smo, ravno verouk smo imeli, zaradi hajdukov skoro nadrsali.
Spominjam se, da je veroučitelj pravkar govoril o Kristusu, ki da bo spet prišel na zemljo in vsi svetniki z njim, ko je Krsto Bolha na lepem zavpil:
— So že tu!
Veroučitelj se ves zanesen s pripovedovanjem zdrzne in prebledi:
— Kdo. dete7 Svetniki?
— Hajduki! Glejte jih, ženejo jih!
Pop se razjezi in nepremišljenemu Krstu pripelje zaušnico. V odmoru nam je Krsto odkritosrčno priznal:
— Zvezde sem res videl, ko mi jo- je pop pri-popal, ampak svetnika nobenega.
(Nadaljevanje)
Gostinstvo na rešetu
Pred kratkim je svet za blagovni promet in turizem pri občinskem ljudskem odboru Kočevje razpravljal o problemih in nalogah gostinstva. Predvsem so člani sveta obravnavali rentabilnost gostišč, naloge gostinstva z ozirom na proslavo v prihodnjem letu in sploh s povečanim dotokom tujih gostov, ko bo zgrajena nova cesta, o združevanju gostišč, o možnosti, da bi zainteresirali druga gostinska podjetja, da bi ustanavljala obrate v naši občini in drugem.
met, razen tega pa naj bi hotel poiskal še vse notranje rezerve, ki prav gotovo so.
Svet je dal priporočilo še stanovanjskemu skladu, naj bi v pri-
hodnjem letu dal hotelu na razpolago sredstva, ki se zbirajo v skladu s plačevanjem najemnin za lokale. Ta sredstva naj bi dobil »Hotel Pugled«« kot kredit na daljšo dobo in po zmerni obrestni meri.
Svet je razpravljal in sklepal še o nekaterih drugih zadevah s področja gostinstva.
ZASTARELA GOSTINSKA POSLOPJA
Kočevska gostišča so skoro vsa v starih prostorih. Za njihovo vzdrževanje in moderniziranje bi bilo potrebnih precej sredstev, ki pa jih gostišča nimajo, saj ustvarjajo le malenkostne sklade. Prav zaradi tega je delavski svet podjetja »Hotel Pugled«« sklenil, da začasno ne bi prevzeli nobenega starega gostišča. Za normalno poslovanje bi to podjetje namreč že v prihodnjem letu moralo v sedanje gostinske prostore investirati okoli 20 milijonov dinarjev.
kavarno ne bodo zaprli
Nadaljnji problem, o katerem so člani sveta razpravljala, je bil: kaj ukreniti s kavarno »Zvezda««, ki je nerentabilna, oziroma ima
celo več sto tisoč dinarjev zgube. Člani sveta so se zedinili, da je kavarna v Kočevju nujno potrebna, posebno pa bo potrebna še, ko bo zgrajena nova cesta in je zato' ne kaže zapreti.
NAKAZANA REŠITEV
Svet je nato sprejel več priporočil in sklepov za rešitev težkega položaja gostišč. Tako bo dal svet priporočilo svetu za finance, naj bi omilil »Hotelu Pugled«« dajatve in znižal najemnino, oziroma naj bi bile dajatve take kot so, a bi potem občinski ljudski odbor vrnil del sredstev hotelu. Vrnjena sredstva pa bi hotel lahko dal le na sklade.
Naslednje priporočilo je dal svet hotelu, naj bi uredil nagrajevanje tako, da bi bili vsi zaposleni čimbolj zainteresirani za večji pro-
Razprava o Kemični
Pred kratkim je svet za industrijo in obrt pri ObLO v Kočevju razpravljal o Kemični tovarni. Zastopnik tovarne je prikazal svetu, s kakšnimi težavami se je boril in se še bori kolektiv njihovega podjetja, ki je še v izgradnji. Najprej so več let iskali inozemskega kreditorja, potem pa so bile še težave z nabavami. Predvsem so bili občutno podaljšani dobavni roki za potrebne stroje in opremo iz inozemstva, podobne težave pa so se pokazale tudi pri domačih dobaviteljih. Hkrati z zakasnitvijo dobavnih rokov pa so porasle tudi cene naročeni opremi, zaradi česar se je gradnja občutno podražila. Podjetju pa je v tem času uspelo dobiti in priučiti potreben strokovni kader.
Zastopnik podjetja je tudi poročal, da bo tovarna predvidoma do 30. junija 1963 v izgradnji, nato do konca leta v poizkusni proizvodnji, z novim letom 1964 pa bi začela z redno proizvodnjo.
Člani sveta so dali na poročilo predstavnika tovarne nekaj pripomb. Predlagali so predvsem, naj bi poročilo dopolnili z nekaterimi podatki iz plana podjetja in z izračunom rentabilnosti proizvodnje. Dopolnjeno poročilo bo svet predložil ObLO, ki bo o Kemični tovarni razpravljal na prihodnji seji.
Sredstva za spominsko ploščo
»Zahtevamo, da se nekje dobe sredstva za ureditev spominske plošče 160 padlim borcem tn žrtvam fašističnega terorja,« je bil soglasen sklep udeležencev konfcrencc krajevne organizacije Zveze borcev Sodražica, ki je bila v nedeljo, 16. decembra.
