v ;.'	■ •	y - j
.	' '\V
LHo III.	Celovet, 7. man a 1947	Številka 10
Beiin v spodnji zbornici
Britanski zunailji 'minister Bevin je 28. februarja otvöril v britanski spodnji zbornici zunanjepolitično razpravo.	'	,
V:'Svojem govoru je zuii,,. ininister Bevin izjavil, da pomen ja .sklenitev mirovnih pogodb z Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Finsko in Italijo konec tehničnega vojnega stanja. Ko bodo te pogodbe ratuiiivane, se bodo vrnile te dežele k normalnemu življenju. To bo tudi omogočilo odpolziie britanskih Čet, posebno 45.000 mož, ki so v Julijski krajini.
ITALIJANSKA POGODB.! IN REPARACIJA
Glede italijanske . mirovne pogodba je Bevin dejal: »Znano mi je, da je v tej zbornici vladala velika zaskrbljenost v enem važnem pogledu mirovnih pogodb, to je reparacij. Dobro je znano, kakšna je-bila reparacijska politika po vojni 191-r — 1918. Toda po tej vojni je bilo treba upoštevati čustva držav, ki so bile napadane.
To omenjam zato, ker mi k sreči nismo imeli vdora, čeprav smo bili bombardirani iz zraka. Toda mi nismo pretrpeli tako totalnega opustošenja, kakor so nekatera izmed teh držav.
Izgube, in škoda, katero je pretrpela Jugoslavija, je strahotna, če upoštevamo izgube ljudi in materiala, ki so bile posledica načina borbe v teh krajih, bomo razumeli ozadje jugoslovanskih zahtev glede reparacij.
Nadaljnja velika težava, ki se nam je nudila, je bila zemljepisnega značaja. Nikoli nisem dvomil, da ■ bo italijanska mirovna ureditev iz leta 1919. prej ali slej motala voditi do neizogibnih posledic.
Po mojem mnenju so dali Italijanom v tajni pogodbi leta 1915.' preveč, zato, da bi stopila v vojno ih ko je bilo treba ostati mož beseda, so po mojem naredili veliko napako, ko so skušali izročiti toliko slovanskega prebivalstva Italiji. Zato smo poskušali postaviti pravične meje in mislim, da smo v celoti uspeli. Če pogledamo na obe strani meje, mislim, da je na eni strani okoli 60.000 Jugoslovanov, na drugi strani okoli 10.000 Italijanov, če ne upoštevamo Istrske obale, odkoder se prebivalstvo seli v Italijo.«1 ;	'
SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE , Kakor poroča BBC, je zunanji minister Bevin naglasil, da So se potrudili za pravično razmejitev: in imeli tudi uspeh. ,Največje težave so .imeli (zaradi Trsta, a tudi to-vprašanje je sedaj rešen o,. Če bosta Italija in' Jugoslavija sodelovaiij bo Trst , odlično mesto za zbližanje obeh' narodov in za obe področji gospodarskega pomena, ßejansko je Trst zbližal dežele, kakor Švico, Avstrijo, Poljsko, Čehoslovaško. Madžarsko in Jugoslavijo, :vse one dežele, ki So uporabljale Trst kot luko, Vsaka od teh dežel naj bi se zanimala za gospodarski ražvoj Svoje luke. ,
PODONAVSKO VPR AŠ AN JE ' Nadaljnje vprašanje, ki je vzbudilo veliko zaskrbljenost,- je bilo 'vprašanje Donave. 'Bevin. je -izjavil: »ŽelimO; da ostane ßonava odprta reka za vse države na te-ttjšlju enakopravnosti. Dovolj se je govorilo o razdelitvi Evrope na dve polovici. Morda ni nobene točke v mirovnih pogodbah, ki bi dala na to boljši odgovor, kakor pa ureditev vprašanja -Donave.. V šestih mesecih po, ratifikaciji. mirovnih po-kodb bo konfnrenca, na kateri bodo razpravljali o ohranitvi svobodne, plovbe po ßoaav.i.« .. .	. , -	- . — ■ ..
VPRAŠANJE NEMČIJE
Ko se je dotaknil vprašanja ureditve •kažne Tirolske na podlagi ««dsebojnega Sporazuma med Avstrijo, in Italijo, še je Posvetil, nemškemu vp ašaqju in dejal:
»Zavezniška nadzorstvena komisija v Berlinu je pripravila zelo obsežno gradivo ter zbrala veliko činiteljev, ki pojasnjujejo, kako velika naloga bo razpravljanje o med vojno opustošeni Nemčiji.«
Povdaril je, da ni mogoče dopustiti, da bi 66 milijonsko ljudstvo tvorilo zatirano področje v sredini Evrope, če bi dopustili, da bi se to zgodilo, bi nizka življenjska raven v Nemčiji vplivala tudi na znižanje življenjske ravni v drugih deželah. In, kar je še slabše, to bi zaviralo obnovo številnih držav.
»Na drugi strani« — je dejal Bevin — »moramo skrbeti za varnost Evrope. Celo po dveh vojnah in dveh porazih nisem prepričan, da. li Nemci 'resnično priznavajo posledice poraza in. neumnosti vojne kot politični argument.«
V nadaljnjem je Bevin izrazil zaskrbljenost nad nevarnostjo, če bi velesile še nadalje vztrajale pri različnih gledanjih in bi bila posledica teh razlik ponoven podvig Nemčije. -«To je razlog — je dejal — da se ne bom zmenil za to, kar govorijo o naši siäbösti. Ravno sedaj moramo Nemčiji posvetiti posebno skrb, da preprečimo ponovno, vstajenje nacizma. Tp se je zlasti pokazalo'pretekli teden.«
'.‘»Važna --1- je,nadaljeval,Bevin — je bila dbšega sporazuma med štirimi velesilami o gospodarskih temeljih Nemčije. Smoter britanske vlade je bila vzpostavitev dostojnega življenja s poizkusom, da bi zgradili-v Nemčiji demokracijo in bi varnost Evrope ne bila,več v nevarnosti. Britanska vlada je začela to vprašanje reševati na temeljil federalne Nemčije. Zagovarjala je stališče, dp je, najboljša pot k demokratizaciji Nemčije decentralizacija, v spiislu katere' bi obstojale pokrajinske oblasti in bi bile;, sarno določen« pravice pridržane osrednji’ vladi.' Drugi spet so zagovarjali stališče, da bi strogo centralizirano Nemčijo lahko bolje nadzorovali in bi bila tako manj nevarna. Jaz zelo dvomim v to. V nemških osrednjih pokrajinah je obstojal tradicionalni patriotizem ter so te pokrajine vedno nasprotovale centralizirani Nemčiji. Bile so vedno naklonjene združeni Nemčiji pod določeno obliko vladavine in to stališče lahkoirazumemo,«
»Vse to bo treba rešiti v Moskvi in upam, da bo vladalo vzajemno razumevanje, kb bb treba najti pravo rešitev. To dejstvo je tvorilo temelj člena 14 potsdamskega sporazuma in na žalost ga dosedaj nismp znali izvesti. Člen določa, da je treba ž Nemčijo ravnati kot z gospodarsko enoto in s tem bi zadostili teži, katero sem predloži":.
, Toda poleg tega in nad tem je ostalo še vprašanje reparacij. Ker ni bil izveden člen 14, je bilo jasno, dal bo vprašan je reparacij zelo težko. Med tem pa se je ioloža.i še poslabšal in če ne hi storili potrebnih korakov, bi imela Velika BrilaVja letos v svojem proračunu vsaj 180 milijonov nekritih stroškov.
Po več Tednih borbo s tem vprašanjem je morala britanska vlada objaviti, da bo na lastno roko poskrbela za gospodarsko neodvisnost, če ne bi začeli izvajat: člena 14. Vse to bi privedlo Nemčijo in Evropo v zelo. hude finančne teža ve, toda ni ostalo druge izbire, čč nismo hoteli začeti z izmenjavo živil. Morali šmo se obrniti na države v področju dolarja za nakup živil ter smo s tem škodovali naši valuti in povečali težave našega.; ljudstva v matični deželi, — Edina: pot, je, bila, da smo zahtevali za izvoz z našega področja plačilo v dolarjih. Posledica britanske izjave je bil predlog o združitvi obeh področij, katerega so stavile Združene države. Vlada je ta predlog takoj sprejela.«
»Je pa vprašanje, katerega bo treba nujno proučiti, in sicer meje glede na zahteve ostalih zaveznikov po nemškem ozemlju.«
»Francija je zahtevala Posarje in britanska vlada temu ni ugovarjala. Imamo pa nekaj pridržkov glede ozemlja, ki bi moralo biti dejansko priključeno Franciji. Tudi vzhodne meje Nemčije bodo dale povod za zelo sporna vprašanja. Velik del tega področja so prenesli pod upravo Poljske, ki sedaj zahteva, da obdrži te meje. Druge zahteve po nemškem ozemlju so stavile Če-hoslovaška, Nizozemska, Luksemburška in Belgija.«
V	nadaljevanju svojega govora je zunanji minister obravnavi! finančni položaj Velike Britanije in s tem v zvezi težkoče, katere zo še čakajo.
ZA PREPREČITEV PONOVNEGA NAPADA
Bevin je nadaljeval: »Vlada vedno želi, da bi dosegla sklenitev štiris.transke pogodbe med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo, ki jo je predložil Byrnes, da bi se prepreči’ , ponovitev napada v Evropi. Ro vprašanje bo na moskovski konferenci na dnevnem redu in bo treba o tem razpravljati. Dejstvo, da se Združene države tako zanimajo za ohranitev miru v Evropi, imam za važno. Naši odnošaji z Združenimi državami so najbolj prisrčni in ne bomo dopustili, da bi karkoli motilo prijateljstva med obema državama. Veselim še, da se bom v Moskvi sestal z generalom Marshallom.«
ZDRUŽENI NARODI
Bevin je nato govoril o Združenih narodih in rekel: »Omenil bom samo vprašanje 'razorožitve, ki je osnovne važnosti. Podlaga vsakega osnutka za razorožitev, ki bi mogel vzpodbuditi zaupanje, mora biti trdna ustanovitev skupne varnosti, ki bi dala zaupanje v obrambo proti morebitnemu napadalcu.«
»Ne obupujem. Mislim, da vsaj lahko rečemo, da je peklensko vojno orodje takšno, da se mora vsakdo popolnoma zavedati svoje odgovornosti. Nekateri govori, ki so jih imeli, so bili sad strahu, drugi propaganda, toda vsi so naglašali iskreno željo tega reda, da za vedno obračuna s strahovitim vprašanjem vojne.
»Ne bom zgubil zaupanja v dobre namene drugih, karkoli naj bi rekli v svojem tisku ali radiu ali na kakršen koli drug način. Mislim, da se pri vsem tem, kar govorijo in delajo, zavedajo, da težimo mi k sodelovanju in se zato ne bom zmenil za vse napade ter bom imel zaupanje v njihovo dobro vero.«
Glede Kitajske je dejal, da se je tam gospodarski in finančni položaj zelo poslabšal in da je te težave v veliki- meri treba pripisati državljanski vojni. S tem v zvezi je dejal:
»Lahko je razumeti, da so metode živčne vojne in državljanske vojne ter druge tovrstne zadeve velik činitelj v nevarnosti za splošno vojno. Sile niso na vajetih. Veliki državniki delajo na različne načine ter so gornje metode nevarno orožje s stališča svetovnega miru. Vsakdo mora storiti vse, da se temu orožju izogne, ne sme mu dajati poguma ter mora skušati napraviti konec njegovi uporabi.«
MOSKOVSKA KONFERENCA
V	nadaljevanju se je dotaknil moskovske konference in dejal:
»Upam, da naša država ne bo pričakovala preveč od nas na moskovski konferenci. Pred nami so strašne težave. Nikoli še ni bilo takšnega položaja, ki bi se tako na široko dotikal skoraj vsega sveta, in
V
Ali je zadružna misel kriva?
Iz zadružnega življenja je znanih cela vrsta primerov, da so prej lepo cvetoče in ugodno razvijajoče se zadruge kar hipoma zašle v gospodarske težave in v kratkem času propadle.
Ljudje — zadrugarji in nezadrugarji — so zmajevali z glavami in ugibali, kaj bi bil vzrok, da je dozdaj tako dobro uspevajoča zadruga šla po gobe. Tisti, ki so ji bili zadosti blizu, so navadno že vedeli, kaj jo je pognalo na boben, širši sloji prebivalstva so si pa največkrat sami iztuhtali zaključek: »Stvar z zadrugami je goljufija in prevara. Spet se je izkazalo, da z zadružno mislijo preproste ljudi samo slepijo zato, da si nekateri s tujo pomočjo napravijo premoženje. Z zadrugami in zadružno ideologijo ni nič! Vsak si naj pomaga sam — drugi mu itak nikoli ne bodo pomagali...«
Tudi v slovenskem delu Koroške so se dogodili taki primeri. Zadnjič smo brali v Kroniki, kako se je zrušila izredno dobro uspevajoča Gospodarska zadruga v Sinči vasi. Kaj se je zgodilo? Kljub posebej plačanemu nadzorniku, ki je imel nalogo kontrolirati vsa delo poslovodje, so naenkrat opazili, da je poslovodja poneveril celotno zadružno premoženje. Nato so se nekaj let tožili, končno je zadruga bila prisiljena iti v poravnavo in to jo je uničilo..
Kakor drugod, so najbrž tudi pri propadu zadruge v Sinči vasi napravili ljudje podoben zaključek, kakor smo ga zgoraj omenili.
Pa se vendar zlasti v zadnjem času zopet veliko govori in piše o pomenu zadrug za narodno gospodarstvo in za gospodarski napredek posameznika. Ali je vse skupaj preračunano varanje javnosti? Ali so tisti, ki priporočajo zadružno skupnost, tudi sami prepričani o resničnosti in nesporni pravilnosti tega, kar propagirajo? Ali pa imajo pri tem zahrbtne namene in hvalijo zavoljo lastne koristi nekaj, kar se je izkazalo za nezmožno obstanka ? Skratka : ali je zadružna misel sama na sebi dobra in pravilna, ali ne?
Na ta in podobna vprašanja hočemo danes stvarno odgovoriti.
Po zadružnih načelih je zadruga prostovoljno združenje poedincev, ki hočejo s skupnim delom in.skupnimi sredstvi doseči zase gospodarske koristi. Iz tega načela lahko razvidimo, da po zadružni misli nobena zadruga ni sama sebi namen; z drugo besedo: zadružno sodelovanje ima namen koristiti samo članstvu, ki jo sestavlja. Ako kdaj zadruga tega osnovnega namena ne zasleduje več, ni prava zadruga.
In če tega namena ne zasleduje več —• .kdo je kriv? Vzemimo slučaj v Sinči vasi! Poslovodja je poneveril celotno zadružno premoženje, torej premoženje zadružnikov. Kdo drug je kriv kot poslovodja! Gotovo Toda ustanovitelj zadruge in njen dolgoletni vodilni član uprave temu poslovodji očividno ni zaupal, že takrat ne, ko so ga nastavili. A na zahtevo neke skupine za-drugarjev je moral odstopiti ustanovitelj
(Nadaljevanje na 2. strani.)
katerega bi spremljal morda največji gospodarski pretres, kar jih je bilo kedaj na svetu.
Svoj govor je Bevin zaključil: »Vem, da vsak dela po svojih najboljših močeh za izboljšanje naše industrijske proizvodnje na vseh področjih. Največja pomoč za zelo veliko proizvodnjo v tekočem letu bo vzpostavitev trdnega miru. To pa ni vprašanje sposobnosti zunanjih ministrov v debatah in dokazovanjih. Odgovornost za vzpostavitev dobrega miru končno ni samo naloga vlade in civilnih funkcionarjev, marveč za* deva vsega naroda.«
ZDRUŽENE DRŽAVE
Bivši predsednik ZDA Herbert Hoover je zahteval v odboru senata za zunanje zadeve ustanovitev osrednjega odbora za pomoč potrebnim prekomorskim državam. Hoover, ki je po nalogu predsednika Trumana prdučil položaj prehrane v Avstriji in Nemčiji, je pozval odbor, da smatra podporo potrebnih dežel kot bistven del ameriške zunanje politike. Sicer naj bi države. ki prejmejo pomoč, potem na nek način vrnile to izkazano pomoč.
Predložil je odboru načrt v sedmih točkah, po katerem naj bi Združene države v največji meri nudile pomoč potrebnim državam. Določbe tega načrta bodo tudi za bodoče dobave Avstriji merodajne in predvidevajo :
Pošiljke bodo omejene na zdravila in živila.
Vsa roba za takšno pošiljko mora biti izdelana v Združenih državah.
Nobene pomoči za države, katerim se lahko pomaga na drug način.
Pošiljke bodo šle samo za čas po ustavitvi UNRRA-e do končane žetve 1947. 1.
Razdelitev pošiljk naj izvršijo samo mesečno., da jih lahko vsak čas ustavijo.
.' šef zdravstvene službe ameriške vojaške vlade v Nemčiji je izjavil, da je Hooverjevo poročilo o stanju v Nemčiji pretirano.
Kakor poroča predsednik proračunskega odbora v poslanski zbornici, mora Dean Aeheson izdelati po nalogu predsednika Trumana načrt o izdanih posojilih. To je V zvezi s tem, da se bo zunanji minister Marshall zavzel za podporo britanske zasedbe v Grčiji. Kljub predstoječi moskovski konferenci . smatrata Truman in Marshall grško vprašanje za najbolj pereče diplomatsko vprašanje, kal e rega mo-ajo rešiti ZDA.
NEMČIJA * •
Albert Bachmann, predsednik nemške komunistične stranke, je izjavil, da bežijo nacisti, ki se boje zasledovanj radi svoje politične preteklosti, v francoski zasedbeni pas. Izjavil je, da se čutijo nacisti v francoskem pasu bolj varni, ker se nahaja v francoski upravi mnogo pristašev Vichv-■ vlade, čeravno je vsa denacifikacija v ame-
• riškem pasu samo komedija«..
Nadalje je izjavil, da je bil gospodarski položaj v ameriškem pasu najboljši, dokler ni obstojala spojitev z britanskim pasom. Sedaj pa se je. poslabšal. Amerikanci ne zaupajo komunistom in jih popolnoma izključujejo pri izbiri Nemcev za upravna mesta v svojem pasu.
Kakor poročajo ruske vojaške oblasti iz Thiiringen-a, so tam uničili štiri tolpe, ki so bile sestavljene iz bivših članov hitler-jeve mladine in nacistov. Obdolžili so jih, da so ropali in napadali politične shode. Ena od njih je bila baje v zvezi z sličnimi tolpami v britanskem in ameriškem pasu in njeni člani so ponovno prekoračili meje zasedbenih pasov.
V Berlinu bodo pričeli s trgovinskimi -pogajanji med francoskim in ruskim pasom.
PALESTINA
V številnih področjih in krajih Palestine so proglasili obsedno stanje, da lahko nastopijo proti odporniškemu gibanju >>Ir-gun Zvai Leumk in »tolpi zvezde«. Stanje v Jeruzalemu je resno. Britanske čete so zasedle najvažnejša mesta v Tel Avivu in zavzele položaje. Vse kaže na to, da so se tenoristi zatekli po zadnjih napadih v Tel Aviv. Okrog sto oseb so zaprli .
