Ocene in poročila 147 Boža Krakar Vogel: Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Rokus Klett, 2020. 308 str. Monografija zaslužne profesorice Bože Krakar V ogel se na koherenten, poglobljen in razvejan način ukvarja s specialnodidaktičnimi vprašanji poučevanja književnosti. Delo, ki ga sestavljata dve temeljni poglavji, naslovljeni Iz teorije in Za prakso, je dra- gocena nadgradnja avtoričinih dosedanjih znanstveno-raziskovalnih in strokovnih pri- zadevanj. Smiselna in sistematično tvorjena podpoglavja slovenska in tuja teoretična izhodišča prevajajo v uporabna načela. Mdr. preučuje vprašanja literarnosti, tujosti v li- terarnih besedilih, zanima jo, kako učenci berejo umetnostna in neumetnostna besedila, kako se učijo, katera literatura se jim zdi manj komunikativna in kako te ovire premostiti, posveča pa se tudi kompleksni profesionalni usposobljenosti učitelja književnosti (nje- govemu znanju, sposobnostim, stališčem in vrednotam). Podrobno raziskuje cilje pouka književnosti, ki jih razčlenjuje na funkcio- nalne in izobraževalne cilje ter na ožje in širše vzgojne cilje. Posebno poglavje posveča čezpredmetnim ciljem pouka književnosti (sem prišteva razvijanje sporazumevalne zmožnosti v maternem jeziku, kulturno zavest in izražanje, širše osebnostne in socialne zmožnosti, digitalno zmožnost ter učenje učenja). Med osrednje metode pouka književnosti prišteva šolsko inter- pretacijo (celostno in delno), navaja pa tudi t. i. neizkušenjske metode pouka književnosti. Razmišlja o načelih izbiranja in razvrščanja književnih vsebin za različne tipe mladih bralcev in različne vzgojno-izobraževalne programe: izpostavlja recepcijska, literar- nozgodovinska in –teoretična načela, opozarja pa tudi na kriterije nacionalne in mednarodne pomembnosti, kurikuluma ter literarne vede. Možnosti zunanje diferenciacije vidi zlasti v recepcijsko-komunikacijskem in sistemsko- komunikacijskem pristopu, pri čemer ji je nenehno v ospredju bralni razvoj mladega bralca. Metodičnemu sistemu šolske inter- pretacije posveti obsežnejše poglavje, saj ga razume kot temeljno metodo književnega pouka, zato posamezne faze aplicira na šolske primere obravnave literarnih besedil, literarne teorije in literarne zgodovine, s posebno po- zornostjo pa operativizira tudi domača branja. Teoretični del sklepata analizi izjemno po- membnih in občutljivih področij književnega pouka: področje preverjanja in ocenjevanja znanja (razpravlja o pisnem, ustnem, tradicio- nalnem in sodobnem preverjanju in ocenje- vanju, in to ob literarni predlogi in brez nje) ter področje gradiv pri pouku književnosti (za učence in učitelje). Drugi del knjige je namenjen praktičnim izpeljavam teoretičnih spoznanj, pri čemer so nedvomno zelo uporabne zlasti priprave na pouk – poda primer celoletne priprave ter več primerov priprav na posamezno učno uro. Naniza tudi nekaj zanimivih in aktualnih didaktičnih modelov – dragoceni so zlasti tisti, ki se posvečajo nekoliko manj prilju- bljenim vsebinam pouka književnosti, kot so to starejša literarna besedila ter pristopi k poučevanju literarne teorije. V tretjem delu so zbrane avtoričine najnovejše raziskave, ki v knjižni obliki še niso bile objavljene. Obsežna monografija Bože Krakar V ogel postavlja trdne temelje za delo v šolski praksi ter stroko izziva k nadaljnjemu raziskovanju. Delo je rezultat avtoričinega vseživljenjskega projekta vzpostaviti ter opolnomočiti spe- cialno didaktiko ter je tako za šolsko prakso kakor za stroko neprecenljiva. Gre za izjemen, monumentalen prispevek literarni vedi in didaktiki književnosti, ki je plod avtoričinega 148 Ocene in poročila več kot 45-letnega aktivnega delovanja na področju poučevanja književnosti in ostalih strokovnih in znanstveno-raziskovalnih književnih poljih, povezanimi s slovensko in svetovnimi književnostmi. Nenehno do- kazuje široko razgledanost po slovenskem in svetovnih, centralnih in obrobnih lite- rarnih sistemih, niza natančne, empatične in senzibilne vpoglede v klasične literarne svetove ter s tenkočutnostjo in občutljivostjo za mlade bralce soustvarja dinamičen šolski utrip. Sistematičnost dela podpirajo izjemno široki sistemski okviri t. i. podpornih ved s področja literarne vede in pedagoških ved, vendar nikakor ne na suhoparen in dolgočasen način: vedno znova preseneča z aktualnostjo, pronicljivostjo, svežino, kar navdihuje še tako izbirčne ljubitelje leposlovja. Monografija je nedvomno eden temeljnih študijskih virov za vse bodoče učitelje slovenščine, nepogrešljiv priročnik za slehernega že poklicno izobliko- vanega slovenista, specialnodidaktičnim raziskovalcem pa predstavlja nedosegljiv zgled. Alenka Žbogar Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko alenka.zbogar@ff.uni-lj.si