Prebivavci Sodražice in bližnje okolice so prispevali v lesu ali denarju okrog 10 milijonov din za gradnjo zdravstvenega doma v Sodražici. Zdravstveni dom z avlo in spominsko ploščo z imeni padlih junakov v NOB naj bi bil spomenik tako padlih kot partizanskemu kraju. Dom bo kmalu dograjen, pripravljen je tudi prostor, kjer naj bi bila vzidana spominska plošča. Sedaj pa se je zataknilo pri denarju. Plošča bo stala Predvidoma okrog 700.000 din, iz občinskih in okrajnih virov pa je obljubljeno samo 100.000 din. Člani Zveze borcev so upravičeno zahtevali, da je Sodražica zaslu-rila, tako kot drugi kraji, kjer je skupnost prispevala sredstva za spomenike, da bo v tem kraju spominska plošča. Spomnimo se samo, koliko je Sodražica med zadnjo vojno pretrpela, saj je bila skoraj do tal porušena. Pa tudi Prelita kri 160 Sodražanov je zaslužila skromno priznanje za njihovo veliko žrtev.
Na konferenci so -razpravljali tudi o drugih stvareh. Precej besed je bilo izgovorjenih o prizna-v&nju posebne delovne dobe. Ožji odbor krajevne organizacije ZB .le na 12 sejah razpravljal o prošnjah 23 prosivcev za nriznanie nosebne delovne dobe. Odbor je od pri delu zelo natančen in je zahteval za uveljavljanje dbbe podrobno dokumentacijo. Predlagano je bilo, da bi prosivcl za posebno delovno dbbo pohiteli, tako . bi v letu dni zaključili s temi stvarmi.
Sodraška oreanizaciia ZB šteje 221 članov, kar predstavlja no-membno politično in bojevniško organizacijo. Člani so se udeleževali v lenem številu raznih manifestacij ob proslavah in praznikih. Drugo leto, ko bomo proslavljali 20- obletnico Kočevskega zbora, bo več pomembnih proslav, Naj-
večja bo za občinski praznik 26. marca in se je bodo v lepem številu udeležili tudi člani ZB iz so-draške organizacije. Organizacija bo še posebno lepo proslavila krajevni praznik — 25. maj. Tega dne bo izročen svojemu namenu novi zdravstveni dom, odkrita pa bo, to smo prepričani, tudi spominska plošča.
Govorili so tudi o vlogi članov Zveze borcev v organizaciji Socialistične zveze. Bivši borci in aktivisti bi morali biti med najaktivnejšimi političnimi delavci v
SZDL in ostalih političnih organizacijah.
Umesten je bil predlog, da se določi dan, ko bodo lahko člani Zveze borcev dobili ustrezna pojasnila, za katera bodo terjali odgovor. Vsako prvo nedeljo v mesecu bo v dopoldanskih urah predstavnik krajevnega odbora ZB na razpolago članom in jim dajal ustrezne informacije.
Razpravljali so tudi o drugih zadevah organizacije in na kraju izvolili nov ll-članski odbor, nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco. Sprejeli so tudi sklepe, ki jim bodo za napotilo v bodočem delu.
K. O.
IZDELAN PROGRAM GOSPODARJENJA Z GOZDOVI
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Kočevje je na zadnji seji obravnaval gozdno gospodarske načrte za družbene gozdove in za del privatnih gozdov (Struge). To je daljši program gospodarjenja z gozdovi in njihovega izkoriščanja. Svet se je s predloženimi načrti strinjal in jih bo dal v razpravo ObLO.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je imenoval tudi komisijo, ki bo proučila nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva na območju občine ter organizacijske oblike kmetijskih organizacij. Nadalje je svet imenoval še komisijo, ki bo pripravila odlok o agrotehničnemu minimumu.
Konferenca ZB v Grčaricah
V nedeljo, 16. decembra, je bila letna 'konferenca Zveze borcev NOV Grčarica. Pregledali so delo v preteklem letu in ugotovili, da je bilo še 'kar plodno. Po končanem krajšem poročilu, ki ga je imel predsednik Ivan Oberstar, je podal svoje poročilo tajnik Ivan Grivec. V njem je orisal delo v preteklem letu in podal nekaj smernic za v bodoče. Kritiziral je
tudi slabšo udeležbo članstva na konferenci. V organizacijo je vključenih 59 članov. Od teh je 11 bolehne j ših predlaganih prihodnje leto za okrevališče.
V diskusiji so tudi ugotovili, da se je konference udeležilo premalo članov osnovne organizacije ZKJ. Obe organizaciji naj bi namreč tesneje sodelovali.
Po končanih volitvah novega
RAČJA FLOTA NA BISTRICI Foto D, Mohar
odbora so sklenili prirediti veselico, z izkupičkom pa bi med drugim kupili nekaj mrliške opreme. Sklenili so tudi, da bodo pokopališče dokončno uredili. Ko bi bilo pokopališče sistematsko urejeno, bi prostore za grobove dajali v desetleten najem. Tako bi tudi pokopališče v Grčaricah dobilo lepšo podobo.