Vodje »arabske zasebne armade« so ponudili Vladi svojo podporo. Obsedno stanje so prekinili za tri ure, da je prebivalstvo lahko kupilo živila.
V	skupni izjavi Jewish Agency in Vaad Leiimi (židovski ljudski svet) protestirajo proti obsednemu stanju in ugotavljajo, da kaznujejo celokupno židovstvo za zločinstva teroristične manjšine. Istočasno obsojajo teroristične napade.
GRČIJA
Kakor poročajo iz Grčije, bodo prvič sestavili iz raztresenih partizanskih edinic enotno »svobodno vojsko», da se bodo mogli upreti velenapadu vojaštva in orožni-štva, katerega nameravajo . izvesti sredi marca vladne čete. število partizanskih čet se je- s prostovoljno in nasilno mobilizacijo povišalo na 20.000 mož. Vladne čete se zbirajo okoli Soluna in Larise.
Začetek akcije je odvisen od vremena, ker vladne čete ne morejo prodreti preko zainetenih gorskih prelazov, ki vodijo v partizansko področje.
Ker politika vlade s pomilostitvijo vseh •upornikov, katere so upali s tem pridobiti, ni uspela, se je odločila, da jih uniči. Ali skrajno levičarske skupine v Atenah in Solunu izjavljajo, da so levičarske čete pripravljene na odločilen boj.
V	soboto je balkanska komisija, ki. preiskuje položaj v Grčiji, pričela s preiskovanjem vseh krajev, katere so vlade predlagale. Nato bodo različne skupine balkanske komisije preiskale zapore in zaslišale one; ki 'so bili obsojeni v Janiči na smrt. 'Nadr’ inja skupin?, balkanske komisije bo stopila v zvezo• s poveljujočim generalom grških gverilcev, komunistom Markos Va-fiadesom.
VELI RA BRITANIJA
V	torek, 4. marca stameclpisala britanski
žhrfanjf ministe?	francos’li
zunanji minister Georges Bidualt v Dutt-querque-u angleško-francosko pogodbo o zavezništvu. Pogodba predvideva vojaško, politično in gospodarsko zvezo med obema državama za dobo 50 let.
Po podpisu sta oba zunanja ministra v kratkem nagovoru podčrtala pomen te pogodbe in omenila nezlomljivo prijateljstvo med obema državama.
Vodja opozicije, Winstön Churchill je v spodnji zbornici' izzval razburjenje, ko je označil vladne korake za omejitev gotovih govorov kot »prvi korak za omejitev narodnih svoboščin«.
Mc Neil je izjavil, da Velika Britanija ni dala samouprave Indiji in Burmi zaradi kakršnegakoli pritiska.
Iz Trsta poročajo, da sta prenehala izhajati dnevnika — »II Giornale Alleato« in »Glas zaveznikov« — katere je izdajala zavezniška vojaška vlada v Trstu. <> marca bo izšel nov dnevnik pod naslovom Giornale di Trieste«.
*■
Moskovski radio je prinesel članek »Pravde«, v katerem obtožuje ameriške vojaške svetovalce v Iranu, da postavljajo neodvisne oborožene sile v obliki novega iranskega orožništva. Istočasno navaja, daje iranska vlada sklenila pojačati iransko armado na 10.009 mož in staviti vojnemu ministrstvu. dodatno vsoto za nakup modernega orožja in opreme v Združenih državah na razpolago.
Zn papeškega nuncija na Dunaju no imenovali po poročilih iz Vatikana Msgr. Mau-riilo Silvani-ja; bivšega nuncija za drža »o Čile. Novoimenovani nuncij, ki je bil v tej lastnosti tudi v San Domingu, bo nastopil, svoje mesto takoj po Veliki noči.
Vojni zločinec in eden naj večjih zatiralcev Slovencev, Maier Kaibitsch, ki je priprt sedaj v Gradcu v preiskovalnem zaporu, — in ne kakor so javljali, v rokah zasedbenih oblasti ~- bo pripeljan v Celovec. Tukaj ga bodo v prvem tednu aprila postavili pred ljudsko sodišče.
*
Generalisim Stalin je odstopil kot vojni minister. Za njegovega naslednika so imenovali Nikolaja Bulganina, ki je znan po organizaciji odpora pred Moskvo leta 19-11. Leta 1944, je postal član sveta za narodno obrambo in po vojni namestnik ministra za narodno obrambo.
*
Predsednik Truman je v nekem govoru, v katerem je definiral ameriško demokracijo, izrazil veliko zaupanje, da more dobro sosedstvo med državami preprečiti vojne. Med drugim je dejal: »Vsi ameriški narodi imajo skupno vero, ki se imenuje demokraciji^. Ta ima duhovno podlago in temelji na bratstvu človeštva. Verujemo v dostojanstvo poedinca in v to, da je država poklicana, da čuva pravice in temeljne svoboščine človeka. Naša vera je tudi to, da je država tu za človeka in ne človek za državo. Vsi narodi, pa naj govorijo različne . je; jke, ,,ali,,pripadajo raznim ple-menohi, imajo !'žk'Tlij, da služijo trajnemu mirti in splošni varnosti. Politika dobrega sosedstva pa vsebuje tudi načelo — ne vmešavaj se v tuje zadeve.«
U&me v mfm slmku
Število prebivalcev v Bolgariji znaša po začasnem ljudskem štetju sedaj 7,021.000 oseb proti 6,078.000 leta 1934.
V Boliviji Je velika poplava in rešujejo liu li s pomočjo letal.
Predsednik Truman priporoča ameriškemu kongresu odpravo vojaške obveznosti.
Kakor poročajo iz Saigons, so francoske čet} zavzele v Indokini mesto Hadolig, ki leži jugozapadno od Hanoija.
Po informacijah mednarodnega odbora za proučevanje evropskih vprašanj, ki razpolaga z lastno tajno službo, so pri nedavni hajki proti nacistični zaroti ujeli samo vodje zarote, v kateri So bili udeleženi tisoči SS-ovcev, številne žene in tudi kolaboracionisti v drugih deželah v Evropi in izven mje, katere niso zaprli. Neki agent odbora, ki je bil pristopil zaroti, je poročal, da je imela, tajna organizacija v na-.črtu, da na eni strani sabotira nemške dobave premoga v inozemstvo in na drugi izzove z bakterijami tifusa, kuge in difte-rije bakteriološko vojno.
JUGOSLAVIJA
Kakor poročajo iz Londona je jugoslovanska delegacija pri zasedanju namestnikov ministrov za zunanje zadeve izročila namestnikom zunanjih ministrov noto, v kateri predlaga pripustitev jugoslovanske delegacije k zasedanju Sveta ministrov za zunanje zadeve v Moskvi, ker Jugoslavijo predvsem zanima obravnava avstrijsao-ju-goslovanske meje in vprašanje reparacij.
Jugoslovanska vlada je, poslala britanskemu zunanjemu ministru noto, v kateri se 'pritožuje 'zaradi aktivnosti jugoslovanskih gverilcev, ki nastopajo s Koroške tudi v Jugoslaviji. K temu pripominja list britanske obveščevalne službe »Weltpresse«, da so severno od jugoslovanske meje napravili pas, v katerega se lahko vstopi samo s posebnim dovoljenjem zasedbenih Oblasti. Vsied tega se v tem prostoru ne bi mogle tvoriti gverilske tolpe. O dveh tolpah, za katere so britanske oblasti vedele že več mesecev, poročajo naknadno, da so od ene teh, ki je bila močna 30 mož, ujeli 21 mož. Druga to’pa, ki šteje okrog 15 mož, ni več na avstrijskem ozemlju.
Sli |s Zsdmina missl knra?
(Nadaljevanje s L strani.)
zadruge, češ, da je prestar, poslovodja je pa nastopil svoje mesto. Kdo je v tem primeru kriv poloma zadruge? Ali samo poslovodja? Ali ne tudi tisti, ki so odstranili iz zadružnega vodstva starega, izkijšenega in nadvse poštenega člana uprave, zadružne premoženje pa zaupali več ali manj nesposobnemu upravnemu in nadzornemu odboru, pred čigar očmi je poslovodja poneverjal zadružno imetje? Mislite, da je ta domnevni poštenjak svoj posel poneverbe izvršil v nekaj dnevih ali tednih? Kaj še! Cele mesece in leta je varal upravni in nadzorni odbor in po njem celokupno . članstvo Šele ko je zadevo pripeljal tako daleč. da je bil svojega uspeha gotov, je pokazal pravi obraz.
Ali je zadružna misel kriva, če zadrvž-n’ki po popolnoma svobodnem odločanju izberejo v upravo in nadzorstvo nesposobne ljudi, morda celo šleve, ki svoji odgovorni nalogi še malo niso dorasli?
Zapomnimo si dobro: 1. Vsako zadrugo, zlasti pa še veliko in zapleteno zadrugo, kakršne so blagovne in konsumne zadruge, morajo voditi sposobni in v zadružnem poslovanju toliko izkušeni ljudje, da jih poslovodja ne more dalj časa neopaženo goljufati.
2.	Možje v upravnem in nadzornem odboru morajo biti vsi poštenjaki, ki zadružništvo pravilno pojmujejo in se nikdar in nikoli no spozabijo, da bi zadružno premoženje izkoriščali v svoj prid. Taki •imajo vpričo poslovodje vedno čiste in nevezane roke, in ostro lahko gledajo na prste poslovodji.
3.	Pojavi strankarstva m kakršnega koli klikarstva so za vsako zadrugo lahko smrtonosni. Izigravanje ene skunine zadrugarjev zoper drugo, spravi večjidel na vodilna mesta nesposobne in nezsdružno mislečo eksponente, take potem spreten in prefrigan poslovodja ovije okrog prsta, tem bolj, ker lahko igra vlogo zdražbarja ali ir.Liganta.
4.	Brezbrižnost in nezanimanje večine članstva ra usodo n jihove ustanove je zadnji in temeljni vzrok, da zadruge propadajo. Kjer člani budno pazijo, kaj se v zadrugi godi, kako upravni odbor gospodari in kaj počnejo uslužbenci, tam se- težko primeri, da bi zadruga prišla v težkoee. Končno so za v s e. k a r se je v z a -drugi dogodilo, odgovorni le člani sami. Zato nimajo pravice zabavljati čez zadružno misel in ji naprtiti krivdo, ki jo sami nosijo.
Kako pa priti do tega, da se bodo te naštete točke izpolnjeval?
Odgovor je samo eden: Treba je ljudstvu veliko zadružne izobrazbe. Brez šega ne gre. Vodilni zadružni funkcionarji pa potrebujejo še posebno poslovno iz o -b r a z b o (knjigovodstvo' in trgovsuo znanje). Torej izobrazba in spet izobrazba! Tu čaka še malo preorana ledina med našim ljudstvom na sposobne in požrtvovalne zadružne orače, da zastavijo Svoj plug.tCim-preje, tem bolje.
Izkazalo se bo, da je zadružna misel lepa in čista, neuspehov pa krm ljudje, ki je ne poznajo ali pa je nočejo poznati.
(Nadaljevanje in konec)
Zemlja, ki jo predajo skupnosti, ostane njihova last, toda- obdelujejo in upravljajo jo skupno. Ob koncu tretjega leta lahko izstopijo, V tem slučaju dobe nu-zaj svojo zemljo ali pa drugo, ki po obsežnosti in kakovosti odgovarja njihovi listni. Plače za člane koopsrativov določijo deloma v soglasju z' zemljo, ki .jo oddajo, deloma v soglasju z delom, ki ga opravljajo. Kakor v Sovjetski zvezi, vodi to združenje tudi tukaj skupščina vseh članov, ki izvolijo upravni in nadzorni odbor.
Na Madžarskem so .izdelali načrt za osnovanje delovnih kooperativo v, ki bi imeli za podlago kombinacijo sovjetskega in danskega načina, a bi se naslanjali bolj na danskega. Organi samovlade pa bi bili pri teh kombiniranih kooperativ!!! isti, kakor pri do sedaj izvedenih poizkusih v Bolgariji in Jugoslaviji. Pričakujejo, da bodo ti kooperativi v velik dobrobit novim ma-1 ©posestnikom, ki prejmejo ali so že prejeli zemljo v toku zemljiške reforme. Vendar pa doslej še ni bilo mnogo storjenega. Oblasti.so odločile,. da na Voen način ne vzbujajo med kmeti bojazen, češ da bodo nasilno kolektivizirani. Tako obstojajo načrti ie na papirju. V Romuniji sp storili še manj. Oblasti tam poudarjajo, da nimajo namena uvesti katerega koli načina kolektivnega kmetijskega sistema.
Razvoj delovnih kooperativov je povezan z mehanizacijo poljedelstva, t. j. z uporabo strojev pri poljskem delu. Sovjetsko •'ustanovo »Traktorske postajo« so uvedli tudi v Jugoslaviji, kjer , so prejeli od organizacije ÜNRRA zadostno število traktorjev, da jim je "bilo mogoče osnovati te postaje. Traktorska moštva, znana kot »brigade«, se pogodijo s posameznimi kmeti ali s kooperativi za oranje njihove zemlje. Za vso letno dobo si traktorska moštva izdelajo delovni načrt in potem potujejo po svojem okraju ter pomagajo kmetu s svojimi stroji. Pri tem se skušajo po vsej možnosti držati dneva, ki je njihovemu'odjemalcu najbolj po godu. Traktorske postaje nadzira država in ker narašča odvisnost poljedelstva od strojev, se bo.tudi.dr-žavno nadzorstvo nad kmečkim prebivalstvom ojačilo. Uvedbo ti aktorskih postaj so predvideli tudi v gospodarskih načrtih drugih držav, vendar pa je pomanjkanje traktorjev oviralo razvoj postaj. V Bolgariji je v lanskem poletju obstojalo 25 postaj, večinoma v severnih pokrajinah. Vendar pa so jih v glavnem uporabljali za popravila zasebnih traktorjev in drugih stvo-‘ jev. V Romuniji namerava poljedelsko ministrstvo osnovati 250 do 209 državnih kmetij, tri do pet v vsakem okrožju. Deloma bi bila to posestva, ki so bila že pred letom 1945 last države, deloma pa posestva. ki so pripadla državi po zakonu o agrarni reformi (5 odstotkov vse razdeljene zemlje). Te kmetije bodo imele za osebje posebno izbrane poljedelske inžensrje in bodo izvajale tudi funkcije traktorskih postaj. Obenem pa bodo tudi središče za živinorejo in za tehnično vzgojo kmetov. Na Madžarskem so pravtako že izdelali različne načrte, vendar pa je tam pomanjkanje potrebne opreme še mnogo večja ovira kakor v sosednih deželah.
Lahko se pričakuje, da bodo ti različni ukrepi izboljšali stanje poljedelstva,'čeprav še ne bo tako hitro vidnih uspehov. Vendar pa bosta ostali d',-e osnovni vprašanji: neenakost med industrijskimi ir. poljedelskimi conami in potreba po induslri-jalizaciji. Nove vlade, imajo velike načrte za bodočo industrijo, ki so na široko osnovani na razvoju električne sile. A prva naloga je, da se dvigne industrija na predvojno višino. Madžarska, ki je imel i ieta utll. naj večjo industrijo in ki je utrpela najyečjo industrijsko škodo, je že- najbolj napredovala. Vse štiri podonavske vlade su iz gospodarske potrebe in politične naklonjenosti dajale prednost prebivalstvu iz industrijskih predelov. Imenovana neenakost med cenami je že ostala in to je povzročilo nezadovoljstvo med kmeti, kar predstavlja precejšnjo politično' nevarnost. To stanje je morda najmanj pereče y Jugoslaviji. Že v juliju so bile ‘znjž rte «ene za poljedelsko orodje iii za delovne obleke zft SO odstotkov. Kakor p še škbškj časopis -Glas«, je moral kmet pred enim letom prodrli 1100 kg žrla. da si je lahko kupi! plug, katerega si sedaj lahko že kup: od izkupička 600 kg žita. Tudi pmetnamgno-jiln so sedaj cenej«:: kakor leta 1830: Ju-gofiavija je dosegla te uspehe največ s pomočjo organizacije UNRRA,'čije podpore ostale podonavske države niso bile deležne. Ko bo UM.vllA prenehala z delovanjem, bb Jugoslavija za nadal je :c znižanje cen obstoječih industrijskih proizvodov m za ocnavljnnje novih inckpusk prav tako kakor da;iAs njen: s/r - i-:« odvisne od razvoja inozemske trgovms in od prejemanja tujih kreditov. In to je trenutno povezano z vprašanji mednarodne politike,
-	Kunec.
Etna - ognjena gora
Te dni Etna spet bruha. Nemirna gora je izlila iz svojega osrčja ogromne reke lave. (Lava je temnorjava, kašnato gosta, žlindrasta snov, ki se počasi vali in str-ja). Napravila je veliko škode, ki jo cenijo do sedaj okrog 40 milijonov lir.
Od kod ime?
Domačini pravijo gori II Mante ali pa Mongibello, to je gora. Beseda Etna sama je teniška in pomeni »žareči dimnik«. Etna ni taka kot Vezuv, ki ima samo eno žrelo. Na pobočju Etne se odpre zemlja sedaj tukaj, sedaj tam. Lava pritiska na skorjo zemlje in kjer je skorja slabša, tam jo prodre in se vali navzdol, noseč v sebi grozoto in pogin. Tam, kjer je privrela na dan, nastane navadno pepelnast in s kamenjem pomešan stožec, stransko žrelo. Včasih nastane tako žrelo samo nekaj metrov visoko, včasih pa 200 do 400 metrov. Takih stožcev štejejo nad 400. Nad vsemi stožci Etne pa kraljuje sedanji najvišji stožec, 3300 metrov visok.
0 vzrokih izbruhov
Mnenja in razlage so različne. Najbolj navadna je ta, da sili stopljena snov iz notranjosti zemlje ven. Ko pride na dan, jo imenujemo lava. Hitrost, s katero se lava vali v dolino, je večja in manjša, kakor je pač gora, bolj ali manj strma. Tudi oblika pomikanja se ravna po tem. Včasih teče lava v podobi hitrih tokov, včasih se pa pomika naprej, kot na široko se razprostirajoča poljana. V bližini glavnega stožca Etne so opazovali lavo s hitrostjo 4 do 7 kilometrov na uro. (Kolikor prehodi pešec.) Tam je strmina zelo velika. Pozneje je hitrost seveda vedno manjša, navadno 10 do 60 metrov na uro. Večinoma se vali lava navzdol kakor vlačno testo, zavija se neprestano v gmote in proizvaja velik hrušč.