Na kraju še nekaj. Dvorana v kulturnem domu, kjer je bila konferenca, je bila na splošno negodovanje popolnoma mrzla. V peči je zagorelo šele potem, ko je nekaj bližnjih članov skočilo domov po drva.
N. Černe
Konferenca ZB
Krajevna organizacija združenja borcev NOV Kočevje, Mahov-
x nik in Trata bo imela letno konti ------- — - ---------
I ferenco 27. decembra 1962 ob
19. uri v dvorani množičnih or-
ganizacij v Kočevju.
Neljuba pomota
Janez je drvaril v gozdovih. Zgodaj zjutraj je odhajal na delo in pozno zvečer prihajal domov. S trdim delom si je služil vsakdanji kruh in še vesel je bil, da je imel stalno delo. On je drvaril, žena pa je dninila pri sosedih, za kar so ji spomladi zorali dve njivici in jeseni pripeljali drva.
Nekoč pa je žena opazila, da ji grče, ki jih ima za peč, nekdo krade. To je povedala tudi Janezu, ki sprva ni verjel, vendar se je naslednji dan, ko je zopet izginilo nekaj najlepših grč, o tem prepričal.
»Ni hudič, da ne bi to preprečil,« je mrmral, ko je koračil okoli skladovnice.
»Da, ravno tako bom napravil,« je pripovedoval ženi. »S svedrom bom navrtal dve najlepši grči in ju nabil s smodnikom, potem pa položil na vidno mesto vrh skladovnice. Če bodo zmanjkale, bomo hudirjevo hitro zvedeli, kdo nam krade drva!«
Tako je tudi napravil. V dve najlepši poleni je zavrtal luknje, natresel vanje smodnika in odprtine na vrhu zabil s papirjem in lesenim čepom. Čelne strani je zamazal z blatom, da se ne bi kaj poznalo in grči položil vrh skladovnice. Zabičal je še ženi, naj pazi, če bo kaj nakladala v peč, potem pa je odšel v gozd.
Zvečer, ko se je vračal z dela, je že od daleč zagledal pred hišo gručo ljudi. Takoj mu je v glavo šinila misel, da mora biti kaj narobe. Pospešil je korake in skoraj v teku prišel domov.
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?!« je v eni sapi planilo iz niega. V tem je tudi že zagledal ženo, ki je vsa skrušena, bleda in z opaljenimi lasmi stala sredi žensk, ki so jo tolažile.
Ni mu bilo treba več spraševati — vstopil je v kuhinjo in zagledal prizor, ki ga ni nikoli več pozabil. Po tleh je bilo vse polno ometa in ogorkov, politih z vodo, krušna peč pa je žalostno zijala v kotu, kot bi kdo s topom ustrelil vanjo. Postalo mu je jasno, da je žena pozabila na zaminirane grče in jih naložila v peč.
Od tistih dob ni Janez več miniral dvr.
Norbert Černe
Za SMEH in DOBRO VOLJO
RIBNIŠKA
Ribničan je kopal štirno. Kup izkopane zemlje se je vidno večal. Pa pridejo firbčni sosedje in ga sprašujejo, kam bo dal odvisno zemljo. On jih pa pomilovalno pogleda in reče:
»Glej jih norcev, kaj še tega ne veste! Drugo jamo bom skopal in to zemljo notri nasul.«
PROTIALKOHOLNA
V neki vasi je bilo protialkoholno predavanje, ki se ga je udeležil tudi 85-letni starček. Preda-
vatelj je prepričeval poslušavce, kako škodljivo je uživanje alkohola, nato pa vprašal navzočega starčka: »Vi pa verjetno niste veliko pili v življenju, ko ste dočakali tako starost?«
Starček je odgovoril, da ni bil še nikdar pijan. Nato ga je predavatelj svet vprašal: »Menda ste najstarejši v vasi.«
»O ne, moj brat je osem let starejši.«
»Bi lahko govoril z njim?« se je zanimal predavatelj.
»To pa ni mogoče, ker je vedno pijan!«
Kmetovalec:
Kaj naj storim s teboj, da bom imel čimveč koristi?
Prašič:
Oderi mi kožo in jo oddaj zbiralnici KOTEKS TOBUS.
Blok za oddano kožo skrbno shrani, ker z njim sodeluješ pri jubilejnem nagradnem žrebanju, ki ga prirejata »Kmečki glas« in »Koteks Tobus«. Ce boš imel srečo, dobiš avto, material za hišo, moped, radio-aprat ali kaj drugega izmed številnih dobitkov.
Veliko nagradno žrebanje
Kmetovalec:
Saj res, tako bom storil. Kožo ti ode-rem, tako dobim zanjo denar in morda dobitek.
ucedmkaaa pasta
TUDI GROBIH NAPAK NE SMEŠ KRITIZIRATI
Pod tem naslovom so »Novice« v rubriki »Urednikova pošta« z dne 14. XII. 1962 ob-javel članek tov. Jožeta Žab-jaka, v katerem ostro kritizira moje delo in odnos do bolnika. Da bi bila javnost objektivneje seznanjena z dejanskim stanjem, želim, da objavite moj odgovor.
Imenovanega tovariša sem res peljal z rešilnim avtomobilom v Novo mesto, čeprav značaj njegove poškodbe nikakor ni opravičeval prevoza z rešilnim avtomobilom. Ker pa sem imel še enega, težjega bolnika, ki je bil nepokreten — in le ti so upravičeni do rešilnega avtomobila — je zdravnik dovolil, da sem istočasno peljal še tovariša Z. Bila je nedelja in sem bil dežurni šofer. V Novem mestu sem dejal sestri, da se mi mudi nazaj, ker sem pač dežurni in jo prosil naj poškodbo tov. Z. takoj oskrbijo. Ker mi tega ni zagotovila, sem tovarišu Z. obrazložil situacijo in mu tudi povedal, da ga nikakor ne morem čakati in da se naj posluži redne prometne zveze. Takoj sem se vrnil nazaj v Kočevje, čeprav pisec članka trdi, da sem se z ženo nekam odpeljal in tako menda izrabljal rešilni avto. Da sem se odpeljal res naravnost v Kočevje dokazuje dejstvo, da sem bil čez dve uri ponovno v Novem mestu, kamor sem pripeljal teže poškodovanega pacienta. Tam mi je vratar povedal, da je nekdo iz Kočevja (tov. 2.) preklinjal mene in vso reševalno postajo. Vprašal sem vratarja, kdaj je tov. Z. bil gotov, pa mi je dejal, da komaj
pred četrt ure. Sprašujem se, kako pojmuje tov. Z. reševalno službo in kako mora vztrajati na prepričanju, da bi bilo pravilneje čakati njega najmanj dve uri, kot pa to, da sem v tem času prepeljal v bolnišnico težkega poškodovanca?!
V kovaški delavnici sem res govoril s tov. Z. in mu še enkrat obrazložil, da ga iz že navedenih razlogov nikakor nisem mogel čakati in da so njegove pritožbe neopravičene. Pripomnil sem tudi, da dobro ve, kolikokrat sem mu že ustregel, ko se je vozil z mano v Ljubljano obiskovat svojo ženo in otroka, ki sta bila v bolnišnici. Res sem mu rekel, da mu bom njegovo »hvaležnost« za usluge že povrnil, kajti slej ali prej bo zopet želel novih uslug, teh pa naj od mene nikar več ne pričakuje. To niso nikake grožnje o maščevanju in so zato piščeve navedbe neresnične, kar lahko izpovedo vsi tisti, ki so bili prisotni v kovaški delavnici. Kdor pozna delo reševalcev, bo lahko presodil, da ne more biti govora o kakršnem koli maščevanju, najmanj pa pri bolnikih, ker se reševalci dobro zavedamo svojih dolžnosti do vseh, ki so potrebni pomoči.
Povedal bi še to, da sem se že zagovarjal zaradi pritožbe tov. 2. in tudi stvar razčistil in dokazal, da nisem kriv.
Ivan Valič,
upravnik reševalne postaje
P. S. Pismo podobne vsebine smo prejeli tudi od uprave Zdravstvenega doma. Menimo, da je z odgovorom tov. Valiča na prejšnje pismo sedaj stvar popolnoma jasna.
NOBELOVEC SEMJONOV O RAZVOJU ZNANOSTI DO KONCA STOLETJA
Energija iz globine 30 km
Sovjetski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Nikolaj Semjonov napoveduje, da bodo ljudje čez nekaj desetletij izkoriščali toploto iz zemeljskih globin in morda po radijskih valovih prenašali energijo. Po njegovem mnenju bo zaradi vsestranskega napredka doživelo nov razmah tudi naravoslovje.
V tej zvezi je Semjonov omenil dva poglavitna problema naravoslovnih ved: teorijo elementarnih delcev v fiziki in strukturi ter lastnosti visoko organiziranih snovi v biologiji in kemiji. Za sodobno znanost je po mnenju Semjonova značilno in pomembno predvsem podrobno proučevanje notranjega ustroja snovi in oblikovanje novih tipov na temelju doslej neznane tehnologije Tako sodi Semjonov o razvoju in dosežkih znanosti do konca tega stoletja.
Kontrolirana jedrska reakcija bo postopno sprostila toliko energije, da bi se utegnila zaradi nje preveč segreti zemeljska površina in ozračje nad njo. — Ljudje bodo izkoriščali toplotno energijo do 30 km globoko v zemeljski skorji, ki bo postala praktično neizčrpen energetski vir. — V
zvezi z novimi metodami Semjonov ne izključuje možnosti, da bodo ljudje prenašali energijo po zraku, z ultrakratkimi valovi. — Po zaslugi energije iz zemeljske notranjosti bi človek lahko postal gospodar podnebja na našem planetu.
Tudi o Mesecu pravi Semjonov, da bo »koristen«, če bi ljudje obdali njegovo površino s polprevodniki in s fotoelementi, bi zemeljski naravni satelit morda postal električna centrala za ves naš planet, hkrati pa bi lahko na njem zgradili atomske električne centrale, tako da Zemlje ne bi več zastrupljali z radioaktivnimi odpadki.