Dolžina lokov
Lava se navadno razteza v svojih tokovih 10 do 15 kilometrov. Včasih je tudi večja. Tako je pri izbruhu leta 1669 dosegel tok dolžino 30 kilometrov. Pridrl je celo do Catanie, razrušil na potu dvanajst krajev in tudi del Catanie ter se še na več sto metrov daleč valil v morje, kjer je nastal silovit boj med ognjem in vodo. Takratni izbruh je trajal tri mesece in pol. Na koncu je tok širok navadno eden do dva kilometra.	*
Znamenja pred izbruhom
Izbruhi se naznanjajo z znamenji, ki jih domačini dobro poznajo. Votlo grmenje in bobnenje, ropotanje in žvenketanje te pouči, da se nekaj bliža. Zemlja se trese in v strahu gledajo ljudje, kje bo izbruhnilo in odkod bo prišlo. Nato pa poči, zemlja se odpre, vlije se lava, včasih pa letijo lavini skladi tudi po zraku okoli, do 400 metrov visoko. Lavi sledi prhka tvarina, ki jo treščijo podzemske sile v mehki ali trdi obliki v zrak, cele sklade, potem manjše »bombe«, kakor jim pravijo, nato še manjše »lapilli«, potem pa pesek in pepel. Zračni tok zanese najmanjše delce do 30
kilometrov visoko. Oblaki pare, ki se dvigajo iz žrela, postanejo črni in velikokrat vidimo, kako se oblikujejo v lepo velikansko pinijo. Iz te pinije dežuje včasih po več dni pepel. Zmešan z vodo tvori one blatne tokove, ki se valijo v dolino. Vsi ti prhki deli so navadno obsežnejši kakor lava sama. Z njimi je Vezuv zasul ona znana tri starorimska mesta: Pompei, Herculaneum in Stabiae. Etna jih ne proizvaja toliko kot Vezuv. Njena glavna moč je lava. Ti drobni delci gredo zelo daleč, včasih po vsej zemlji naokoli. Včasih vidimo ob izbruhu ogenj na nebu. To pride od žareče lave v žrelu, ki se zrcali v oblakih. Ob vsakem izbruhu se bliska in grmi, kar dela še grozotnejši vtis.
h» (e sila iin uMin
Vsak izbruh pomeni za tamkajšnje prebivalstvo hudo nesrečo in strah. Kadar pa je človek v najhujši stiski, se zateka k božji pomoči. Ko je Etna bruhala leta 1923, so ljudje nasproti prodirajoči lavi postavili palico sv. Egidija in tok se je ustavil. Naravnost čudovite stvari pa pripovedujejo o pajčolanu sv. Agate, shranjenem v glavni cerkvi v Catanii. Ko se je ob izbruhu leta 1669 valila lava naravnost proti Catanii, so ji nesli nasproti ta pajčolan, tok se je obrnil in večji del mesta je bil rešen. Ko se je 19. maja 1886 odprlo novo žrelo in so plule mase proti Nicolasi, so šli prebivalci vsi zbegani v procesiji do nekega griča pred Nicolasi. 24. maja je razvil catanski škof tam pajčolan sv. Agate. V noči 3. do 4. junija se je strdil tok 330 metrov pred prvimi nikolasijskimi hišami.
le ohroy 80 izbruhov
Etno so poznali že v starem veku kot ogenj bruhajočo goro. Bog Vulkan je imel pod njo svojo kovačnico. Pesnik Pindar opisuje izbruh leta 476 pred Kristusovim rojstvom. Štejejo kakih 80 zgodovinsko dokazanih izbruhov. Najstarejši so bili trije pred Kristusovim rojstvom in štirje po Kristusovem rojstvu in med temi najstrašnejši že omenjeni leta 1669, ki ga je popisal fizik Borelli. 27.000 ljudi je izgubilo tedaj svoj dom in mnogo jih je po-
Ime Butantan ne izraža Evropcu ničesar. Toliko več slave in ponosa pa pomeni za Brazilijanca. V milijonskem mestu Sao Paulo v Braziliji imajo visoko šolo za zdravilstvo (Faculdade de Medicina) in tej je prideljena največja kačja farma sveta — Butantan.
Draziiija - dežela l.af
Vsega skupaj bo na svetu nekako 2200 kačjih vrst, od teh je strupenih le približno 350. Brazilija, ki je skoroda tolika kakor Evropa, ima v svojih pragozdih in subtropskih goščavah več kač kakor kate-
kopala lava. Znan je izbruh leta 1693, ki je v zvezi s potresom razdejal bolj ali manj 40 mest in je zasul 60.000 do 100.000 ljudi. V preteklem stoletju je bilo 19 izbruhov, torej približno vsakih pet let eden. V zadnjih petdesetih letih je bruhalo leta 1868, 1869, 1874, 1879, 1883, 1886, 1892, 1899, 1908, 1910, 1911, 1913, 1923. Leta 1913 je bruhalo iz glavnega žrela.
Ilasllinslio »h lini
Po rastlinstvu, ki Etno oklepa, delijo vso pokrajino na tri oddelke: podgorski ali obdelani pas, gozdnati pas in pusti pas. Seveda velja vse to za kraje, kjer ni sveže lave ali pepela. V prvem delu, ki sega nekaj nad Nicolasi (Nicolasi leži 700 metrov nad morjem) vidimo vedno zelene kulturne rastline, tako mandlje, lešnike in zlasti vinsko trto, ki i-aste ponekod do 1200 metrov nad morjem. Drugi odelek se dvigne do 2100 metrov, vedno zeleni bori rastejo tam in poleti zelene breze, tudi kostanj se v nižjih legah še drži. V tretjem pasu je le malo rastlinskega in drugega življenja. Ker ni vode in se zemlja vedno spreminja, tu gori ni alpskega rastlinstva, pač pa tu in tam nekaj grmičja in steblik. Neke vrste bodičasta trava raste v napol okroglih rušah, ki imajo nad en meter premera. Živalskega življenja ni tukaj sko-ro nič. Vse samo črna in na soncu kot žamet se blesteča puščava. Sneg izgine poleti tudi z najvišjih delov, le v jamah ga hranijo in pokrijejo s pepelom ter ga spravljajo poleti v Catanio za sladoled in hladilne pijače. Krasen je bil nekdaj pas gozda okoli Etne. Sedaj ga je le malo, največ na severni strani. Še v začetku 18. stoletja je bila na Vzhodni strani najmanj tretjina pokrita z gozdom. Ker lavina in pepelna plast zelo hitro preperita in je podnebje vlažnotoplo, je spodnji pas Etne izredno rodoviten, v kolikor prihaja v poštev za poljedelstvo, in zato ena najbolj obljudenih pokrajin sveta. Na kvadratni kilometer pride do 400 ljudi. (Navadno pride na kvadratni kilometer 40 do 60 ljudi). V trikotniku Catania-Nicolasi-Acireale pa celo 1200. Vrh oziroma rob najvišjega stožca je nekako 3300 metrov visok, včasih višji včasih nižji. Obseg se menja med 3 do 5 kilometrov. Dimnik gre sicer še naprej dol, pa je zamašen od lave, ki se je dvigala in se med potjo strdila. Pač pa so v zamašku manjše odprtine, iz katerih se vedno kadi in prihajajo plini.
rakoli druga država sveta. Res, večina njih človeku ni nevarna, zato so pa med ostalimi plazilci nekateri tem hujši. Odrasel mož je šest ur potem, ko ga je uklala najbolj strupena brazilska kača, lahko že mrtev. Sicer so taki primeri redki, vendar— —-----. Povejmo čisto na kratko, da
je bila prej četrtina pičenih oseb zapisana smrti, tudi če so nesrečneže takoj zdravili. Dandanes odnesejo v grob kvečjemu vsakega 33tega človeka. Razlika je ogromna! Da pa so v Braziliji tako uspešni v boju zoper gadjo zalego, je zasluga slovitega »Institute de Butantan«.
Mesto Sao Paulo se je razvilo malo proč od morja na 800 metrov visoki planoth Zakaj ne prav ob morju, na to je lahko odgovoriti: obala je nezdrava, in kdor le more, se umakne na planoto, kjer je bolj hladno in suho. Razume se, da veliko mesto, ki mu je trgovina vir bogastva, ne more biti brez zveze s svetom; zato ima Sao Paulo svojo luko, imenovano Santos, 80 km ležita oba kraja narazen, Santos spodaj, Paulo v hribih. Danes v Santosu ni več tako nevarno živeti, ker so pristanišče higiensko preuredili. Pred kakimi 50 leti pa so bile v Santosu doma tropične bolezni vseh vrst, in ko se je tem pridružila še indijska kuga, so se v Sao Paulo od sile ustrašili. Brž so neko farmo (fa-zendo) v okolici mesta lastniku odkupili ter jo opremili kot zdravstveno postajo. Bila je to fazenda Butantan. Obdržala je ime, a ni več pridelovala kave, temveč je služila za trdnjavo v vojni proti kugi. V butatanskem zavodu so pridobivali serum zoper kugo. Eno leto je trajal boj z zavratno morilko — in zmagali so zdravniki. Potem bi bila vlada Butantan lahko opustila. Toda dr. Vital Brazil, vodja serološkega instituta, je menil: »Ne, kuge še ni konec v Braziliji. Kačja zalega, to je naša večna domača kuga! V boj proti tej kugi! Orožje imamo v Butantanu že pripravljeno!« Tako je Butantan postal kačja farma.
Ne morda, da so s tem postavili v svet nekaj povsem novega. V Alžeriji so imeli Francozi že svoj Pasteurjev zavod, kjer so iz krvi sesalcev izdelovali serum zoper kačji pik. Metoda dr. Calmetta se je tam presenetlijivo obnesla. Prav ta način zdravljenja so v Butantanu prevzeli in na široki podlagi izpopolnili. Kmalu je Butantan postal največji zavod za kačjo se-rologijo na svetu, in nobenega dvoma ni, da si bo to vlogo tudi ohranil.
harjt irlovi
Butantanski institut si moramo predstavljati kot prostorno ozemlje, ki meri več tisoč hektarjev. Deloma je na tem svetu še ohranjen pragozd, ki je nekoč pokrival vso pokrajino — doli do oceana. K Butantanu spadajo širna polja, lepi travniki in pašniki, vrtovi in cvetličnjaki, številni ograjeni predeli in nebroj stavb, večjih in manjših. Razsutih po nasadih najdeš kakih 12 velikih poslopij, ki hranijo laboratorije, zbirke, knjižnico, pisarne in statistične urade, strogo izolirane opazovalnice, konjske hleve, kletke za rejo malih živali in skladišča. Središče vsega Butantana pa je bel grad na griču; če hočeš vstopiti, moraš najprej po mogočnih stopnicah, ki so speljane po pobočju. Spodaj pred gradom se razprostirajo sloviti kačji vrtovi, kjer hranijo od vseh strupenjač, kar jih premore Brazilija, najmanj eno zastopnico.
Nizka železna ograja obdaja kačjo naselbino. Kajpa je ograja bolj zaradi ljudi. Kačam bi ne bilo težko preplezati skromno oviro. Da bi ne ušle, so izkopali tik za ograjo globok jarek ter ga napolnili z vodo. So sicer kače, ki se v vodi lahko gibljejo, toda po gladki betonski steni se ne more nobena vzpenjati.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
KAČJA FARM
a
pAstyoMe ft&ftka
Spisal: Markež Ciril
* Heuiaf&jmka
Tudi Neubogljivček je bil takoj pri njem in mu dejal: .»Pusti očala! Pomagaj mi pregledati knjigo, da ugotoviva, kje je zaprt kraljevič Bojan. Potem pridejo na vrsto očala. Razumeš?!« — »Razumem, seveda razumem!« de škorec in odloži očala. Neubogljivček je skušal odpreti knjigo, pa ni šlo; bila je predebela in pretežka. Pomagati mu je moral škorec. Z združenimi močmi sta jo odprla. Toda, kdo naj bere te čiričare, to čudno pisavo. A škorec se kmalu znajde. Natakne si očala, se ogleduje in zagleda v kotu čarovničino mačko. »O, glej no glej, ljubko živalico!« Slišal je preje, kako je čarovnica poklicala čudno mačko in si je zapomnil njene besede. Zato se oglasi in pravi:»Hokus, pokus! Čiri čara! Črna mačka! Pridi sem in beri to!« Mačka vstane, zakrivi hrbet in skoči na mizo ter bere: »Vsi moji živi ujetniki so zaprti ali pa začarani v grde živali. Ječe so pod stolpom, živali pa so v zadnji sobi tega poslopja. Moj najznamenitejši ujetnik, kraljevič Bojan, je začaran v krasnega leva, ki me zabava, kadar sem doma in nimam drugega dela. Je v sobi desno od moje.« Neubogljivček, ki je pazljivo poslušal, je vzkliknil: »Le čakaj, čarovnica, tudi zate pride ura plačila!« »Mačka pa je nadaljevala z branjem: »Tistih, ki so zaprti, ne more rešiti nihče, ki ne ve čarobnih besed, ki me ugonobijo. Toda to ni vse! Če bi me kdo ugonobil, bi mi moral vzeti najprej desno oko, z njim se dotakniti začaranega človeka na čelu. Ključe pa, ki odpro vrata, imam skrite v laseh. Besede, ki me ugonobijo, pa so »Hokus, pokus! Grda baba, stara čarovnica! Izgine naj tvoja grešna duša, pride naj vrag in jo odnese v pekel! Telo pa naj ostane na zemlji, v spomin na tvojo hudobijo!« Tako je brala mačka v ča-rovničini knjigi.
»Tako, sedaj veva vse!« je vzkliknil Neubogljivček, in zapodil mačko v kot, nataknil si je čarobna očala na nos in pogledal po gradu. Videl je leva, res krasno žival, pa tudi vse ostale živali, ki so se stiskale po kotih; končno je videl tudi ujetnike. Presunjen od tega pogleda je vzkliknil: »O nesrečna čarovnica!« ter ponudil čarobne očala škorcu, rekoč: »Oglej si še ti vsa ta grozodejstva!« Komaj pa je škorec nataknil očala na kljun, se je zaslišal strašen vihar; vračala se je čarovnica, ki ni slutila, da se ji bliža ura plačila, ura, ki bo presekala nit njenih grozodejstev.
Naša znanca sta od strahu skoro onemela. Škorcu so zletela očala po tleh in se razbila. V zadnjem hipu sta se zavedla. Komaj je čarovnica odprla vrata, sta oba zakričala nanjo one odločilne besede:	»Hokus, pokus!
Grda baba! Stara čarovnica! Izgine naj tvoja grešna duša, pride naj vrag in jo odnese v pekel, telo pa naj ostane na zemlji, v spomin na tvojo hudobijo!«
Ko je čarovnica zaslišala te besede, je grozno zatulila: »O, gorje! Moja hudobija je končana! Človek me je premagal!« In se je s strašnim truščem zgrudila na tla. Tako je končala čarovnica svoje hudobno življenje.
Naša mala znanca pa je čakalo sedaj nujno in težko delo ; škorec je najprej izkljuval čarovnici desno oko, Neubogljivček pa je poiskal ključe.
Ko sta srečno opravila vsak svoj posel, sta odšla najprej k levu. Neubogljivček je odklenil vrata in zagledala sta žival, ki je bila za zadnjo nogo priklenjena k drogu. Neubogljivček je zaklical škorcu: »Zleti levu na glavo in se dotakni njegovega čela s čarovničnim očesom!« Škorec neustrašeno izvrši naročeno. V hipu se lev sesede na tla in nepremično obleži. A glej, na mah ae v sobi stemni Neubogljivček zakliče: »Škorec, bratec! Zdaj se dogaja čudo!« Tema traja le nekaj trenutkov, nato se zopet zjasni in zasije svetel dan. A namesto leva, stoji pred našima znancema krasen mladenič, kraljevič Bojan, ves zmeden od nagle izpremembe. Neubogljivček steče k njemu, mu izroči ključe rekoč: »Urno, urno odkleni ključavnico na verigi in prost boš!« Bojan si tega ne da dvakrat reči, temveč napravi, kar mu je naročil palček. Tako se reši vezi in suženjstva. Nato pa vpraša Neubogijivčka: Kdo
pa sta pravzaprav vidva? Odkod prihajata?« Oba hkrati mu odvrneta: »Bila sva pri tvoji sestri Zlatki.« A palček doda: »Le urno, da rešimo še ostale ujetnike!« In odpravili so se skupno po čarovničinem gradu ter si med potjo pripovedovali dogodivščine. Prišli so do zakletih nesrečnežev. Bojan je odprl vrata, vzel ključe in dejal: »Vidva rešita te nesrečneže, jaz pa grem in rešim ostale! Ko opravimo, se snidemo in gremo skupno domov. Komaj čakam, da pridem k materi, očetu in sestri Zlatki na rojstni grad.
Storili so, kot so se dogovorili. Po opravljenem delu so se odpravili domov. Spremljali so jih vsi rešenci, ki pa niso prišli do besede. Vse, kar so doživeli, jih je popolnoma prevzelo in vsak je bil zatopljen v svoje misli.
VESELJE NA GRADU
V gradu so jih nestrpno pričakovali. Najbolj nepotrpežljiva je bila Zlatka. Vsak dan je hodila na balkon in oprezovala, se li vračajo rešenci in rešitelja ali ne. Končno je prišel dan, ki si ga je želela. Ko je stala na balkonu in napeto upirala oči v daljavo, je opazila veliko skupino bednih ljudi. Hitela je k očetu in dejala: »Ljubi očka, pridite in poglejte, se li vračata naša mala znanca in	vsi nesrečneži, ki jih je čarovnica zaklela?«
Kralj ji je sledil na balkon, uprl svoje oči v daljavo in dejal hčerki: »Hčerka moja, oči in srce ti prav govorijo. To so naši prijatelji in njihovi rešenci.« Poklical je poveljnika telesne straže in mu dejal: »Takoj pripravite dvajset konj in prav toliko konjenikov ter naj jezdijo naproti Skupini, ki prihaja po cesti. S seboj vzemite naj-Ijubšega Bojanovega konja. Bojan ga bo nadvse vesel, če se le vrača, kot mi pravi srce. »Služabnikom pa ukaže: »Vsi vi pa pripravite slovesen sprejem! Glejte, da bodo tudi mize skrbno in dobro pripravljene z najboljšimi jedmi!«
Kot bi trenil, je bila pripravljena četica konjenikov na odhod. Ni trajalo dolgo in že so bili pri prihajajočih, Na čelu vseh je šel kraljevič Bojan s svojima rešitelje* ma. Škorec mu je čepel na desni, palček pa sedel na levi rami. Za njimi pa so šli ostali rešenci.
ZNAMENJE OB POTI
Ob cesti ,ki pelje mimo Lipovega dvora proti Št. Vidu, stoji na majhni vzpetini precej visok križ. Pred par meseci je bil še ves skrhan in obrabljen, zdaj pa ga je dala lastnica povsem prenoviti in izmučeno telo Križanega se motno svetlika v zimskem polmraku.
Ljudsko izročilo pripoveduje, da je prav na tem mestu ubilo pred davnimi leti nekega hlapca. Mož je bil' surov in robat m ko mu je nekoč gospodar naročil, naj spravi voz sena pod streho, se je le z godrnjanjem podal na delo. Ko je bil voz naložen in je hlapec pognal konje, se je ulila ploha, vmes pa je strašno grmelo in se bliskalo. V strastni jezi je mož zavpil : »Tu trešči, tu«, in kazal predse. V istem hipu . je votlo zagrmelo, se zabliskalo, strela je udarila pred hlapca in. ubila njega in oba konja.
Vsakokrat,, ko grem tod mimo, mi pride tudi ta zgodba na misel, a hkrati obžalujem, da znamenje ne zna govoriti. Kaj vse bi lahko izvedela!