Stepla sla se
13. decembra zvečer sta v gostilni »Pri treh lipah« v Klinji vasi pila in šahirala Janez Gornik in Milan Žagar, oba iz Klinje vasi. Potem sta se sporekla in stepla. Žagar pa je odšel še domov po sekiro in z njo poškodoval vrata pri gostilni. Oba se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške, Žagar pa še pred sodiščem.
Preteklo nedeljo je občinski odbor ZROP iz Kočevja organiziral v počastitev dneva armade 22. decembra športno srečanje med kočevskimi in ribniškimi športniki, pretežno rezervnimi oficirji. Rezervni oficirji obeh občin so se pomerili v kegljanju in šahu.
V kegljanju sta zavzeli prvo in drugo mesto ekipi kočevskih rezervnih oficirjev, ki sta podrli 2203 keglje oziroma 2084 kegljev. Tretje mesto je zasedla ekipa ZROP Ribnica s 1846 podrtimi keglji, četrto pa garnizon Ribnica s 1839 podrtimi keglji. Med posamezniki je bil najboljši Lojze Henigman (ZROP Kočevje), ki je podrl 394 kegljev.
Tudi v šahu so se pomerile 4 ekipe. Prvo mesto je zasedla eki-
Križanka
Vodoravno: 1. zvitek traku; 7. posadke, moštva; 12. tek, slast; 13. nabritež, vseh muh poln človek;
15.	zavestno vedenje; 16. riba; 11- jutranja padavina; 18. arabski žrebec; 19. tekočinska mera; 20. grška črka; 21. pripovedna pesem; 23. zvezda repatica; 25. pritrdilnica; 27. vrsta barve; 29. duhovnik; 30. priimek dveh najbolj znanih slovenskih kiparjev; 32. ladijski poveljnik, pomorski častnik; 34. puščavska žival; 35. brez posebnih znakov življenja; 36. od treh strani obdana. suha zemlja z morjem.
Navpično: 1. vrsta moškega po-knvala; 2. majav, neodločen; 3. nedelaven; 4. suha zemlja sredi morja; 5. čistilno sredstvo; 6. začetnice prvih dveh Linhartovih imen; 7. samoglasnik in soglasnik; 8. veznik, 9. ime znanega slovenskega violinista Ozima; 10. denar, ki ga odstopamo proti kasnejši vrnitvi; li. število; 13. potepanje, hoja brez cilja; 14. sloj na zidu;
16.	ime pesnika Gregorčiča; 19.
vrtna uta, majhna hišica; 22. domače moško ime; 24. edinole; 26. prav isti, podoben; 27. organ vida; 28. hlod, odžagan kos debla; 30. klica, luža, mlaka; 31. letenje, polet; 33. kazalni zaimek; 34. vez-nik.	(idg)
ŠPORTNO SREČANJE PRED DNEVOM JLA
Pokai si je priboril ZROP KOČEVJE
pa Kočevja, 2. ekipa ZROP Ribnica, 3. ekipa ZROP Kočevje in 4. garnizon Ribnica. Rezultati dvo-
bojev so bili naslednji: ZROP Kočevje : ZROP Ribnica 2,5:3,5 in Kočevje : garnizija Ribnica
Predsednik obč. odb. ZROP Jože Boldan-Silni pozdravlja tekmovavce
Pred občnimi zbori
Do 15. januarja prihodnjega leta bodo občni zbori vseh klubov in društev, včlanjenih v občinski zvezi za telesno vzgojo v Kočevju. To so: Kegljaški klub, Nogometni klub, Balinarski klub, Planinsko društvo, Taborniki, TVD Partizan in šolska športna društva. To bodo široke tribune, saj imajo ta društva in klubi skupno nad 2000 članov ,na katerih bodo pregledali dosedanje delo in si zadali nove naloge za delo v letu 1963.
Potrebno se bo temeljito pogovoriti in zavzeti jasna stališča vloge in dolžnosti telesne kulture v novem občinskem statute. Pogovoriti se bo treba in urediti društveno delo po novem stanju z ozirom na združitev Okrajnih zvez za telesno kulturo Ljubljana,
Kranj in Novo mesto. Vprašanja telesne kulture so v glavnem že tako razčiščena, da je danes jasno, da bo njen nadaljnji razvoj odvisen od njenega položaja v komuni. Tudi bodoče iinanciranje bi moralo biti strogo v okviru načela — pomoč onim, ki imajo uspehe pri mobilizaciji mladine, množičnosti in kvalitetnih dosežkov. Za vse izdatke društev in klubov je treba uvesti redno družbeno kontrolo.
Društva in klubi bodo morali na teh zborih tudi dokončno seznaniti članstvo z društvenim programom, s katerim bodo sodelovali v skupnem programu proslav 20. obletnice Zbora slovenskih poslancev.
Na letošnjih konferencah je bilo veliko govora o sodelovanju mladine v društvenem življenju mesta Kočevje in občine na sploh. Sprejeti so bili tudi sklepi, da bo dal občinski komite LMS Kočevje mladini navodila za delo v te-lesnovzgojnih in drugih društvih. To je pravilna in razveseljiva odločitev mladine. Na sedanjih občnih zborih bodo izbrani in voljeni novi odbori društev in klubov iz vrst članstva. Nastopil je torej čas za dejanja po zgoraj navedenem sklepu, da ne bi drugo leto zopet na konferencah brezplodno razpravljali, komu so bila za sodelovanje vrata zaprta in komu odprta.
Predsednik obč. zveze za telesno kulturo — ARKO
NEKAJ ŠPORTNIH
Za požrtvovalno delo v telesni vzgoji sta prejela tovariša Tone čuk, predsednik Partizana in Andrej Arko, Predsednik Občinske zveze za telesno vzgojo Kočevje, častna Priznanja od Zveze za telesno vzgojo Slovenije v Ljubljani.
V Ljubljani je bil formiran okrajni odbor, katerega naloga bo izvesti združenje Okraj-
nih zvez za telesno kulturo Ljubljana, Novo mesto in Kranj v skupno zvezo novega združenja okraja. V tem odboru zastopa Kočevsko tovariš Andrej Arko.
S prihodnjim letom se bodo vključile v Občinsko zvezo za telesno vzgojo Kočevje tudi vse strelske družine iz občinskega področja.
Priprave za nadaljevanje gradnje doma telesne kulture so v teku.
Občinska zveza za telesno vzgojo je pripravila skupen program vseh športnih prireditev v okvirju proslav 20. obletnice Zbora slovenskih poslancev.
Za dolgoletno delovanje v društvu Partizan je prejel tovariš Andrej Arko zlato plaketo kot priznanje od Partizana Jugoslavije, zveze za telesno vzgojo v Beogradu.
5,5:0,5. V naslednjem krogu sta se pomerili ekipi Kočevja in ZROP Ribnica ter ZROP Kočevje in garnizon Ribnica. Obakrat sta zmagali moštvi Kočevja (s 4,5:1,5 in 3,5:2,5).
Vsa moštva (in Lojze Henigman, kot najboljši posameznik v kegljanju) so prejela za dosežene uspehe spominske diplome. Ekipa ZROP Kočevje pa si je priborila prehodni pokal.
Srečanje med kočevskimi in ribniškimi rezervnimi oficirji in podoficirji za 22. december, dan JLA, postajajo že tradicionalna. Tokrat so se člani ZROP obeh občin pomerili že drugič. Obakrat si je priborila prehodni pokal ekipa ZROP iz Kočevja. Jože Boldan-Silni, ki je bil pokrovitelj (pa tudi organizator tekmovanja), je v krajšem nagovoru poudaril pomembnost takih srečanj in izrazil željo, da ;bi s takimi srečanji nadaljevali. Po tekmovanju je bila skromnejša zakuska, ki so jo rezervni oficirji in podoficirji izkoristili tudi za medsebojne razgovore, spoznavanja in tudi zo obujanje spominov iz NOB.
Delavska univerza vas obvešča In vabi
® Razpisali smo tečaj za pridobitev polkvalifikaeije, kvalifikacije in vlsokokvalifikacije za zidarje, tesarje in upravljavce gradbenih strojev. O pogojih smo obvestili vse delovne organizacije, ki imajo zaposlene delavce v gradbeni stroki. S tečaji bomo začeli prve dni januarja in prosimo vse, ki si želijo pridobiti kvalifikacije, da to sporočijo svojim podjetjem do 25. decembra 1962.
9 Za vse, ki želijo redno ali izredno študirati pri višji komercialni šoli v Mariboru in nimajo formalne šolske izobrazbe — srednjo šolo, bomo imeli tečaj, na katerem bi predelali snov, ki jo je treba znati na sprejemnih izpitih. Sprejemni izpit lahko dela vsak, ki ima osemletko in tri leta delovne prakse. Prijave za tečaj sprejemamo do 15. januarja 1963. Ce bo dovolj kandidatov, bomo organizirali oddelek te šole v Kočevju z rednimi predavanji.
9 Potujoči kino želi za novoletne praznike predvajati ameriški film »Obtežilna priča« v teh krajih: 1. januarja ob 14. uri v Kuž-Iju, ob 17, uri v Fari in ob 20. uri v Banja loki, 2. januarja ob 10. uri v Koprivniku, ob 16. uri v Mozlju in ob 19. uri v Livoldu. Prosimo predsednike organizacij Socialistične zveze v teh krajih, da preskrbijo za navedene dneve in ure zatemnjen in topel prostor.
• Na Tehnični srednji šoli bo s prihodnjim tednom spremenjen umik. Predavanje, ki je bilo do sedaj v sredo, bo v četrtek, četrtkova predavanja pa v sredo.
9 K sodelovanju vabimo predavatelje za predmete in teme, objavljene v tej rubriki dne 14. decembra 1962.
9 Informacije vsak dan od 7. do 14. ure in še vsak torek od 14. do 17. ure, po telefonu na številko 2-82. Uradni naslov: Ljubljanska cesta 7 — stavba družbenih organizacij.
ta teden za vas
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DOBREPOLJE
Rodila je Babič Julija, gospodinja iz Kompolj 94 — deklico.
Umrla sta: Škulj Marija, gospodinja iz Zagorice 7, stara 66 let in Šuštar Franc, kmetovavec iz Podgorice 2, star 74 let.