Pripovedovalo bi mi o lepih, mirnih predvojnih dneh, ko so topli sončni žarki ogrevali pomladno zemljo in je vse o Krog križa cvetelo, raslo in dehtelo. Ko so peli murn-čki, cvrčale kobilice, žvrgoleli ptički in je bila vsa razcvela zemlja kot en sam Hvalospev Vsemogočnemu. Ali pa o jasnili poletnih nočeh, ko se je zdelo, da se nebo upogiba vsled sijajne srebrne preproge milijonov zvezdic, ki so ljubko mežikale v vsernirju. Polja 'so spala, gaji sanjali, samo potoček ob robu je tiho šepetaje brzel v daljavo. V gozdiču Je pritajeno pošu-mevaia mehka sapica in prinašala s seboj omamen vonj po smoli in svežem zelenju.
Koliko deževnih kapljic je že obviselo na starinsko izrezljani strehi križa, ko so poletni nalivi in jesensko deževje napajali rodovitno zemljo. Kako lepo je lilo znamenje ob poti v ranih jutranjih urah, ko se je po vitkih travnih bilkah okrog njega lesketala rosa in so prvi žarki vzhajajočega sonca pozlatili pisane glavice cvetk, da so sramežljivo odprle zasanjane očke. škrjanček se je vriskaje dvignil iz dehtečih razorov in se pognal v sinje višave,
- iz grla pa je srebrno vrela pesem za pesmijo ..
Ko je v jesenskih dneh dehtelo polje in so njive komaj pričakovale kmetovalca, da pospravi bogate sadove, je bilo videti, kot da je Zveličarjeva roka komaj opazno iztegnjena nad pokrajino, zdelo se je, da iz ranjene božje dlani rosi božji blagoslov, ki se razliva po vsem stvarstvu.
Koliko ljudi je že šlo mimo tega znamenja! Otroci so prepevajo nabirali marjetice in drugo cvetje ob poti, lica in oči so jim sijala v mladostni radosti in čistem veselju.
Mladi ljudje, polni idealov in vzvišenih ciljev, so sanjavo hiteli mimo, pogled uprt v 'bodočnost, ki naj jim prinese uresničenje vseh želja. Kdo ve, ali so vse želje dosegli, ali so' pa morda bili bridko razočarani.
Očetje in matere so ubirale pot mimo znamenja, njih roke so bile- žuljave, lica nagubana vsled neprestanega dela in skrbi za'vsakdanji kruh, kajti družinica je bila mnogoštevilna.
Starčki in starke so počasnih korakov krevsali pp kameniti cesti, njih kretnje so bile trudne, telo upognjeno, lasje osiveli.
Pred par dnevi sem videla priletno ženico/kako je postala ob znamenju, s tresočo roko napravila znamenje križa m z rosnimi očmi zastrmela v okrvavljeno Zve-ličarjevo glavo. Kdo ve, čemu? Morda ji je zalilo srce neizmerno sočutje do božjega Sina, ki je nedolžen toliko trpel — za nas. Morda se je spomnila na svojega sina, ki je ostal na mrzlih planjavah pod Kavkazom, Ničesar ni zakrivil —- in vendar je le tujina slišala njegov zadnji bolestni vzdih, poln brezmejnega hrepenen ja po domovini in materi.. . Njegov grob je morda porasel s travo, skrit, nihče ne ve zanj, samo trpinu na križu je znan, zato pa mamica s tolikim zaupanjem uuira vanj oči.
O, znamenje ob poti, koliko gorja je v zadnjih, vojnih letih že šlo mirno tebe, toliko solznih oči se je upiralo vate. Marsikomu je pogled na Križanega vlil novega
upanja in moči, marsikdo je ob pogledu nate 'sklenil stopiti na pot boljšega življenja. Le Bog Vsemogočni ve, koliko vzdihov je bilo izlitih pred te, pa tudi veliko iskrene zahvale so ti prinesla človeška srca...
Tudi naše vzdihe si culo, in čutilo- našo bol. In ko nas več ne bo, ko bo tod mimo stopal nov, mlad rod, boš še vedno tu na gričku in se razgledovalo po lepi Koroški zemlji.
O, znamenje ob. poti! Eno te iskreno prosim: ko bom počivala pod zeleno odejo, ko bodo končani boji in težave, ko bo vse prestano, — ostani še naprej na holmčku ob beli cesti! Prinesi tudi drugim, ki bodo hodili za menoj' tod mimo, isto uteho in tolažbo, kot si jo meni! Bodi Jahkomiseljnim in posvetu jako m resen opomin, stiskanim in trpečim pa balzam, ki hladi in rosi v duše sladak mir. Naj roka Križanega blagoslavljaje lega ob tihih večerih na dišeča polja, da bodo cvetela, dehtela, rodila; naj se Njegov neskončno mil in usmiljen pogled upre v našo ljubljeno rodno zemljico, da bo vekomaj blagoslovljena!
.	Jolanka.
F r e n k
ZDRAVNIK
Imel sem prijatelja iz mladih otroških let. Skupaj sva se igrala, skupaj dorašča-la: hodila sva, po isti poti v šolo, v isti razred, skupaj sva se učila in se skupaj veselila lepih in sončnih dni.
Drugi sošolci so nama zavidali najino prijateljstvo. Skušali so ga razdreti, vendar se jim ni posrečilo. Ko niso mogli drugače, so naju hoteli razdvojiti s podpihovanjem drugega proti drugemu. Tudi na ta način jim ni uspelo. Preveč je bilo trdno najino poznanje, da bi nama mogli njihovi poizkusi škoditi.
Iz osnovne šole sva šla v gimnazijo: Zopet sva skupaj stanovala, hodila v isti razred in skupaj rasla v novi učenosti. Tako je bilo do četrte šole. Hotela sva se tisto leto vpisati na trgovsko šolo.
Neko jutro je Polde začel toniti, da se slabo počuti. Prejšnjega dne sva bila na izprehodu. Bil je lep, sončen dan. Hodila sva po polju in ogledovala zelene preproge cvetočih travnikov ter se veselila krasnega dneva. Nisva opazila, da se zbirajo črni oblaki na nebu; šele, ko je zagrmelo, sva se zavedla. Toda bila sva predaleč od hiš, da. bi še prišla pod streho. Ploha naju je pošteno namočila. — Ob Poldeiovem tarnanju sem se zbal, da se je prehladil. Gospodinja mu je skuhala vročega čaja; jaz pa sem šel tisti dan sam v šolo. Ure so bile dolge, vlekle so se v neskončnost. Pa je le prišlo poldne. Že po stopnicah, še bolj sem pa hitel proti domu po cesti, z željo, da bi čimprej videl, kako je s Poldetom. Ko odprem vrata, zagledani Poldetovo posteljo pkazno. Gospodinja je prišla za. menoj in povedala, da je poklicala zdravnika, ker je Poldeta vročina čedalje huje napadala; on ga je dal prepeljati takoj v bolnišnico.
Takoj po kosilu nisem niti vedel, kaj sem jedel; hitel sem v bolnišnico. Toda sestra me ni pustila k bolniku, ker je doktor obiske prepovedal. Povedala je samo, da ima zelo visoko vročino! Šel sem ves pobit nazaj proti domu. Nikdar še nisem hodil tako sam kakor to pot. Spreletela me je misel: Kaj, če Polde umre ? Nikdar več ne bova skupaj. Sam bom moral hoditi v šolo in sam ‘kovati načrte za prihodnjost, ki me čaka. Zdrznil sem se ob tej misli._ Menda vendar ni tako hudo. Polde je bil'
Odpuščeni greh
Bližal se je\onec šolskega leta. Ko smo sedeli v klopeh, so nam oči in misli uhajale skozi okno na igrišče, na drevored ob njem, na cesto, ki vodi iz šolskin z.dov ven v svet. Besede profesorja so šle mimo nas; nihče ne bi znal ponoviti, kar je bil profesor pravkar povedal. Vsi so pričakovali konca leta z veselimi upi in na-dami na počitnice.
Tudi meni so uhajale misli, pa ne na igfi-šče in belo cesto, ampak kaj bo, ao bom moral mami pokazati spričevalo. Po ušesih so mi vedno šle besede, s traierimi me je bila poslala v šolo:
»Glej, da se boš pridno učil; saj veš, da bom težko zmogla šolanje.« Obljubil sem ji bil trdno, da se bom potrudil; sedaj na koncu leta pa bo videla, da svoje obljube nisem izpolnil.
V glava so mi vstajali spomini, kako se je morala mama celo leto truditi, pa me je vzdrževala v šoli. Koliko večerov m celo noči je morala ob slabi luči vbadati šivanko, da je ob mesecu mogla poklati me-sečnino. Kolikokrat si je morala od ust pritrgati, da nu je posl«ia kruna.
Sedaj ob koftcu leta bo doživela razočaranje. Ves njen trud, njeno delo, njene skrbi bodo zastonj. Sram me je bilo in nisem vedel, kako bom prišel domov.
Čez štirinajst dni smo dobili izpričevala. Prav v dnu srca me je zapeklo, kjp sem zagledal napisano na papirju:	Uccnec ima
popravni izpit iz latinščine in matematike«. »Sam si kriv«, mi je očitala vest.
Doma sem imel polno opravkov s samimi nepotrebnimi stvarmi, đa bi čim dalje odvrnil materino vprašanje. Toda prišlo je.
»Branko, kako je šlo? Imaš izpričevalo?«
Z veliko težavo sem ga ji pokazal in nisem ji mogel pogledati v oči. Takoj je razumela in niti ni brala.
»Tako torej«, je vzdihnila, »to je tvoje plačilo.«
Ustnice so mi zadrgetale in vztrepetalo je v meni bridko kesanje, da sem padel na kolena:
»Mama!« Več mi ni prišlo iz grla. Kljub temu me je razumela. Videla je moje kesanje; iz oči pa se ji je utrnila solza.
Čez dva meseca sem ji prinesel dokaz svojega kesanja:	Učenec je izdelal raz-
red-, je bilo .napisano na izpričevala.
vedno zdrav in vesel. Saj se mu ne more nič zgoditi. Toda zakaj me ni sestra pustila k njemu? O, da bi bil jaz zdravnik! Pomagal bi Poldetu, da bi takoj ozdravel. Pa ne samo njemu, tudi drugim, ki sem jih videl ležati na belih posteljah, bledih obrazov in od bolečin stisnjenih ustnic.
Čez teden dni je Polde že toliko okreval, da se je vrnil iz bolnišnice domov. Ostati pa je moral v postelji. V soboto popoldne sem sedel pri njem. Sonce je že zahajalo, le z zadnjimi žarki se je še mudilo na bolnikovi postelji. Pripovedoval sem mu doživljaje iz šoie, ko njega ni bilo in on me je tiho poslušal. Hipoma pa pravi:
^ »France, jaz ne mislim iti na trgovsko šolo, bom študiral naprej v gimnaziji.«
»Kako to?«, ga začuden vprašam, »saj sva vendar namenjena vpisati se letos?«
»France, jaz h o čem''p o stati zdravnik. Hočeš postati tudi ti?«
V tistem hipu sem se spomnil svoje poti iz bolnišnice. Kaj nisem že tudi jaz na to mislil? •— Odgovoril sem mu: »Hočem.«
Vneto sva študirala in to tem bolj, ker sva šla, za gotovim ciljem. Oba sva želela postati zdravnika, reševalca, tolažpika trpečih ljudi.—
Prišlo pa je leto 1942. Neko jutro sva šla v šolo, a domov nisva več prišla. Na poti so naju ustavili vojaki, naložili na avto in odpeljali v vojašnico. Vse se je zgodilo tako naglo, da sem se zavedel šele, ko sem zagledal okrog sebe ljudi s preplašenimi obrazi, z očmi, nekam v daljavo strmečimi.
»Zakaj tako?« sem vprašal. V kotu se je nekdo oglasil: »Talci smo ...« Potem nismo govorili več.	(
Drugo jutro so prišli trije vojaki s puškami v rokah in pričeli šteti. Polde, ki je slonel na desni od mene, je bil petnajsti. Potem so prenehali šteti.
»Su, avanti!« se je glasilo povelje. Polde me je pogledal:
»Zbogom!«
»Pridem za teboj«, sem iztisnil iz grla. Ko bodo zopet steli, bom prvi na vrsti jaz. Na dvorišču je zabrnel motor avtomobila, potem je postalo zopet tiho.
Sedel sem na tleh s hrbtom naslonjen na steno, misli pa so bile daleč. Poslavljale so se od doma, domačih polj in vrtov, od stare mame, ki sem jo samo pustil doma, od znancev in prijateljev. Poslavljale so se od šole in znanstvenih načrtov. Bile so že onstran pri očetu, ki sem ga komaj poznal, ko mi je umrl, in pri mami, ki je šla po nesrečni očetovi smrti kmalu za njim. In bile so tudi pri Poldetu. Niti sedaj naju ne bodo ločili..,
Prišel je večer in za nočjo novo jutro. Prav tako drugo in tretje. Šteli pa niso več ...
Čez mesec dni sem prišel domov. V šolo tisto leto nisem hodil več, ker so jo bili zaprli. Domovina je klicala, da jo rešimo pred nasiljem tujcev. Odzval sem se temu klicu za zmago svobode in vere očetov.
Sedaj pa je prišel čas, da izpolnim Poldetu dano obljubo: Postati hočem zdravnik, reševalec, tolažnik trpečih ljudi.
umiiimiiiuiiiimiiuitmiiiiiimmimimiiiiiMiimmiimumiminmiu
PREČITA.!!
Prihodnji teden bo izšel v založbi ,,Koroške kronike“ ponatis Cankarjeve novele „Križ na gori“
Cena posatneznemu m odu 3.— Š. Naročila s predplačilom sprejema uprava „Kor. kron.“, Celovec, Funderstr. 1.
Zaradi omejene naklade priporočamo, da si pravočasno zagotovite prejem knjige s prednaročnino.
Uprava „Koroške kronike“.
Oroslav Sejavec:
Kmet in letni časi >
Spomladi, ko z ognjenimi rokami sneženi kožuh sonce zemlji sleče in kal v spočiti prati’ se predrami, pred hišo si pretegne ude zdrave, si pljune v dlan, zaviha si rokave in gre v polje orat, žareč od sreče; in zrnje mu kot žarki vre iz rok, ko gre čez brazde stvarniško kot Bog. Polje je-'kot kadilnica široka, iz brazd kipi v nebo sladak sopuh in sonce kakor zlata božja roka iz črnih nedrij dviga klas in kruh.
Poleti, ko polje je kakor zarja in klas je zmeraj bolj, težak in zlat in sonce prostor kakor peč razžarja, ženjicam brusi srpe, veže snope, sestavlja plameneče, zlate kope, domov jih vozi skoz večerni hlad.
Nato na podu cepec iz snopov izteplje pesek zlati -— kruh njegov; in vevnica od zrnja loči pleve in v kašči ko v predal težko šumi iz, mernika za dolge zimske dneve, še dlje — dokler nov klas ne dozori.,»
V jeseni, ko v meglenih jutrih ajda leži kot kožuh siv na dnu močvirja in čez polje dišav gre cela rajda, škrlatna stebla ajde v snope zbira, koruznim storžem zlati blesk odstira in polni klet z grmadami krompirja; z oralom čez strnišča gre kot val in siplje zrnje v prst za novo kal.
In potlej gre po nastil v svojo hosto, na tnalu pa sekira zazveni, da vseh težav, skrbi srce bo prosto šlo spet v pomlad, skoz bele zimske dni.
Zima, zima,
hajd za peč/
Jutro je hladno in megleno. Po cestah in ulicah se valja umazani sneg. Oster veter piska okrog vogalov. Kot kup nesreče
čepi vse mesto pod meglenim svodom. ■
Prav take volje je Majda, kakor vreme. Zlovoljno gleda v veliko šipo, ki jo še vedno pokriva siva plast ledu in brani očem pogled v izložbeno okno. Majda tudi ni prav nič radovedna, kaj je razstavljeno v izložbi. Navadila se je bila že zdavnaj revščine, ki pa se z vsakim dnem še veča. Zmrznjeno okno odgovarja njenemu duševnemu razpoloženju. Tudi v njenem srcu je hlad in topo zre predse. Sivo je z.unaj, sivo v notranjosti!
Pozimi je čakanje na obus še neznosnej-še, premišlja Majda. O, ko pade prvi sneg, da se človeku kar blišči pred očmi, takrat je že lepo. Toda to je že prešlo. Tudi drevesa šo že otresla sneg, ki je pokrival njih bedno goloto. Klavrno stezajo svoje veje proti oblačnemu nebu, kakor bi prosila sonca. Danes je pot še nekam za rabo, ker je preko noči pomrznilo, jutri bo morda že pršil dež, pomešan s snegom, a pojutrišnjem bo taka brozga, da bo še cele tedne žalila oči, predvsem pa čevlje. Neznosno, je to umazano južno vreme, toda izogniti se mu ne moreš.
Zopet se Majda ozre proti oknu in na misel ji pride, da se bo ledena plast kaj kmalu raztopila. Že vidi debele solze, ki polzijo po steklu.
Zdajci pobriše nekdo po šipi in začrta s krpo polkrog, kateremu jih sledi še več. Hipoma zginja plast ledu s šipe, za katero že zeleni in cvete. Majda strmi v to čudo. Tam zadaj stoje zelene sobne cvetice, pred njimi že razcvele primule, trobentice, ja celo gojene vijolice. Sredi izložbe pa stoji vitka postava in urno opravlja svoje delo. Svež in nasmejan dekliški obraz se za trenutek ozre na Majdo.
Majdo postaja sram. Ali ne zre izza sivih in puščobnih zimskih dni pestra pomlad z zelenjem in pisanim cvetjem? Ali ne sije zadaj za temnimi oblaki rumeno sonce, ki bo slej ko prej prodrlo skozi meglo? Kaj jo briga nesrečna zima, ki že kar predolgo traja, kaj bi se jezila radi umazane brozge! Pojutrišnjem bo že morda sijalo sonce in oznanjalo, da se bliža smejoča pomlad.
Skoraj radostno steče Majda k obusu, ki je pravkar privozil mimo, kakor bi se hotela z njim prepeljati pomladi nasproti. In občutek je ni varal, saj se res z vsakint trenutkom bliža pomlad.

jr
Mihova nesreča je\ bila povod, da je 'Že-lezar pričel pripovedovati.
Otroci so se namreč podili po kupu starih 'desk in je smola hotela, da je njegov sin Miha skočil na iz deske štrleči žebelj in/si ga zadrl precej globoko v nogo. j,"- Medtem, ko je Miha mama odpeljala k zdravniku, ki na srečo ni bil daleč, je Že-lezar malo iz radovednosti, malo pa radi skrbi šel in nesrečni žebelj izruval in ga vzel s seboj.
>Na, tu ga imaš in dobro si ga oglej«, je dejal Mihu, ko se je s precej kislim obrazom vrnil od zdravnika. »Če boš pa radi tega. moral umreti, ti bom z njim zabil krsto.«
Is7ič koliko žebljev je Miha že imel v roki, tudi zabijal jih je že, pa mu ni nikdar prišlo na um, da bi si žebelj bolj natančno ogledal, ali da bi celo vprašal, kako se naredi. Ta očetova šala in pa skeleča rana sta v njem vzbudili zanimanje. Nehote je pričel v roki držeč žebelj ogledovati. Bolj ga ogleduje, bolj raste v njem radovednost. Zdaj opazi na njem znamenja, na katera preje niti malo ni bil pozoren.