DRAGA
Rodila je: Bežan Katica, gospodinja iz Drage 22 — dečka.
Umrl je Steblaj Franc, upokojenec iz Drage 35, star 59 let.
ČESTITKA
Dragi teti Anici Ruparčič, Sudbury, Canada, in njeni družini želi ob novem letu vse najboljše ter še mnogi zdravih let Rudi Mihelič, ki služi vojaški rok v Titogradu.
Čestitka
Jožetu Zoranu iskreno čestitajo za 29. rojstni dan in mu želijo mnogo sreče in zadovoljstva mama, brat v Franclji in sestra Anica z možem v Nemčiji.
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno žensko kolo, šivalni stroj, štedilnik in radio. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Lojze Kvas, Mahovnik 10, Kočevje.
PREKLIC
Podpisani Stane Kromar iz Mlake pri Ribnici obžalujem vsa dejanja, ki sem jih storil 1. 12. 1962 v gostilni v Prigorici proti Lušin Danijeli, Rakitnica.
Stane Kromar
Nov podlistek
V prejšnji številki smo objavili zadnje nadaljevanje novele »Človekova usoda«, za naprej pa smo vam pripravili prijetno, zanimivo branje — humoristični roman dveh sovjetskih pisateljev-humoristov in satirikov — Ufa in Petrova
DVANAJST STOLOV
Ilf in Petrov, ki sta vedno pisala skupaj, sodita med najboljše sovjetske humoriste. Njuna najpomembnejša dela »Zlato .tele«, »Dvanajst stolov« in »Enonastropna Amerika« so pri bravcih zelo priljubljena in prevedena v več jezikov. Prepričani smo, da tudi vi ne boste zamudili nobene številke Novic. Za danes smo vam pripravili krajšo humoresko Ufa in Pe-trova» Kako je nastajal Robinzon«.
Torej, ne zamudite novoletne številke Novic, ki bo izšla prihodnji teden na 24 straneh. Pripravili smo vam obilo zanimivega, novoletnega branja, novoletno nagradno križanko in še kaj.	UREDNIŠTVO
miiiiiiiiiiiiiiitiiiiif aiiiiiiimiiiiiiimmiMiiii'iiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiimpiii'iiHHi/miiimiiiiMiiiiimiiiimiiiii ■iiiiiiiiiiiiiiiiiih
KOČEVJE: 21. do 23. decembra francoski film »Glej svoje delo, Daniela«, 24. in 25. decembra mehiški film »Makario«, 26. in 27. decembra jugoslovanski film »Ograda«, 28. in 30. decembra ameriški barvni film »Stari ru-menko«.
RUDNIK: 22. in 23. decembra ameriški film »Bela divjina«, 29. in 30. decembra sovjetski film »Šofer po sili«.
RIBNICA: 22. in 23. decembra angleški film »Sinovi in ljubimci«, 29. in 30. decembra poljski film »Pridi, očka«.
SODRAŽICA: 22. in 23. decembra domači film »Balada o trobenti in oblaku«, 29. in 30. decembra argentinski film »Tango ljubezni«.
STARA CERKEV: 22. in 23. decembra francoski film »Tatovi draguljev«, 29. in 30. decembra nemški film »Prfoks«.
VELIKE LAŠČE: 22. in 23. decembra ameriški film »Zgodba iz Monte Carla«, 29. in 30. decembra ameriški film »Človek v sivi obleki«.
PREDGRAD: 22. in 23, decembra ameriški film »Trije bojeviti«, 25. in 26. decembra francoski film »Hirošima, ljubezen moja«. 29. in 30. decembra češki film »Labakan«.
DOBREPOLJE: 22. in 23. decembra ameriški barvni film »Vikingi«, 26. decembra ameriški barvni film »Toby Tyller«, 29.
Tiskarski škrat
Tiskarski škrat je med grafi-carji in novinarji silno nepriljubljena pojava; vsi se ga neprestano izogibamo, ga preganjamo, vendar je neuničljiv, nepremagljiv. Pomaga mu tudi naglica pri metiranju in tiskanju časopisa. Tako nam je v zadnji številki zopet temeljito zagodel, ko je pomešal vrstice na zadnji strani v obvestilu matičnega urada Kostel. Stavek bi se moral pravilno glasiti: »Rodila je Klarič Emilija, gospodinja iz Maverca 1 — dečka.«
in 30. decembra italijanski barv. film »Ana iz Brooklyna«.
PONIKVE: 27. decembra ameriški barvni film »Toby Tyller«.
BROD NA KOLPI: 22. in 23. decembra ameriški film »Valentino«, 29. in 30. decembra francoski film »Slabe ženske«.
POTUJOČI KINO delavske univerze Kočevje predvaja filmsko komedijo »Peto kolo« v petek, 21. decembra ob 18. uri v Dolgi vasi, v soboto, 22. dec. ob 19. uri v Koprivniku, v nedeljo, 23. dec. ob 14. uri v Banja loki in ob 18. uri v Strugah. — Filmsko komedijo »Peto kolo« v soboto, 29. dec. ob 19. uri v Starem logu in v nedeljo, 30. dec. ob 16. uri v Podpreski. — Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo.
1 RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA KOCEV-g JE RAZPISUJE SLEDEČA DELOVNA MESTA:
1	a) ŠEFA RAČUNOVODSTVA
I	b) FINANČNEGA KNJIGOVODJA
| Pogoji pod a: ustrezna šolska izobrazba in praksa v računo-! vodstvu v samostojnih zavodih (zaželjeno v zdravstvenih)
| Pod b: ustrezna šolska izobrazba in praksa v vodenju finanč-I nega knjigovodstva. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih |	ZD Kočevje. Nastop službe po dogovoru. Prijave pošljite na
1	naslov: Zdravstveni dom Kočevje. Razpis velja do zasedbe
1 delovnih mest.
|	KOMISIJA ZA RAZPISE
niiiiiniiiiiiMiiiiiiiMiniiiiiiiMiiiiiiMiiiiiMMiiiiMiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiMiMMiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiimMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiMiMimmmiiiiiii
Spored RTV Ljubljana

Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00,
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30,
22.00.	Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
Sobota, 22. decembra: 8,05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji, 9.25 Zabavna glasba iz jugoslovanskih filmov, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — dr. Franjo Janežič: Nematode ali ogorčice —
Mladoletnica pred sodnih!
Pred dnevi se je zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Kočevju mladoletnica, ki je zašla na slaba pota. Ljudem, pri katerih je služila (bila je za gospodinjsko pomočnico in »pestno«, takrat je bila stara okoli 14 let) je začela jemati denar. Najprej je vzela 3, nato 6 tisoč dinarjev pri eni družini, pri drugi pa kar 20.000 dinarjev.
Pred sodniki je povedala, kako je zašla na slabo pot:
— Pri družini, kjer sem služila, sem imela zastonj hrano in stanovanje, v letu dnii službe so mi dali tudi eno obleko, vsak mesec pa sem prejemala 4000 dinarjev. Nekaj mesecev so mi obljubljali, da mi bodo dajali po več, toda obljube niso izpolnili.
Na slabo pot sem zašla šele v Ljubljani. Tam sem se spoznala z neko »prijateljico«, ki mi je govorila, kakšna reva sem, da se s 4000 dinarji na mesec ne da živeti (oblačiti, obuvati in imeti denar za postranske izdatke) ter da naj vzamem denar, kjer ga bom le videla.
Poslušala sem jo in vzela nato prvih 3 in kasneje še 6 tisoč. S tem denarjem sem si kupila jopo in čevlje, dva tisoč pa sem dala
sestri. Kasneje sem vzela v drugem kraju pri neki družini, kjer sem bila domača, še 20.000 dinarjev. Dala sem jih prijateljici in potem smo v družbi še dveh fantov zapravili v glavnem za jedačo 2000 din, ostali denar pa je odnesla prijateljica, ki je kasneje nisem več videla.
Po zaslišanju priče, ki je dejala, da je bila mladoletnica do te kraje oziroma dokler ni odšla v Ljubljano, pošteno dekle in da jo bodo imeli pri njih še za tako, ko bo povrnila denar, in po zasliševanju matere, ki je dejala: »Buh ne dej, da bi spet kaj takega napravila,« in po govoru tožilca in zagovornika je sodišče izreklo kazen strožjega nadzorstva skrbstvenega organa nad mladoletnico. Ona pa je še prej obljubila, da bo oškodovancema denar povrnila (enemu ga je že, drugemu pa deloma).	(P)
SREČANJE
—■ Oprostite, ste vi slučajno tovariš Dreta?
— Kakšna nesramnost! Seveda sem Dreta, ampak ne slučajno!
novi pomembni škodljivci, 12.30 Od Istre do Makedonije, 13.30 S popevkami okoli sveta, 14.05 Skozi borbo v svobodo, 14.35 Naši po-slušavci čestitajo in pozdravljajo,
15.15	Plesni orkester RTV Ljubljana in pevci Marjana Deržaj, Nino Robič in Majda Sepe, 17.05 Gremo v kino, 18.30 Narodni ar-miji... 20.00 Naš variete, 22.15 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 23. decembra: 8.00 Mladinska radijska igra — Stane Sever pripoveduje Valjavčevega Pastirja, 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo, 10.00 Se pomnite, tovariši ... Marica Dragoše va: Pod vinskimi goricami, 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas, 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II, 15.30 Pojo naši operni pevci, 16.00 Humoreska tega tedna — Gabor Vaszary: Moj prijatelj Fener, Športna nedelja,
17.15	Radijska igra — Roger Richard: Mala suita čakanja, 20.00 Izberite svojo melodijo.
Otroka je povozil
17. decembra so se zadrževali v gostilni v Stari cerkvi trije vozniki pred gostilno pa je bil sedemletni V. V. Neznani voznik, ki je prišel iz gostilne, je pognal prazen voz in z njim na ovinku povozil otroka. Otrok je dobil le lažje poškodbe, ker je šlo preko njega le zadnje (gumijasto) kolo in ker je bil voz prazen. Voznik pa namesto, da bi otroku pomagal, ga je še udaril z bičem in odpeljal. Kdo je bil ta voznik, še ni ugotovljeno.