Na glavi žeblja opazi poševne križajoče se Črte. Na spodnji strani glave sta dva mala očesca. Vrat je bolj oglat in nazobčan. Steblo žeblja pa ima od glave do konice lahno, praski podobno črto, katera ima v sredini za spoznanje globokejšo zarezo. Konica hoče hiti bolj oglata kot okrogla, na dveh straneh sta grobi črti, ki dajeta videz, da je bilo tu nekaj odščipljeno.
Miha se pri tem opazovanju zamisli. Njegovi možgani so zaposleni.
»Oče«, se oglasi čez čas. »Ti si žeblje delal, ti veš, kako se žebelj naredi in kaj pomenijo tile znaki na njem, daj no in povej mi.«
>Tudi nama že dolgo obljubuješ to zanimivost« je dodal eden izmed sosedov, ki sta prišla na običajni obisk. »Pa se odloči in prični.«
To pripovedovanje utegne biti zanimivo, zato sem primaknil svoj stol bližje tudi jaz.
Železar je pričel ...
»Žeblji so strojni izdelek, narejeni so iz žice, zato jim pravijo tudi Žič n Uri. Največ se izdelujejo'v velikih železarnah. Dnevni proizvod presega vagonske količine. Organizacijska izpopolnitev obratovanja v splošnem in pa iznajdba vedno novih strojev, zlasti zadnja leta pred minulo vojno, sta produkcijo žebljev znatno zvišali. Tovarne, ki svojih obratov niso tehnično zanemarile, imajo danes stroje, ki napravijo 200 in morda več obratov na minuto. Enkratni obrat stroja pomeni izdelek enega žeblja.
Strojev je več vrst, ka.kor je več vrst žebljev po velikosti in obliki. Za nepoznavalca v žebljarski stroki je žebelj pač žebelj, žebljar pa ve, da je med njimi taka razlika kakor med črnim kruhom in 1 potico.
Imamo mnogo vrst žebljev. Najmanjši je 0.6 nun debel in od 6 do 8 mm dolg. Največji pa so od 7 do 8 mm debeli in do 350 mm dolgi. Po obliki poznamo okrog 20 vrst, okroglih in oglatih. Nekateri pridejo zelo redko v poštev. Žeblji pa, katere opažamo okrog nas, so:
A, U, B, s pol okroglo glavo, tapetniški, navadni in posebni lepenkarji. okvir-niki, kolarski, obročarji, verigarji, stropniki, podpetniki itd.
Žeblji označeni z A so navadni žeblji, ki imajo do dva in po! mm debeline gladko glavo. Označeni z črko U pa imajo brez ozira na dolgost in debelino črtkano glavico, ki je v spodnjem delu poglobljena. Ta poglobitev je zato. da se glavica izravna z površino deske. Žeblji označeni z črko B, so enaki podpetnikom, samo da Bo ti mnogo debelejši in večji ter običajno poči njeni. Obe vrsti imata tudi poglobljeno glavico na spodnjem delu, ta poglobitev je precej daljša in glavica zgoraj gladka. Žebije z polokroglo glavico se vidi na predmetih, ki so obiti s usnjem, kakor pri zabojih okovanih s trakastim železom.' Brav kratke dolžine te vrste rabijo čevljarji pri kovanju čevljev. Imenujemo jih Mondo.narji«. Tapetniški že po izrazu povedo, zakaj se rabijo. So to od 1 do 2 mm debeli in 10 do 16 mm dolgi. Modra barva jim je dana po izgotovitvi z ogrevanjem zato, da ne kvarijo z rjo blaga skozi katerega so zabiti. Lepenkarje poznamo po tem, da imajo veliko tanko gladko glavo. Pri posebnih lepenkarjih je glava še precej večja in so običajno pocinjeni. Zakaj se rabijo, pove ime. Okvirniki so žeblji, ki so/nazobčani in imajo preko glave precej globoko zarezo. Podobni so vijakom. Ti Žeblji v novejšem času nadomestujejo vijake za pritrjevanje železnih krakov na sklepih okenskega okvira. So 1.5 do 2 mm debeli in od 15 do 25 mm dolgi. Pri ko-larskih žebljih je glavica, samo nekoliko
-sc
širša od stebla. Rabijo jih kolarji in tudi mizarji za boljša dela, ker . te vrste žeblji ne napravijo velikih ran. Obročarji so kratki in štirioglati. Glavica je nagnjena na eno stran, z njimi se pritrjujejo obroči na sodih. Verigarji imajo glavico nasajeno kot kroglo na steblo, in so brez konice. Rabijo jih pri izdelovanju verig. Stropniki (štukatur) se rabijo pri pritrjevanju trsja na strop. Glava je podobna obročarjem, le'nekoliko daljša. Veliki so od 20 do 30 mm in debeli od 1,8 do 2,5 mm. Poleg navedenih poznamo še žeblje brez glavic in žeblje z dvojno konico. Imamo tudi razne vrste sponk za pritrjevanje žice. Posebna vrsta sponk pa nam služi pri nameščanju satnih okvirjev v panjih. Te izdelujejo iz pocinkane žice.
Kakšen pomen imajo črke A, U, B, vpraša sosed.
»Ne vem. Niti stari žebljarji mi tega z mojstrom vred niso znali razložiti. Morda je to samo značka tovarne, mordh so to samo začetne črke nekega imena.
Da se železo prideluje iz železne rude, katero s posebne vrste koksom., kuhanim apnencem in ogljem topijo v posebnih visokih pečeh, plavžih imenovanih, je poznana stvar. Tako dobljeno železo pa je nerabno in zahteva še nadaljne obdelave.
Še tekoče surovo železo iz plavža je v ponvi, katera je znotraj močno obzidana z Samotno opeko, s pomočjo žerjava preneseno v peč g r o d 1 o v k o. Ta peč ima v proizvajalnem teku važen pomen, Ta peč namreč obdrži surovo železo v tekočem stanju, dokler ni prelito v Martinovo peč v nadaljni proizvajalni proces.
Martinova peč nam šele da uporabno železo za vsakovrstne zahteve v kovinarski stroki.
Surovemu železu dodajo v balo stisnjeno staro železo, oglje, manganovo rudo, aluminij in druge rudninske snovi. Količina in vrsta teh snovi je odvisna' od kvalitete železa, katero hočemo dobiti.
Vsa ta mešanica se potem, ko je zadostno založena, kuha in topi približno od 6 do 8 ur. Ko .mojster martinarne po več poizkušnjah «kovanja ugotovi, da raztopina odgovarja stavljeni zahtevi, da prvemu topilcu nalog za izpust- (šarž). Od 60 do 75 ton železne raztopine se v močnem curku s šumom izliva po žlebu iz peči v nastavljeno ponev, ki sprejme vso to maso vase.
Na stotine in tisoče malih svetlih zvez-, die frči med množino dima iz ponve visoko pod strop m ras veti j uje prostor.
Kdor ne more doumeti duševnosti in hotenja kovinarjev, naj pride v martinarno ali plavž ogledat si ta prostor!
Ko bo gledal z ozkega železnega mostišča v to tekočo pluskajočo lavo in skozi dhn videl od žarkov osvetljena, preparjena premikajoča se telesa delavcev, ogrnjena v bele platnene srajce, bo videl v očeh teh teles silno voljo po miru in mirnem družinskem življenju, v katerem naj ne manjka kruha, občutil bo z njimi vred vročo željo po svobodi, kakršno je v svoji postavi določil Bog. Razkrila se mu bo resnica, da je človek umotvor božji, ki si je z svojim silnim duhom podvrgel naravo, da mu'služi v njegovo blagodat.
Ko je izliv gotov, se ponev prične škripajoče premikati. Ustavi se nad lijakom, krog katerega so razstavljene takoimeno-vane kokile iz sive litine. Iz dna lijaka vodijo. do vsake kokile samotne cevi. Ko delavec odmaši zamašek ponve, s'e tekoče železo izliva skozi lijak po ceveh v kokile od spodaj navzgor. To delo se imenuje vlivanje ingotov, t. j. štirioglatih do dveh metrov visokih in do 2000 kg težkih kosov železa. Za izdelovanje pločevine so ti ingoti ploščate in manjše oblike.
Ko so ingoti dovolj zgoščeni in jim snamejo kokile, jfti z žerjavi naložijo na ozkotirne vozičke in. jih lokomotiva prepelje v oddelek grobe valjarne. Martinova peč je izvršila svoje in delo se prične znova.
Groba valjarna izpremeni ingot v caglje.
S truščem in .pokom se yali ingot skozi mogočhe valje naprej in nazaj, ter postaja vedno tanji in dalji. Obdrži pa oglato obliko. Delavci z železnimi drogovi uravnavajo pravo smer. Ko po valjčnih tleh prihiti iz zadnjega valja, ga razrežejo v metersko dolžino in tehta približno 50 kg. Tak, kos je takoirhenovani cagelj.
Iz grobe valjarne so caglji oddani v žično valjarno. Zanimiv in nevaren je ta oddelek. Ker so se preveč ohladili, jih najprvo zopet v peči segrejejo. Z br-zino hiti cagelj parkrat naprej in nazaj skozi valje. Postal je okroglast in dolg, zato prične v vijugasti obliki in še hitreje svojo pot skozi valje ob pomoči delavcev-zanjkarjev, dokler se za zadnjim valjem kot/utrujena žareča kača ne zvije v kolobar. Žica do 50 in več mm debela je v surovem stanju gotova. Spretnost in previd-
nost sta predpogoj zanjkarja. Zgodi se včasih.. da se hiteča žica zaplete in žareče zanjke švignejo visoko v zrak. Kakor je to lepo za oči, tako je nevarno za življenje delavca; gorje njemu,, če se trenutno ne znajde.
Ohlajena žica nastopi svojo pot v 1 u-ž a r n o. Naloga tega pomožnega oddelka je. da v vrelem lužilu, sestavljenem iz raznih kemičnih snovi, napravi žico mehkejšo. Med valjanjem je namreč ta postala pretrda.
Preloženo žico prepeljejo v ži čarno. V zaporednih vrstah stoje tu žičarski stroji. Pred vsakim je kad z lužilom. Žičar potopi kolobar v kad. nekoliko okoničeni konec žice vtakne skozi luknjico diamantne ploščice, ki je pritrjena ob stroju, na drugi strani plošče nastavi od stroja izpeljane klešče, pritisne na gumb in stroj se zavrti in vleče in navija krog sebe žico. Skozi več lukenj je žica vlečena, tanjša in daljša postaja. Žica. ima več oblik. Okrogla, polokrogla, štirioglata, gladka in nazobčana. Iz žičarne je žica razposlana v več smeri. Žica namenjena za žeblje pride na svoj cilj v ž e b 1 j a rn o.
Že od daleč se čuje ropot. Ob vstopu je ropot tolik, da te v prsih Zaboli in imaš občutek, da se vsa tla tresejo pod nogami. Vsak pogovor je, nemogoč. Žebljarji postanejo čez čas precej gluhi, čeprav imajo med delom vato v ušesih. Potrebni razgovor se vrši s pomočjo potrebnih znakov, ki si jih kažejo z rokami. Novodošlemu delavcu se to kazanje vidi Smešno, v nekaj dneh se temu privadi in ga nujnost sili, da isto vrši.	;
Ko opazuješ to vrtenje številnih strojev različnih velikosti in znamk, imaš, vtis, da vša ta množina tekmuje v hitrosti r .ed seboj in da zamolkli udarci velikega stroja v sekundnih presledkih, vodijo ukazani tempo dela.
Žebljar je do obiskovalca vljuden. Ve, da se pri polnem teku stroja ne da videti, kako se žebelj naredi, zato ti z mahom roke nakaže, kam se postavi. Stroj ustavi. On stoji na levi, obiskovalec na desni strani stroja. Z roko prične s pomočjo velikega. kolesa na njegovi strani stroj vrteti. Razločno je videti premikanje delov stroja.
Žica leži ob prvem koncu stroja na stojalu. Vidi se, da je izpeljana skozi rav-nalni aparat. Tu postane žica ravna. Izpeljana je mimo vodila, na katerega je pripeta z malim., sekalcu podobnim predmetom, v čeljust stroja. Vodilo določa dolžino žeblja, ki pa se lahko poljubno izpre-mihja potom vijaka. Od strojne osi, ki leži preko stroja vodoravno bolj v zadnjem delu stroja, vidimo po sredini ležeče kla-
divo, ki se zdaj dotika čeljusti. Samo dva ali tri mm. kakor je pač. potrebno, sta oddaljena noža od čeljusti in razpostavljena vsak ita eno stran kladiva.
Žebljar počasi vrti kolo proti sebi. Kladivo se odmika od čeljusti, vodilo potiska žico skozi čeljust za njim. Ko' je vodilo doseglo cilj dolžine, se čeljusti stisneta, v istem hipu pa sta se približala tudi noža in s stiskom odrezala žico. Vodilo se vrača nazaj, kladivo se bliža čeljusti. Žebljar poprime kolo in hitri sunek kladiva napravi glavo s pritiskom ob čeljust. Premikanje delov stroja se ponovi kot preje.
Vodilo zopet vleče žico za odmikajočim se kladivom, zopet se čeljusti stisneta in noža napravita konico prvemu žeblju. Žebljar ga prestreže in ponudi obiskovalcu. Še parkrat žebljar ponovi, . potem premakne železno ročico in. stroj se spusti v svojo predpisano brzino. Kolobar se z naglico vrti, .izpod stroja pa. kakor iz rešeta padajo žeblji v nastavljeni zaboj,
Zdaj nam je jasno, kako nastajajo oblike žeblja. Vemo, da je vrhnji del glave odvisen od oblike kladiva, spodnji pa od oblike čeljusti. Zobčki tik za glavo so od pritiska čeljusti, ki ne pustijo, da vračajoče se vodilo potegne s seboj tudi žico. Sekalo na' vodilu pa pušča za seboj na žici rahlo sled, praski podobno črto, zareza pa nastane, ko vodilo potisne žico naprej. Obliko konice delajo noži.
Žeblji pridejo iz stroja, so umazani in mastni, zato jih je treba očistiti. To delo vršijo tako. da nasujejo žeblje v šestero-oglato podolgasto železno posodo in pride-nejo nekaj presušenega žaganja. Ko se je že nekaj časa vrtilo na osišču, pokrov nekoliko dvignejo, skozi tako narejeno špranjo se izloči med nadaijnim vrtenjem žaganje. Če je med žeblji izmeček, na primer krivi žeblji, ali da še med čiščenjem pe-roti niso odtrgale od konic, se vse ,skupaj da na železno rešeto. S hitrim premikanjem naprej in nazaj, se pri prekucevanju dobri žeblji vtikajo v luknjice, dočim ostanek ostane na vrhu. katerega odvržejo n.i poseben kup.
Tako očiščeni in izbrani žeblji se oddajo v zavijalnico. Žeblji äs tu vlagajo strojno in ročno v zavitke raznih velikosti in teže. To vršijo večinoma ženske. Zavitki dobijo še listek z označko vrste vloženih žebljev, nakar se oddajo v skladišče, kjer čakajo na izvoz.
Na žebelj, ki je zjutraj bb še obliki rdečkaste prsti, si zvečer lahko obesil svojo nadražjo sliko, najbolj ljubljenega bitja — svoje matere.
—g—a—
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Če hočejo v Butantanu izdelati serum zoper kačji pik, jim je treba najprej kačjega strupa, in tega ne more dati drug kakor živa kača sama. Kačji mojster prejme torej ukaz, naj pripravi recimo klopotačo (v Braziliji ji pravijo Cascavel). Mož se zavihti čez ograjo,' skoči čez jarek in ža je notri v kraljestvu kač. Ne smete misliti, da je bogve kako opremljen! Ovil si je golenice, si obul čvrste škornje, v roki pa drži palico, ki ima na koncu kovinasto prečno ranto. To je vse. Stoj! Še' nekaj cigareto ima stisnjeno med ustnicami. Ko je torej preskočil jarek, se znajde na travniku, ki so po njem razsuti betonski stolpiči kupolaste oblike. Votli so in imajo odprtine, da morejo kače poljubno ven in noter. Stolpiči nalikujnjo termitskim stavbam, v katerih se kače, kadar žive v naravi rade mude. Preden se mož napoti dalje, se razgleda po terenu. Klopotačo naj prinese - kje je katera? Naselbina premore na stotine kač, nesmiselno bi bilo se kar tako sprehajati med njimi. Nekatere kače so splezale na vrh kupolastih stolpičev in se tam sončijo, večinoma pa leže po tleh. zvite v klopčiče, ter uživajo sonce. Videti so lene, zdolgočasene, nebriine. Čemu bi se razvnemale, saj jih nihče ne moti. A zdaj se vendar bliža motnja - - mojster je zagledal klopotačo, pa nameri korak-k njej. Druga Strupenjača, mimo katere mora, se je razdražena zbudila in se zažene proti njemu. Mož je pripravljen —- s palico spretno prestreže naskok ter vrže kačo v stran. Še nekaj korakov, pa je pri klopotači. Preden se žival prav zave, ji posadi palico na tilnik. S tem priklene kačo na tla. Potem, jo prime tik pri glavi. Na ta način je žival brez moči: pičiti ne more, saj ima glavo kakor v kleščah. Mož dene palico pod pazduho, zgrabi z drugo roko kačo še za rep, ter jo ponese čez jarek. Asistent že čaka, S krepkejšim pritiskom na mesto, kjer se stiskata obe čeljusti, prisili mojster kačo, da zazija. Prikažejo se zobje — vidna postaneta zlasti ona dva nevarna strupnika. Asistent porine kači pod zob stek'eničieo, potem rahlo drgne 'žleze v čeljusti in že se izlije strupena tekočina skozi votlino zoba v posodico. Spr-
va brizgne strup na dan v obliki tenkega curka, kmalu pa se cedi samo v kapljicah. Ko so vzeli klopotači ves strup, jo izpuste na vrt.
Dognano je, da imajo kače poleti več Strupa kakor v hladnih mesecih. Prave zime s snegom in ledom v onih krajih itak ni. Od razvite klopotače se v vročih mesecih dobi približno en kubični cm strupene tekočine, čez dober čas se operacija ponovi, nakar kača pogine. Redki so primeri, da bi od ene in iste kače dobili strup trikrat. Zato se v Butantanu tudi ne potrudijo, da bi kačam dajali hrano. Kač je v deželi itak dovolj.
Strup, ki ga vzamejo kačam, gre v laboratorije in napravi dolgo, vijugasto pot, ki je najmanj tako zanimiva kakor pravcato potovanje okoli sveta.
Marec v pregovorih
Ako sušeč z rilcem ne rije, pa z repom zavije.
Megla v sušen ne škoduje, v aprilu pa megla vino posrka in kruh
v	poje.
Sušcev sneg korenine razjeda, aprilov' pa jim gnoji.
Suh marec, moker april, hladen maj, polnijo polja, vreče in kleti.
Sušcev prali in kup zlata, iste vrednosti oba.
Moča v marcu — boli kmeta do srca Rosa v marcu — slana v aprilu. Marcev veter in aprilov dež za maj blagoslov obetata.
Ako sušca žerjavi lete, kmalu drevje zacvete.
Kar sušca ozeleni, s cepci v zemljo zbij.
Pest trave v sušcu, stane golido mleka pozimi.
Kakor se vreme na 40 mučencev zdani, tako še 40 dni trpi.
O sv. Gregoriju se tiči ženijo.
Ako na tiho nedeljo dežuje, kašče prazne ostanejo.
Cvetna nedelja naj bo jasna, da bo letina dobra in krasna.
Za naše gospodarjel
Vodnjaki in vodovodi
Če govorimo o talni vodi, si ne smemo predstavljati Bog ve kakih skrivnih in zamotanih potov. Voda se ravna pod zemljo po istih naravnih zakonih kot na površini. Sledi predvsem kot vsaka druga snov zakonu o težnosti, to je, da sili stalno navzdol. Razlika je le v tem, da se na površini kolikor toliko prosto giblje in ovire njenemu prvotnemu toku so v primeri z onimi v zemlji neznatne. V zemlji so ji za prosto gibanje na razpolago samo večje in manjše razpoke v skalnatih plasteh, ter votli prostori med poedinimi zrni, koder poteka voda v grušču in pesku. Temu primerno velika je tudi razlika med hitrostjo vode po površini in med brzino talne vode. Dočim je hitrost normalne vode v naših rekah povprečno 1 m na sekundo ali 50 do 80 km na dan, se pomika napr. talna voda v grušču in pesku le z brzino 3 do 5 m dnevno, torej nekako v razmerju 1: 10.000 bolj počasi.
Ker pa prepuščata grušč in pesek radi največjega votlega prostora med poedinimi njunimi zrni še največ vode, imenujemo ti dve snovi vodovodeče, dočim prištevamo razne skalnate zlasti pa laporne in razne glinaste snovi k vodonepropust-nim ali vodotesnim plastem.
Po vrstnem redu propustnosti bi grušču in pesku sledili: prod, čisti pesek, mivka, prst, glinasti prod, peščena glina, ilovica, lapor in čista glina.
Če torej rabi voda za svojo n. pr. 5 m dolgo pot skozi grušč in pesek en dan, bo razumljivo, da rabi mesece in celo leta, da se prerije skozi takozvane »vodonepropu-stne« plasti. Razumljivo bo iz tega tudi, zakaj nekateri studenci po enem ali več zaporednih suhih letih ne usahnejo. Hranijo jih namreč oni veliki zakladi ali »re-zervarji« vode v nepropustnih plasteh, ki so tako po količini kakor tudi po temperaturi vode neodvisni od slučajnih zunanjih padavin.
To so pravi studenci, če bi na primer naleteli na studenec, ki svojo toploto, ali kakor pravi znanost, temperaturo često menja, potem je gotovo, da je voda prišla v notranjost zemlje po kakih večjih razpokah brez posebne ovire in tak vir bi nam moral biti takoj sumljiv. Talna voda se namreč v svojem toku skozi plasti tudi očisti vseh zdravju škodljivih primesi in kali; to nesnago prevzamejo namreč po-edina zrna raznih kamenin, skozi katere poteka.
Dotakniti pa se moramo tu še dvoje vrst vrelcev, ki sicer pri vodnjakih in vodovodih navadno ne prihajajo v poštev, a so za splošno spoznavanje talne vode zanimivi. To so razne kisle vode ali »slatine« in razne termalne vode ali »toplice«.
Kakor že znano, so zemeljske plasti s svojimi skladi raznih kamenin, ki so po večini usedline morja, v stalnem, toda za nas nevidno počasnem valovanju. Na ta
način so nastale tudi naše Alpe. Morje, ki je nekdaj, morda pred mnogimi sto in sto tisoč leti tod plulo, je odlagalo skozi vekove ogrodja odmrlih večjih pa tudi najdrobnejših živali in živalic, ter tako na-gromadilo apnenčeve sklade. Na jugu nekako v območju sedanjega Sredozemskega morja in na severu, morda v območju Skandinavije, pa je bilo morje radi takrat še na vse strani odprtih zvez z oceani še globlje in apneni skladi so se tam še mnogo prej in še bolj kopičili, kot na alpskem področju. Posledica tega je bila, da so se skladi na severu in jugu jeli pogrezati, po zakonu ravnotežja pa so se zato dvignili skladi v Alpah. To valovanje pa se ni izvršilo samo enkrat, temveč se je ponavljalo in dviganje je zajelo vedno nove sklade, tako, da so nastale pravcate gube, to je več medsebojno vzporednih dolgih vrst planinskih hrbtov. Pri tem valovanju ali nagubavanju pa kamene plasti niso mogle ostati kompaktne. Kjer je bil na-pon večji kot prožnost dotičnega materi-jala, so skladi počili po dolgem in počez in nastal je cel sistem velikih, manjših in tudi komaj vidnih razpok. Velikim razpokam pravimo prelomi ali prelomnice, ki potekajo često sklenjeno po dolgem na stotine kilometrov daleč. Prelomnice segajo tudi globoko v skale nizdol in voda, ki teče po njih v globino, pride pogosto v stik s soparo in plini, ki prihajajo iz smeri zemeljskega jedra navzgor. Voda se segreje in v takem stanju še lažje topi kameno soseščino, ki jo na stiku često popolnoma izluži. S sodelovanjem plinov, katerim so pogosto primešane še razne go-reče-tekoče snovi iz globoke zemeljske notranjosti, nastanejo po ohladitvi v obliki kristalov nove sestavine, rudnine in rudninske soli.
Talna voda pa se v globokih prelomih ne segreva samo ob plinih. Že v globočini nekako 30 m pod površino ni več odvisna od slučajnih zunanjih toplotnih sprememb in njena temperatura je stalna in odgovarja nekako letnemu toplotnemu povprečju. Od tu dalje pa raste toplota vsakih nadalj-nih 30 m za eno stopinjo Celzija, ker pač postaja notranjost zemlje proti jedru vedno bolj topla. V istem razmerju se segreva tudi talna voda v prelomih in kot segreta ali »termalna« voda hitreje in uspešneje topi in luži kameno snov in se loteva na svojem potu tudi preje omenjenih rudnin in rudninskih soli. Iz podolžnih prelomov prihaja voda potem v številne prečne lome in razpoke in po istih kot vrelec na dan. Take z raznimi rudninskimi raztopinami in solmi napojene vrelce imenujemo kisle vode ali slatine, ki so ali tople (terme), lahko pa tudi hladne.
Taka velika podolžna prelomnica poteka na primer na Koroškem severno od Karavank in se nadaljuje preko Črne v Mežiški dolini tja do hrvatske meje ob Sotli. V ozki zvezi s to prelomnico so gotovo tudi
vrelci kisle in deloma tople vode takozvane Tolstovške Slatine in pa vrelcev v Dobrni in Rogaški Slatini. Vsi ti kraji leže namreč tik ob opisani prelomnici.
Prelomi pa navadno niso nastali le kot zev, temveč se je istočasno en del ob drugem premaknil tako, da je en del ostal na mestu, drugi pa je ob njem zdrknil nizdol ali pa je bil ob njem dvignjen kvišku.
Tako je alpska gmota po dolgem in počez razpokana, skladi so medsebojno premaknjeni, često v toliki meri, da se nahajajo celo v obratni, torej prevrnjeni legi. Temu primerno je tudi pot talne vode navidezno skrivnostna, ker je vsled često zverižene lege skladov težko uganiti smer njenega poteka. Za to je treba že izkušenih strokovnjakov in tudi dolgotrajnih opazovanj. Naprava vodnjakov v dolini ali na ravnini je dokaj enostavna. Tu so zemeljski skladi še precej vodoravni ali le redko nagnjeni. Pod rodno prstjo naletimo kmalu na plasti peska in proda, ki so jih naplavile stare rečne struge. Te plasti vodijo skoraj vedno v talno vodo, katere vodo-stoj je tem višji, čim bliže k površini zemlje se nahajajo vodotesne plasti laporja, glinastih peščencev in podobno. Pri kopanju vodnjakov se seveda ne smemo zadovoljiti kar s prvo tako nepropustno plastjo, ki je lahko le slučajna in šibka in se stransko kmalu neha. Kopati je treba do kompaktne, torej že precej močne lapornate, glinaste ali ilovnate podlage.
Takozvani vodnjaki na vedro predstavljajo najstarejši in običajni tip podeželskih vodnjakov. Segajo lahko poljubno globoko, dokler se pač ne pride do zanesljive nepropustne podlage. Obzidani so z lomljenim kamnom ali opeko, v katerih so v bližini dna odprtine, da talna voda lahko priteče. Gladina vode v vodnjaku ni stalna, kakor tudi ni stalna gladina talne vode v vodovodečih plasteh okrog vodnjaka. Le-ta se spreminja z razmerami letnega časa in to tembolj, čim više leže vodotesne plasti, ki tvorijo talni vodi dno in po katerih ta-korekoč teče.
Če je ta vodotesna podlaga malo nagnjena in je tudi na vse strani kolikortoliko obsežna, potem dobimo sklenjen podzemski tok ali takozvano talno reko.
Predstavljajmo si tak podzemski tok nekje ob meji med hribom in dolino. Čim pride talna reka tako izpod hriba v kako dolino, se često zgodi, da nareže bregove potoka ali reke, ki teče v isti dolini po površini in talna voda se tam delno izteka v površinsko reko in jo takorekoČ napaja. V gornjem toku naših večjih rek prihajajo taki dotoki iz globljih pasov talne vode, ki je ondi že stalnejša in so vsled tega tudi dotoki stalni. Reke torej ne izvirajo pri enem samem izviru, vanjo se stekajo vsi oni pasovi ali »rezervarji« talne vode, oz. talne reke, čijih nepropustno dno slučajno nareže bregove površinske vode. V tem tiči tudi razlog, zakaj reke ne usahnejo; lahko sicer upadejo, vendar se nikoli ne posuše.
Rahla poševna lega vodonepropustne podlage vodnjakom nikakor ne škoduje; čim strmejša pa postaja podlaga, tem težje bo držati vodo in če si predstavljamo navpično ali skoraj navpično lego skladov, potem do vode sploh ne moremo priti,
ker izginja po strmi podlagi nizdol. Na prw bočjih hribov, kjer so taki primeri vseka* kor možni, ne vidimo vodnjakov, tam sl pomagajo s studenci.
Rekli smo že, da lahko segajo vodnjaki »na vedro« do poljubne globočine; vod* njaki na črpalke pa le do prilično 7 m. Zračni pritisk je namreč v stanu, da drži ravnotežje le 10 m visokemu vodnemu stebru, kar se pa zmanjša na 7 m, ker gredo 3 metri v izgubo pri trenju vode Y razmeroma ozkih ceveh.
Za vodnjake so še važni zdravstveni ozi* ri. Zabraniti moramo na vsak način, da ne pride do njih kaka zunanja nesnaga. Zato dobe vodnjaki nad površino navadno še le* sen ali do 1 m visok zidan nastavek in pro* štor okrog njega naj bi bil vsaj pol metra tlakovan s kamenitimi ploščami.
Koder se kopljejo vodnjaki v bližini ka« ke reke ali potoka se mora, zlasti v dolini, misliti na to, da je, kakor smo že omenili, talna voda v zvezi z vodo v strugi. Pri tem ne obstoja le možnost, da se del talne vode steka v strugo, temveč je mogoče, da se tudi voda iz struge preceja v talno vodo, posebno tedaj, če stoji gladina vode v strugi višje kot gladina talne vode ali reke, V takem primeru je treba pravilno oceniti, če je razdalja vodnjaka oc' struge tolikšna, da se voda spotoma v materijalu dodobra očisti. Važno je to posebno pri dolgom dolinskem toku reke, kjer je voda lahko že precej nečista, dasi se tudi reke in potoki spotoma sami čistijo, ker odlagajo povsod tam, kjer teko počasi, del svoje nesnage.
Znano bo, da si pridobivamo za planin* ske in pastirske koče pitno vodo iz kapnic. So to majhni obzidani rezervarji, v katere se steka kap, to je deževnica s streh teh koč, pa tudi s površine bližnje okolice. Taka voda pa je nesnažna in mehka, ker ji manjka apnenih snovi. Zato mora voda, predno se steka v rezervar, skozi nalašč za* to naložene plasti grušča in peska. Med zrni peska in grušča zastaja in se ulovi nesnaga v vodi in iz predprostora h kapnici, kjer so te plasti zložene, priteče potem y pravi kapniški prostor čista pitna voda. Navadno se primeša tem plastem nekaj apna za izboljšanje okusa, da bi postala voda trša. Tudi čistilniki ali s tujko, fil-terji imenovani, pa se ne uporabljajo samo pri kapnicah, temveč povsod tam, kjer je treba nesnažno vodo očistiti (filtrirati). V ravninah in ravninskih mestih, kjer ni hribovja, uporabljajo za pitno vodo pogostokrat tudi vodo iz rek ali jezer. Ta nečista voda mora potem skozi cel sistem čistilnikov, ki so često zelo obsežni.
Na vrhu čistilnih plasti se v filterju vedno nabere tanjša plast nesnage; večji delci gredo skozi grušč, le drobna nesnaga ostane na vrhu. So to razne kali, klici in bakterije. Ta prevleka se ne sme odstraniti, ker tvori na vrhu čistilnika takorekoč najfinejše sito, na katerem zastaja potem tudi najdrobnejša nesnaga. Paziti se mora le, da ta prevleka ne postane tako debela, da bi se vsled lastne teže predrla v notranjost filterja. Po gotovih razdobjih se morajo tudi čistilniki sami očistiti. Maso v filterjih moramo takrat razdreti in nadomestiti a novimi plastmi. Ta menjava je naravno tem pogostejša, čim bolj nesnažna je voda, ki se mora filtrirati. (Dalje prihodnjič.)
6.
Nazadnje pa je le stekla in švrkala, da se je Jerneju kar samo smejalo. Košnja ni kar si bodi. Kdo bi si mislil ?
Začeli so na Ledinah. Rosa je bila močna, vsaka bilka je imela svojo kapljico.
»Ti si domač, ti boš kosil naprej«, je odločil Kodra-nov.
Jernej se je uprl.
»Še nikoli nisem. Ti si najstarejši, ti greš naprej.«
Po dolgem prerekanju se je Matevž vdal.
Začeli so brusiti.
»Bog in sveti križ božji«, je prvi zamahnil Kodra-nov. Trava je legla na levo stran.
Za njim se je zapodil Bregarjev. Zadnji Jernej. Krtin ni bilo veliko, travnik raven. Kose so se vse hkrati zagnale na desno in v loku zakrožile na levo. Redi so legale.
Ko se je ustavil Matevž, so se ustavili tudi Bregarjev, Matijevčev in Jernej. Brusili so, potlej spet zamahnili.
»Lepo odkašaš«, je na koncu pohvalil Kodranov Jer-neja.
Malico je prinesla Bregarjeva Minca, ki je prišla raztresat. Jernej jo je že na daleč opazil. Kar kri mu je butnila v glavo.
Kjer se srečajo, tam se fantje ustavijo.
»Bcj daj srečo!«
»Bog jo daj.«
Potlej sedejo na suknjiče. Jernej da za Minco svojega.
»Si nam vina kaj prinesla?« se smeje Kodranov.
»Sem, da ne boste žejni. Jerneja, vem, da že zdeluje.«
»Ti hudik, ti«, zraste Jernej. »Matevža vprašaj. Ne puščajo me zadaj.
Minca se smeje.
»Si hud?«
»Če ne bi bila ti, bi bil, da veš.
Zdaj se tudi Jernej smeje.
Potlej Kodranov moli. Ko se pokrižajo, vošči Minca vsem bogžegnaj.
Turščni žganci, zabeljeni z zaseko in mleka, da je Kodranovega strah. Na dnu jerbasa je še čeden kos slanine in hlebec kruha.
Kodranov najprej vzame vino in ga zakoplje v red.
»Da se ne ogreje, Minček.«
Jernej je ves blažen. Jezik mu teče, da se sam čudi.
»Ali Grmačeve Mete ne bo ?«
»Pride, nekaj malega mora še pobrnjati.«
Počasi z žlicami spodkopavajo žgancev stolp.
»Bomo videli, na katero stran se bo prevrnil«, ugib^ Minca.
»Gotovo na tvojo, ko kar luknjo koplješ vanj«, jo draži Jernej.
Zdaj pa Minca z žlico sune na Jernejevo stran.
»Če si tak, pa ga imej.«
»Oba ga bova, ko so tako lepi ocvirki.«
In se krešeta z žlicami, dokler se Kodranov ne prekriža.
Jernej bi kar naprej kosil, seveda, če bi bila Minca za grabljico.
Malo pred poldne pride Klevž ob palici.
»Bog daj srečo, kosci! Kako?«
»Gre, oče. Do južine bomo travnik podrli.«
»Spešni ste na hudirjevo. Kar je res je res. Minca in Meta sta vam komaj kos.«
Potlej pa, kot da ga je obšla žalost, je pozdravil in počasi spet odbencal. Jernej je gledal za njim.
»Vzelo ga je«, je menil Kodranov. »Posivel je in skrivilo ga je tudi.«
»Pa še ni star«, se je oglasil Matijevčev.
»Vojska ga je vzela. Kakor da ga nekaj grize, je vedel Kodranov.
»Nemara zato, ker otrok ni«, je sodil Bregarjev.
»Bog ve«, so se vsi štirje skladali. »Grapa je samotna.«
Ravno za južino je prineslo mimo Žaleharjevega Fronca. Obračat je šel v Senožeti.
»Precej ste jo vrgli«, je pohvalil kosce.
»Bo za silo«, ga ni bil Kodranov nič kaj vesel. Tudi Minci je zginila veselost z obraza.
»Jerneja, vem, da ste morali čakati.«
Jernej je koj čutil ost.
»Dober kosec je«, ni hotel Kodranov pritrditi.
»Slab hlapec, če ne hvali gospodarja«, je Frone špi-čast.
»Zbadaš?« bruhne iz Jerneja.
Kodranov čuti, da bi znalo priti do prepira. Brž se pokriža in začne moliti.
Žaleharjev je potlej krenil za kozolcem na stezo.
^ »Tega se varuj. Ni prida. Gruntarski je in ponosen kakor da je vsa vas njegova. Žalehar in Klevž si nista bila nikoli dobra. Pred petimi leti sta se tožila zavoljo meje za kozolcem. Takrat je Žalehar zgubil. Taka stvar se ne pozabi. Pa še to in ono je vmes, kar ne bom pravil«, se ustavi Kodranu beseda.
Minca je pa rdeča v obraz.
»Se mu vidi, da je visok«, je kratek. Jernej.
»Dvajset jih bo v jeseni, pa bi rad vse fante komandiral.«
»Prekvata glista«, ne more Jernej požreti jeze. Popoldne je vroče, da kar šumi po travniku. Zvečer spravijo seno v kopice. Jutri bo suho.
šujePri večerji je pogovor glasan. Klevž kar naprej vpra-
Ko odhajajo, potegne Klevž Kodranovega na straa-Jernej gre z Minco in Bregarjevim na dvorišče.
»Jernej je v pravšnih letih, da ga sprejemete v fantovsko družbo«, se ti ne zdi?«
Kodranov Klevžu koj pritrdi.
»Že sam sem mislil, da bi ga na kresni večer sprejeli-«
»Prav, Matevž. Povedal sem ti zavoljo tega, ker Jernej ne bo stegnil jezika. In pa zavoljo tega, ker je Jernej fant. Pri dvajsetih letih fantje so mu težko kos. Sani
ga vidiš.«
CELOVEC
Te dni se je v Celovcu zgodilo tole: Gospa vdova je šla iz kuhinje v klet in vrata od stanovanja pustila odprta. Ko se vrne čez dve ali tri minute nazaj, dobi v stanovanju neznanega dekleta, ki je stalo pri .omari, kot da bi hotela pogledati vanjo. Dekle je bilo staro kakih dvanajst let. Ko jd-je gospodinja vprašala, kaj bi rada, je dekle odgovorilo, da potrebuje dva šilinga. »Tudi jaz potrebujem denar«, je odgovorila gospodinja. »Ali te ni sram, da beračiš in izsiljuješ denar? Delat pojdi.« Toda dekle se ni dalo kar tako odpraviti. »Če mi ne daste denarja, pride jutri nad vas moj oče«, je,nesramno silila v gospodinjo. Gospodinja je potepuško izrinila iz kuhinje in se zaklenila v strahlt, da se ji ne bi kaj zgodilo. Škoda, da ni dekleta zaprla v stanovanje in poklicala policijo, da bi "se ugotovilo, iz kakšnega gnezda je priletela-ptičica. Ni samo današnji čas kriv, da so ljudje taki. Ne smemo pozabiti, kako so hitlerjanci vzgajali mladino, da smo se s strahom spraševali, kam bo tako vzgajanje mladine privedlo. Hitlerjeve vzgojne metode je vrag vzel, toda fantje in dekleta, ki so se po hitlerjansko vzgajali, so še med nami. Taki in podobni primeri so posledica te pogubonosne vzgoje.
Sicer smo že v resnem postnem času, vendar ne bo nikomur škodila zgodba o psičku ih gospodični. Neka priletna gospodična v Celovcu je imela psu. Jedel je boljše kakor vsak, ki živi na karte, jedel še boljše kakor črnoborzijanec' slabše sorte. Toda proti starosti ni nobenega zdravila. Pasje ure so tekle h koncu. V skrbi, kako bi podaljšala ugašajoče pasje ure, je' šla gospodična po zdravnika. Zdravnik je prišel, pregledal psa, zmajal z glavo in rekel: »Pes je star, njegove ure so štete. Preskrbite si drugega*. Gospodični so stopile solze v oči. Prosila je zdravnika, naj pomaga in mu obljubila lepo nagrado, če podaljša pasje življenje. Zdravnik je rekel, da bo' poskušal. Napravil je neko ča-ravno pijačo. Toda psiček pijače ni maral, injekcije pa očividno niso pomagale. Ni kazalo, da bi zdravnik pasji starosti rep živil. Gospodična je v strahu prišla na srečno misel. V župnišče je poslala kuharico s prošnjo, da bi mašo brali za usihajoči pasje življenja. Obljubila je bogato' nagrado. Gospod kaplan - seveda želji-ni mogel ugoditi, ker ne gre. da bi za tako stvar bral mašo."-Težaven položaj je rešil psiček sam, ki je 'crknil,- že preden je prišla kuharica iz žppnišen domov povedat, da z mašo nc bo nič. — Kako bi rekli temu: ljubezen do živali ali mestna prism'ddarija? Vsak naj -reši stvar po svoje.
OOBRLA VAS
Te dni smo opazili prve slovenske napise v 'Dobrii vasi. Tako je bil. slovenski napis
ha primer iz Dcbrle vasi v St. \ id ali pa v Celovec.
ŽRELEC
V Žrelcu je Klamfarjcvo gospodinjo doletela čudna nesreča. Lisica, ki je tudi hotela praznovati pusta, se je pustne dni ponoči pritepla med kokoši in vsem štirinajstim kokodajsam z zobmi odstrigla glave, ter jih zakopala v sneg, da bi jih po lisičji navadi hodila iskat, kadar bi ji krulilo po želodcu. Na predpise o črni borzi se ni ozi» rala, ker zanjo ne veljajo. Smola Klam-fsrjeve gospodinje naj bo drugim v svarilo. Pazite, da bodo kure dobro zaprte. Sedaj, ko bodo začele, nesti, je taka izguba precejšnja škoda. Če se kurnik tako izprazni, rji upanja, da bi se spet tako hitro napolnil. '
IIUMČE
Mraz in zima sta huda, vendar še nismo zmrznili. . Da bi se odtajali, smo se v pred-.pustu malo zavrteli, pa ne preveč. Drava je bila čisto zamrznjena, tako, da bi D.ravci kmalu drug k drugemu v vas hodili. Ko smo pekli pustne krofe, je bilo toliko vročine, da se je led odtajal. Pust smo kar dobro obhajali. Mesa ni bilo dosti. Zato pa je biio zelja več, kV je še bolj zdravo. Na pustni ponedeljek smo spremili pred oltar Komarjevega Hanzeja in Hmeličevo Liziko. Novoporočeneema, želimo mnogo sreče in zdravja.»
KAPLA OB PRAVI
Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev smo spremili v petek dne 28; svečana ob treh-popoldne na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku bivšega gostilničarja in posestnika iz Struge g. Ferčnika, podo-maee Simončiča«, ki je po daljši bolezni boguvdano in z Njim spravljen umrl. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
ŠKOFIČE
Čisto potihem, sedanjemu resnemu času, pa tudi bistvu in značaju obeh poročencev primerno, sta si v naši cerkvi podala roki za življenjsko zvezo sedanji ravnatelj to-
Ob novem letu štejejo župnije svoje vernike in pošiljajo škofijstvu podatke, po katerih naj se povzamd pregled o uspehih in .neuspehih .dušnega pastirstva... Jz tega-obračuna 'povzamemo nekaj zanimivih številk za dekanijo Dobrla vas:
R ö j s t v a :
1930	27",,:,	(na	tisoč),	skupaj	347	otrok
1935	19!«o	(na	tisoč),	skupaj	253	otrok
19-19	25'-i,,	(na	tisoč),	skupaj	2Q8	otrok
1945	21",(na	tisoč),	skupaj	244	otrok
19IG	20%,i	(na	tisoč),	skupaj	242	otrok.
1936. Potem je Hitler pozval vse ženske, poročene in neporočene, ter jim plačeval za otroke, mislec, da si s temi otroki kdaj osvo-
varne v Št. Stejpnu v Labudski dolini,. Viljem Schäriüger in trgovska namešeenka Marija Klančnik, po materi pristojna v Mežiško dolino. Novoporočeneema želimo obilo vsestranskega božjega blagoslova na nadaljnji skupni življenjski poti. Kot priči sta prisostvovala inženirja Josef Weinberger in Ervin Böhm. Cerkveno ju je poročil šolski in vojni tovariš iz prve svetovne vojne in sotrpin v drugi vojni. To skupno vojno trpljenje je prijateljstvo tako ojačilo, da je premostilo tudi to veliko razdaljo Labud — Škofiče, da je dolina k dolini —- prijatelj k prijatelju našel pot. — Prehitro so minule ure v oživljanju starrt spominov. Na mnoga, srečna leta v zakonskem stanu!
ŠT. PAVEL V LABUDSKI DOLINI
V samostanu v Št. Pavlu v Labudski dolini so izvolili novega, opata. m .sicer .patra Pavla Schneidcrja. Šolal. ;e je v Št. Pavlu. Po dovršen: -gimnaziji je šel študirat, na visoko šolo poljedelstvo, med, študiranjem pa si je izbral samostan za svoj dom. Posvečen je bil 1. 1937. Dušno pasurstvo ja •vršil v Velikovcu, kjer je poživil versko življenje. Zlasti- otroci so delovnega kateheta vzljubili. Z dejavno krščansko ljubeznijo je pomagal potrebnim ljudem in otrokom. Od 'tu je odšel ponižen - in požrtvovalen v Zweikirchen, -k.ier ni našel niti toliko, kar je najnujnejše potrebno za življenje. V kratkem času je pridobil marsikoga za praktično versko življenje. Zdaj so ga bratje menihi poklicali na važno službeno mesto v č$su, ko bo mogoče samostan temeljito preurediti in mu dati pravega poleta za bodočnost. , Te dni - se. je namreč tudi sklenilo, da škofija preseli.v Št. Pave) malo semenišče' Maiuanum. Gimnaziji redovnikov se je prej nasprotovalo. Te reforme so posebno vesel: koroški Slovenci, med katerimi so bili menihi v št. Pavlu vedno priljubljeni, ker je bilo med menihi vedno nekaj štajerskih Slovencev. Samostan, v'Št. Pavlu je tudi lastnik samostana v Dobrii vasi, kjer je bila pred leti ne sicer slovenska, vendar nižja gimnazija za koroške Slovence., Tako j% bilo mogoče spraviti slovenski naraščaj v koroško duhovščino, in tudi druge svetne poklice. Naj Bog blagoslovi delo mladega opata!
ji svet. L. 19)40. je bilo največ rojstev, to je 25%c. Toda ta umetni pritisk, ni uspel in odslej se število dosledno niža na 20:%. Ko beremo, da so rojstva padla.,,od 27%,. na 20;%,v nam Stvar nekako ni 'jasna? "stžirije Sc pojasni, če se pove v absolutni številki: število rojstev je padlo od 317 na 212 p- ' mero v.
2. Nezakonski otroci.
Rakrana družinskega in kulturnega življenja. na Koroškem je, da je vse. preveč nezakonskih otrok, za katere vse velja pesnikova beseda: »Kaj pa je tebe treba bilo« ? Koliko žalosti, koliko trpljenja in cbupa je ’ v tej nesrečni besedi: nezakonski otror in nezakonska mati, za katero ljudje kažtjo s, prstom, kot da bi sirota zagrešila zločin. Francozi pravijo o laki materi, da je de-klasirana. vržena s svojega družabnega mesta. Kitajec pa pravi, da je list, ki je padel
iz jesenskega drevesa, pa se ne popravi več. Za Slovence na Koroškem je bila razveseljivo da med n jimi ni bilo toliko nezakon-c 1 h otrok, 'kakor med Nemci. Novejše številke- pa nam začenjajo tu pa trm pripovedovati, da je tudi v slovenskih župnijah vsaj v posameznih, več nezakonskih otrok kakor zakonskih. Pogubno je seveda pri tem vplivala hitlerija in preje tisto >kul-,omo< delovanje Mm er-Ka j bičev e in drugih v Celovcu, ki so izobraževali našo mlati,no s snimi ve elicami. v prvi vrsti pr.pisnic! io moralno propn tanM dejstvu, c'» se je - '.juđska še'» s trm ch je izrinila materinski jezik, odpovedala vsakemu moralnemu vplivu.
otr ■»	ip bi!
1929	32%.
1930	27 rt
19!:)	‘>2 c'
1915	42 rt
K) '6	3Srt
Te številke nam povedo, da je hitlerija omogočila s podporami mnogim ljudem, da so stopili v zakon. To pove 1. 1919., ko je' število nezakonskih otrok razveseljivo padlo. Ali takoj se število dvigne in razmere so nazadnje še slabše, kakor v pričetku.
3. Z n k o n i
Če se gospodarstvo ugodno razvija, bodo mladi ljudje radi ustanavljali družine. Kadar pa ni zaslužka, se. človek ne more podajati v siromaščino, ne more imeti otrok; katerih ne more preživeti.
V Dobrolski dekaniji je bilo:
1930	prebiv.	12.600 porok	98 t. j. 8 %n
1935	probiv.	12.500 porok	97 t. j. 7.7%,
1910	prebiv.	11.700 porok	99 t. i. 8 trt
1945	prebiv:	11.300 porok	38 t. j. 3.3%,
1946	prebiv.	11.700 porok	113 t. j. 9 rt.
Zadnje leto		ima izredno	veliko zakonov,
ker so se možje vračali po dolgoletni vojni			
domov, čc sc		j leto 1913. primerja z letom	
1930.	vichmo.	da jo število ljudstva, padlo	
za 900 duš.		ta je 7.1 rt v	15 letih, torej
letno	za pol odstotka.		
	4. Prirastek ljudi.		
Leto:	rojstev mrličev prirastio odpadlo		
1930	347	211	136
1931	293	192	107
19-32	290	198	92
1933	292	1.95	97
1934	214	164	49
1935	253	179	74
1926	23S	189	49
1937	233	1S 7	46
1938	250	2C0	50
1939	263	170	93
1940	298	183	115
1941'	291	156 ■	135
1942	237	151	86
191-3	245	154	01
1944	266	172	94
1945	244	316	72
1916	212	144	98
1412	72
prirastio 1340 duš
T.ela 1915 je vojna zahtevala toliko žrtev.
L, 1946 je torej bilo 900 ljudi manj kakor 1. 1930: čc prištejemo k temu še 1340 ljudi prirastka, potem ugotovimo, da se ja v tem okraju število ljudi znižalo za 2240. tedaj letno približno za 150. Večina od njih je odšla v mesta.
ria pošti, pa tudi na križiščih so nameščeni kažipoti.■ čeprav so bili napisi le površno izdelani, smo pa le vedeli, kod se pride
Čas je bil buren in ne more se pričakovati, da bi bil razvoj navzgor ali navzdol naraven in dosleden. Na.splošno, pa sc vidi, da. pada število rojstev od leta 1930: do
1 ni« i $ iiniiisiii -undtciAC'.*■»>M*xauucuKamwu
»Je res, oče. Jernej je cel bajs. Vse bom naredil, da bo prav. Saj fantje ga imajo radi, le Žaleharjev .je nekam špičsst' do njega.«
»Poznam ga , zamahne KleVŽ z zdravo roko. »Lahko noč, Matevž. Skoči, da ti drugi ne uidejo.«
Jernej je šel z njimi do Vrsk. Tam so se poslovili.
Ko je ostal sam. je zaukal, da sc je vrisk odbil od Slemena in veselo padel v Grapo. Klevž ga je slišal. Neža se je nasmehnila.
»Iz Grape ne bo šel, če ne pride kaj posebnega vmes«, je čudno votlo dejal Klevž.
Potlej je zaprosil Nežo, naj mu pripravi posteljo.
Na Telovo' so pri Klevžu s košnjo končali. Vmes je Jernej pomagal že pri Bregarju. Na zadnji večer' je v Grapo prinesel košat, rdeč nagelj z Minčinega okna.
Jernej je fant. 's Kodrajiovim sta zmenjena. Na kresni večer bo sprejet med fante.
V	nedeljo pred šentjanževim je po nauku Jerneja
zaneslo k Peharčku. Zraven sta bila še. Dovernikov Groga in Moštarjev Tone j. SeđlLšo'koj za vrata. Še sedli niso dobro, ko "so vstopili Žaleharjev Frone, Grebencev Fonze iz Ziganje vasi in Kodrasov iz Zadrage. Sedli so k mizi favno nasproti Jerneju.	-	-
Natakarica je koj prišla. Najprvo je stopila k Želc-harjevemu.
»Marička, liter belega.«
»Tudi nam«, mirno ukaže Jernej. *
Koj, ko natakarica* zgine, Fron» vstarie in odide za njo,'Grebenčov in Kodrasov se spogledata in nasmehneta. Potlej se Frone vrne.
»Bo, pa sem jo komaj pripravil. Deklina je mestna in
vsakega boji.«	. •
Potlej se vsi trije zasmejejo. ■
Marička prinese vino na Froncovo mizo. Koj nato priteče nazaj, postavi liter še na Jernejevo in odbeži.
V	litru je mleko.
Frone se reži,na ves glas, Kodrasov se tolče ob kolena.
»Za otroke ni vino«, -se lomi od smeha žaleharjev.
V	Jerrvh' ’-rt» bi» v-.,	r.-nnc:? pr.pvs-! .- rt.
P r c — i o se Ciübtu -,«■ «, n.-. : L.—a ,u.-e p...no »Ui.u jju
zakmašni črni obleki. Razbit liter mu pade na stol. Na steni nad Žaleharjevo glavo je velik moker madež. Gre-benčev in Kodrasov se otepata mlečnih curkov.
»Hudič!« rine Frone pokonci. Tudi Jernej vstane.
»Mleko, mislim, da si plačal ti, liter bom pa jaz.«
Nato pomigne Grogi in Toneju. .
»Nikamor ne greš, smrkavec, dokler se ne zmenimo.« Frone spreminja barve.
»S teboj se nimam kaj meniti.«
: »Gremo, Groga!«
»Nikamor«, zgrabi Žalehar jev Jerneja za suknjič.
»Kaj?« ’
Še preden se pobere, je Jernej čez cesto. Naravnost k Bregarju zavije. Minca in mati sta sami doma.
»O, Jernej!«
Minca ne more skriti veselja. Mati gredo precej v čumnato.
»Z Žaleharjevim sva se udarila. Ti bom že povedal.« Potlej se je Brege.rica vrnila s slivovko in s hlebom kruha.
»Odreži si ga in natoči. Drugega nimam pri roki.«
Jernej sede za mizo in pogleduje skozi okno. Groga in Tonej sedita pred Čemažarjem. Fronca pa ni na cesto.
Čez dvorišče so morali in čez vrt. se mu nasmehne. Kakšni pa so bili!
Potlej na dušek zvrne kozarček.. Skoraj do večera se je zasedel.
*
Za kres se je nabralo butar kot že dolgo ne. Še kaj-žarji so jih dali.
Kres so pripravili na Gačah. Takšne grmade niso ' pomnili.
Fantje so skoraj vsi prišli, tudi Žaleharjev, ki je najprvo poiskal Jerneja. Sramote v gostilni ni mogel pozabiti.
Nato je Kodranov sprejel Jerneja v fantovsko družbo.
»čeprav ni iz naše vasi, je naš. Z nami bo vasoval m z nami pel.«
Po vrsti so fantje segali Jerneju v roko. Le Žale-ha.ijev' ne. Kodranov je silil vanj.
»Vedno imaš nekaj svojega. Sezi mu v roko, če ti jo ponuja.«
»Ne!«
'Prosil ne bom«, jo umakne še Jernej.
Po kresu Jernej fante povabi k Peharčku. Marička bi se najraje v tla vdrla od sramu.
»Deset litrov ga prinesi. Pa ne mleka. Tega pusti za Žalehar jevega.«
Kodranov ga ne razume.
Potlej Jernej pove, kako je bilo.
’ »Da je tako grd. Kdo bi si mislil. Dobro si mn jo zagodel.«
Fantje so dali Jerneju prav.
Ko so mu napili, je Kodranov pomežiknil.
»Skoraj bi uganil, kaj Žaleharjevega tišči. Nemara si prevečkrat pri Bregarjevih»
Jernej je kar preslišal in je počasi speljal pogovor drugam.
Bregarjev Jože se je pa na glas zasmejal in z nogo sunil Jerneja.
Jernej ga je hvaležno pogledal.
Noč je bila lepa, nad Kriško goro so bile zvezde goste, da je bilo komaj kaj modrine.
Od Peharčka so se fantje zbrali na vasi. Jernej prvič. Urezali so jo, da so se okna odpirala. Jernejevega tenorja dekleta še niso poznala.
Trikrat so šli čez vas, potlej so se zgubili pod. okna. Jernej koj ni vedel, kako bi napravil. Ali bi šel domov ali bi povasoval pri Minci? Pozno je.
Potlej se je odločil. Za okno je vedel. Košat nagelj je.visel skoz križe.
»Minca!«
Deklič je koj pri oknu. Saj ni mogla spati, ko je «lišaja Jernejev glas.
»Malo sem se nadejala, da priđeš po pušeljc, ko si sprejet med fante.«
»Se ti dobro zdi?;, grabi Jernej Minčino roko skozi križe.
»Veš da«, ne more dekJič prav do besede.
»Žaleharjev Frone mi je tistikrat močno zameril. Ni mi hotel dati roke pa tudi v gostilno ni žel.*
Pismo- <& kanat, tedna
Dragi Gorazd!
Prav lepa hvala za Vaše pismo. Bila sem ga. neizrečeno vesela, saj ste mi sporočili toliko zanimivosti, da se pisma kar nači-tati nisem mogla. Všeč mi je bilo to, da ste največ zanimivosti napisali med vrsticami, česar pač Vaša cenzura ni opazila. Veste, o cenzuri imam jaz posebno mnenje. Najbolj mi je všeč to, da prihaja vedno v spremstvu demokracije. Ali ni prijetno, če poročajo časopisi:	»Ustava demokra-
tične ..istočasno pa Vam pismonoša prinese pismo iz dotične države, na katerem piše »pregledano«! Kako se to sklada, boste Vi gotovo bolje vedeli kot jaz, saj živite sami pod senco take demokracije.
Naj Vam napišem še par vrstic o svojem osebnem življenju. Gotovo Vas bodo naše razmere zanimale. Torej poslušajte in strmite.
V začetku meseca (če je to 1. ali 20.) ni važno, ker so prometne možnosti zelo omejene) dobim živilske nakaznice, vendar za to ne potrebujemo nikakih potrdil o zaposlitvi, kakor Vi. Na karte dobimo 2000 kalorij dnevno, čeprav mi očka. piše. da je izračunal in da mu , mama postreže, dnevno z največ 1000 kalorijami. Očka pač pozablja, da računajo na prehranjevalnem uradu tudi kalorije drv (premoga namreč nimamo), ki jih uporabijo gospodinje pri kuhi. Žal še naši želodci niso toliko izobraženi, da bi pri dnevnih obrokih hrane upoštevali tudi požgana drva. V ostalem sein pa zadovoljna. Trenotno sem v državni službi in imam kar lepo plačo. V Vašem denarju bi bilo kakih 300 šilingov. Ker sem med vojno izgubila večino svoje obleke, moram trenutno zelo varčevati, da nadoknadim izgubljeno. Ker v trgovini ničesar ne dobim, si moram pač pomagati s črno borzo. Tu so pa cene, da je strah, Kar pomislite. Mesečno prejmem 300 šilingov. Za sobo plačam 50 šilingov, za hrano 150, pa jih je že 200. Vsak mesec ene nogavice, kar je med brati 45 šilingov. Če pridenem še kino in cigarete, kar je sicer nepotrebno, a nudi svojevrsten užitek, mi ostane 12 šilingov. Toliko pa stanejo vezalke za ženske čevlje. In če hočem še na ples ali kako zabavo, si niti Vezalk ne morem kupiti. To je pa v zimskem času skoro neobhodno potrebno. Brez vezalk lahko namreč izgubim čevelj, kar bi imelo za posledico, da bi cene na črni borzi zaradi nenadzorovanega dovoza padle. Sedaj stanejo čevlji od 300 do 400 šilingov. To je že lepa vsota, kaj?
Tako vidite, je pri nas v Franciji. Zadnje čase nam je bilo skoro že za obupati. Stavkali so stavci po tiskarnah, stražniki in državni uradniki. Grozili so nam celo
s stavko vlade. Zadeva je bila zelo resna, vendar nam je nudila dovolj zabave. V glavnem smo ta čas ugotavljali, če imajo dobičkanosna podjetja, kar časopisi gotovo so (seveda je tudi vsaka vlada), sploh pravico do stavkanja. Odgovor so dali prizadeti sami, ko so sklenili, da gredo zopet na delo, seveda s povišanimi mezdami. Iz tega primera se pač vidi, da je »v slogi moč«. 'Tako pravi narodni pregovor in to drži, čeprav ste Vi v svojem zadnjem pismu to trditev ovrgli. Ali ne vidite, kako danes ves svet stremi po organizaciji ? Poglejte samo države! Svoji skupni organizaciji so dale celo naziv »Organizacija združenih narodov« — povdarek morate iskati na vseh treh besedah. Organizacija zato, da so organizirani (več glav več ve — zopet ljudska modrost), združenih zaradi tega, ker je v slogi moč in končno narodov, da imajo nekatere države Več glasov, kot bi jih sicer imele. Splošno znano je, da je na svetu več narodov kot držav, čeprav imajo države več besede kot narodi. No, včasih se tudi volja manjšine izkaže za koristnejšo, kot pa volja večine. A to je le včasih! Pa ne samo države, tudi črnoborzijanci so dobro organizirani. Iz Vašega pisma sem razbrala, da Vas ta vrsta ljudi posebno zanima. So res vredni največje pozornosti, posebno če so še italijanskega pokolenja. V večini primerov so njihovi nameni slabi, včasih pa hočejo tudi drugim pomagati. Neredko tudi svoji domovini. Lep vzgled »domovinske ljubezni« so pred nedavnim pokazali italijanski črnoborzijanci. Ko je bila Italiji z mirovno pogodbo prepovedana posest podmornic, so jih pričeli graditi črnoborzijanci. Eno so naredili na Comskem jezeru. To je bilo vsekakor plemenito delo. Na eni strani je njihova država vkljub mirovnim določbam obdržala podmornice, na drugi strani pa so vozili brez kakršne koli carine blagtr iz Švice v Italijo, s čimer so svoji državi gotovo prihranili mnogo denarja. To je vsekakor plemenito rodo-1 jublje!
Tako, dragi Gorazd, zdaj sem Vam tudi jaz dovolj napisala. V deželo že prihaja pomlad, ki bo gotovo močno vplivala na moje razpoloženje. Postala bom nežna in morda tudi trmasta, kot smo pač ženske v pomladnih dneh, a to naj Vas ne plaši, da mi ne bi čimprej odgovorili. Iz Atlantika se vali topel val, ki bo gotovo dosegel tudi Vašo Koroško. Naj Vam prinese moje prve pomladne pozdrave in z njimi moje vroče želje po skorajšnjem svidenju.
Prisrčno Vas pozdravlja
Vaša Slavka
Sobot«. 8. mere«;
7.10 literarno epi'.
20.1S poročila.
predavanje „slovenski
Nedelja, 9. marca:
7.25 „Jutranji pozdrav našim poslušalcem".
19.30 „Postne pesmi” poje cerkveni zbor slov. cerkve v Celovcu.
20.15	„Naša pesem".
Ponedeljek, 10. marca:
7.10	„Za naše gospodinje".
20.15	poročila.
Torek, 11. marca:
20.15	poročila.
Sreda, 12. marca:
7.10	poročila
20.15	poročila.
Četrtek, 13. marca:
7.10	kometarji dogodkov v preteklem tednu.
19.30 polurna oddaja.
20.15	poročila.
Petek, It. marca:
20.15	poročila.
Morebitne spremembe bomo objavili pravočasno v radiu.
Našim cenjenim poslušalcem sporočamo, da smo uvedli oddajo „plošče po željah". Ako torej želi kdo slišati kako njemu posebno ljubo pesem ali skladbo, katerih posnetke imamo med našim! ploščami, javite to pismeno na naslov („Kor. kronika", vodstvo radijskih oddaj, Celovec, Völker-
markterring 25.) Ravno tako lahko porabite to priliko, da čestitate nekomu za god ali rojstni dan. Za god Jožefov in Jožic (19. marca) nam pošljite svoje želje najkasneje do 15. t. m. Prihodnja oddaja „Plošče po željah" bo 16. marca. V nadaljevanjih Vam navajamo plošče iz našega arhiva: Spomlad prav luštno je — Pa so fantje proti vasi šli — Gozdič je že zelen — Polje
—	Ljubca povej, povej — Po polju pa rožce cvetejo — Moja kosa — Ljuba si, pomlad zelena — Rože je na vrtu plela — Pleničke je prala — Oj zlata vinska kaplja ti — Katrica, ja.gerska — En starček je živel — Sem fantič z zelenega Štajerja — Kaj ti je deklica — Kje so moje rožice — Vsi so prihajali — Johanes — Gor čez izaro — Ljubca moja, kaj si sirila — Meglica — Mornar
—	Bom šel na planince — Hribčki ponižajte se — Ena tička priletela — Ti si urce zamudila — Sladki spomini — Cez Savco v vas hodiš — Narodne pasmi — Oh ura že bije — Kadar boš ti vandrat šel — Uspavanka — Danici — Domače pesmi — cin-gel-Cangel — So ptičice zbrane — V slovo
—	Slovenske pesmi — Spomin •— Jaz pa za eno deklico vem — Dobro jutro ljubca moja
—	Ko dan se zaznava — Hišica pri cest’ stoji — Dajmo veseli zdravico — Jaz pa eno ljubco imam — Imam dekle v Tirolah
—	Pleničke je prala — Kaj mi nuca planinca — Soča voda — Fantje po polj gredo — Ljubezen in pomlad — Slovensko dekle — Ribenška — En starček je živel — Soča voda je šumela — Po jezeru bliz Triglava
—	Otok bleski — Stoji, stoji Ljubljanca — Sinoči je pela — Vigred se povrne — Oj Doberdob — V doline! prijetni — Gor čez jezero — Tam kjer beli so snežniki — Pojmo na Štajersko — Je pa davi slanca pala
—	Pozimi pa rožice ne cveto — Dekle je na pragu stalo — Hladna jesen že prihaja — En hribček bom kupil — Dekle iz Kranjskega — Oj- dekle kaj s tak žalostno — Pojdem na prejo — Nocoj je pa svetla noč — Dedek samo moj — Serenade — Večerni zvon
—	Ej uhnjem —Pjesma kudejar.
(Objava nadaljnjih plošč prihodnjič.)
MALI OGLAS8
Čevljarji, pozor! Bivši delovodja velike čevljarske tovarne išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot prirezovalec ali pripravljaiec
(Herrichter) ali pravzame kako drugo delo. Naslov v upravi „Kor. kron.". 279
Iščem služkinjo srednjih let, ki bi imela veselje za vsa gospodinjska dela kakor tudi pri živini. Plača po dogovoru. Službo lah-«ko nastopi takoj. Ponudbe poslati upravi „Kor. kronike".	230
Šofer in aviomohanik z večletno prakso, avstrijski državljan, bi rad s svojega dosedanjega službenega mesta prišel v slovenski del Koroške. Kot dober pevovodja in glasbenik bi lahko obenem prevzel tudi vodstvo kakega'pevskega zbora ali godbe. Ponudbe poslati na upravo „Koroške kronike".	281
Bencinski motor kupim ali vam v zameno naredim hišno opravo in druga mizarska dela. Ponudbe poslati upravi „Kor. kronike".	232
Pisalni stroj kupirrf ali menjam-za hišno opravo. Ponudbe poslati upravi „Koroške kronike".	283
Žensko kolo, popolnoma novo in s celo opremo (zvonec, električna luč itd.) bi rad zamenjal za konja srednje velikosti; plačilo razlike po dogovoru. Ponudbe poslati na: Jožef Hostnik, Miinzsnberg 114, p. Judendori b. Leoben, Stmk.	284
‘f&i&vedfoe:
Kdor kaj ve o Francu in Tonetu Uršiču iz
Hosnice 18, p. Laporje pri Slov. Bistrici, naj blagovoli sporočiti na naslov: Uršič Karel, No. 9 D. P. Centre, p. Senigailia, Prov. Ancona, Italia.	285
SLIKE
vseh vrst. povečave in pomanjšanja, umetniške slike, nagrobne slike (po kakršnikoli fotografiji)
VADI NABRAVl umetniški atelje C A R L H E l) A N L K CELOVEC, Paulitschgasse 13, tel. 20-90.
Zahtevajte cenike! 228
/	ZAHVALA
Vsem sorodnikom znancem in prijateljem, ki ste tako mnogoštevilno spremili na zadnji poti v Žvabes mojo drago ženo
RACNIK TEREZIJO,
se najiskreneje zahvaljujem, — Prav posebna zahvala čč. gg- duhovnikom za opravljene cerkvene obrede in za tolažilne besede ob odprtem grobu, enako pevskemu zboru za ganljive ža-lostinke.
Račnik Ulrik,
Komel pri Pliberku 286
So/ilo po Nloumvhih knjiijali
V upravi „Koroške kronike" lahko dobitd sledeče slovenske igre in knjige:
IGRE:
Vombergar: „Voda". Cena 6.50 Sil.
Nicodemi: „Učiteljica". Cena 5.50 Sil.
Jurčič: „Deseti brat". Cena 5.50 Šil.
Finžgar: „Divji lovec". Cena 5.50 Sil.
LEPOSLOVNE KNJIGE:
- Meško: „Romanje na goro". Cena 1.50 Sil.
Prešeren: „Sonetni vsnec". Cena 1 Sil.
Lovrenčič: „Legenda o usmiljeni materi
Mr.riji Kroparski". Cena 1.25 Šil.
„Mlin ob Lešnici”. Cena 1.50 Sil.
ŠOLSKE K N J j G E:
Abecednik. Cena 7 Šil.
Slovensko berilo za III. razred ljudskih šoL
Cena 3.25 Sil.
Slovensko berilo za II. gimnazijski razred.
Cena 6 Šil.
Slovensko berilo za III. gimnazijski razred.
Cena 8.50 Sil.
Prof. Bučar: Zgodovina Rimljanov. Cena
4 Sil
Zgodovina Grkov. Cena 3 Šil.
Zgodovina starih orientalskih
narodov. Cena 2 Sil.
Šolske knjige pridejo v poštev za pouk slovenščine na dvojezičnih šolah. Iz teh knjig podeželski učitelji lahko zberejo lepe berilne sestavke in jih s pridom uporabljajo v šoli kot učne pripomočke. Tudi v leposlovnih knjigah so primerni leposlovni sestavki, ki sa dajo v šoli uporabiti.
Knjige so broširane.
Knjige dobite in naročite v upravi „Koroške kronike". Naročniku jih dostavimo po pošti. Poštnino plača naročnik sam. iniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiimmiiiiii NAROČNIKOM!
Uprava lista naproša vse one, ki spremene svoj naslov, da obenem navedejo tazen novega tudi stari naslov.
Uprava.
MiiiMiiiitmiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiHiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiinmniiiif
OIimhUm* Mifiisiiiii soiliši
Vojaško sodišče v Volspergu je obaodilo Friedricha in Engelberta Käfer j a iz Stein-berg-Harta 42 na 9 mesecev zapora in Pietschniga na 5 let zapora, ker sta sama izvedla v decembru 1946. leta dva roparska napada in julija skupno s SebarstLanom Pietschnigom iz Pfaffendorfa, občina St. Jurij en rop in eno tatvino ter grozila s samokresi.
VarnoNlna (lirchrijii porofa
Ker se vedno češče pojavljajo osebe, ki zbirajo denar večjidel nedovoljeno od hiše do hiše, opozarja varnostno ravnateljstvo, da se sme javno zbirati denar za društva ali druga združenja samo tedaj, če je varnostno ravnateljstvo dalo za to dovoljenje.
Poedini nabiralci morajo imeti pri sebi izkaznice in nabiralne pole z zaporednimi številkami, katere je policija žigosala. Mladoletni izpod 18 let, ne smejo nabirati.
Posebej se opozarja, da trenutno nihče nima dovoljenja za nabiranje denarja. Varnostno ravnateljstvo poziva prebivalstvo, da takoj javi najbližji policijski ali orožniški postaji, ako bi se pojavil kak nabiralec. Opozarja pa tudi resno, da se vsakdo šele takrat vpiše v nabiralno polo, če se je prepričal, da je pola policijsko žigosana in da se njegovega podpisa na ta način ne bodo posluževali za druge temne namene.
PLIBERK
Zaradi slovenskih pridig smo prejeli iz Pliberka že več dopisov in enega izmed njih objavljamo:
»Spet se je nekdo obregnil ob našega g. župnika češ, kaj sili v slovensko faro, ker je nemškega rodu. Resnici na ljubo bodi povedano, da je pliberški g. župnik mož na svojem mestu in se s politiko ne Ukvarja. Če pliberški »purgarji« ne gredo v cerkev, da le Slovenci poslušajo nemško pridigo, ki je v Pliberku bila uvedena za Nemce že davno pred svetovno vojno, ni njegova krivda. Sicer pa obvlada tudi slovenski jezik in večkrat pridiga tudi slovensko. Noben Slovenec pa, ki še izpolnjuje verske dolžnosti, ne bo postal odpadnik naroda, čeravno tu in tam posluša pridige v nemščini. Navadno pa je tako, da tisti, ki cerkve od znotraj ne vidi, hoče imeti prvi besedo v cerkvenih zadevah. Slovensko besedo in petje v cerkvi so nam vzeli pred leti tisti, ki cerkve od znotraj niso nikdar videli. To je trajalo do Hitlerjevega poloma. To so hitlerjanske metode in čas hi že bil, da bi jih bilo enkrat konec. Ko je Hitler vdrl v Jugoslavijo je bila njegova prva skrb, da je udaril po dušnih pastirjih. S kakšnim veseljem je potem ljudstvo mežiške doline sprejelo duhovnika, čeravno je bil Nemec, ki se je polagoma naučil
slovenščine in deluje še danes tam. Sovražili pa so ga tisti odpadniki, ki so hoteli biti prvi Nemci, pač zato, ker je bil dober duhovnik.«
MOHLIČE
V sredo, 26. februarja smo pokopali Uršulo Leitner, po domače Habnarjevo, ki j® dočakala 64 let. Pokojna je bila zgled pridne kmečke žene in matere. V svojem življenju je doživela mnogo bridkih ur. ^ prvi svetovni vojni je izgubila moža, v zadnji pa pridnega in mirnega sina Pavle ja» Kar je njeno materinsko srce še bolj težilo je bilo poleg vsega prestanega gorja š« to, da do smrti ni vedela, kaj je z njenim starejšim sinom, ki ga pogrešajo že od vojne. — V predpustu smo se bolj malo ženili. Imeli smo samo eno poroko. Komarjeva Mici iz Podkrina je šla gospodinjit v Labudsko dolino, kjer bo kmetica in gostilničarka. Posebnih veselic in plesov V predpustu nismo obhajali. Zavrteli smo s® samo toliko, da smo vedeli, da je pred-pust. Fantje in dekleta pridejo od takih plesov preveč lačni in žejni domov, tako, da se ne morejo do sitega najesti, še slabše je, če gredo na gostijo, kjer jih drega * nos zapeljivi duh pečenke, ki je pripravljena za povabljene goste. Kako naj se počuti srce veselo ob praznem želodcu. Toda ple* mora biti, tudi če je želodec prazen.
»Koroška kronika« izhaja tedensko vsak pelek in stane dostavljena po pošti ali raznašale« 90 grošev mesečno Naročnino je treba plačati v naprej. _ um izdaja Britanska obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu. Völkennarkter Ring 25/1. Telefon 3651. Rokopisi sc ne vračajo