tàr£;-1 -JP Si ì novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Itak St. 7 (1191) Čedad, Četrtek, 19. februarja 2004 naroči se na naš tednik apw JE FAJNO ©IT 6RE2 -MEJE; REPUBLIKA SU6V£M IJA Sprožili sodno preiskavo proti Ferrucciu Clavori V okviru preiskave, ki jo je videmsko sodstvo sprožilo v zvezi z delovanjem furlanske izseljeniške organizacije “Friuli nel mondo”, so v torek 17. februarja preiskovalci zaplenili dokumentacijo na videmskem sedežu ustanove ter izvedli preiskavo na domu direktorja furlanske ustanove Ferruccia Clavore v Podbonescu. Osumljen je malverzacije oz. nenamen- ske uporabe sredstev iz javnih virov. Friuli nel mondo je že nekaj Casa v vrtincu polemik in v srediSCu pozornosti sodstva. Afero je sprožil Giorgio Brandolin, predsednik goriske pokrajine, ki je nasledil dolgoletnemu predsedniku Mariu Torosu a hitro odstopil zaradi finančnega stanja ustanove. Sedaj ji predseduje Marzio Strassoldo. V Špetru Pesnika interpretirata dva igralca, Lidija Kozlovič in Aleš ValiC. Naslovnice pesnikovih misli in pesmi so štiri Zenske, igralka Nikla Petruška Panizon, ki pooseblja prisotnost večine žena v pesnikovem življenju; pianistka Mojca SiškoviC, ki pooseblja pesnikovo sestro Karmelo in njegov notranji svet, ki se izpoveduje v glasbi; sopranistka ter jazz pevka, Matejka Bukavec in Kristina Oberžan interpretirata pesnikove poezije. Igralec Aleš Kolar je beraC, v katerem se zrcali podoba najnižjega sloja. A S. Leonardo due allevamenti sotto inchiesta Le indagini hanno inizialmente scoperto un'organizzazione criminale -accusata di associazione a delinquere, esercizio abusivo della professione, somministrazione di medicinali guasti, contraffazione di sostanze alimentari -che faceva capo a Rimini, ma si è poi sviluppata nella Repubblica di San Marino e ramificata in tutto il centro-nord Italia. Anche a S. Leonardo, dove all'alba di lunedì 16 due pattuglie dei Nas hanno compiuto perquisizioni negli allevamenti di conigli di Beppino Chiuch, a Čemur, e di Denisa Ferino, a Crostù. Quest'ultima gestisce assieme al marito il vicino agriturismo "Valle d'oro". L’intera operazione porta alla luce un traffico pericoloso per la salute pubblica, oltre che illecito. A-nimali da reddito, come bovini e suini, ma soprattutto polli e tacchini, sarebbero stati allevati a dosi massicce di antibiotici, ormoni, e altri prodotti chimico-farmaceutici, alcuni dei quali anche ad azione cancerogena, somministrati completamente al di fuori di ogni controllo veterinario. A S. Leonardo nell'occhio del ciclone entrano due attività sulle quali non sono mancate dure prese di posizioni, proteste e petizioni cittadine. Ma le notizie di questi giorni vanno al di là di tutto questo. Dopo ben 18 mesi di indagini il Nucleo antisofisticazioni ha proceduto alle perquisizioni. In uno dei due allevamenti di conigli di S. Leonardo sarebbe stata sequestrata un'ingente quantità di medicinali anabolizzan-ti. Le verifiche avrebbero riguardato anche i documenti contabili delle a-ziende e sarebbero state accertate le condizioni degli animali, (m.o.) segue a pagina 5 Costituita a Cividale la Kmečka zveza O Kosovelu Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo, to je naslov prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki ga bomo praznovali v Spetru 22. februarja ob 18. uri v občinski dvorani. Iz celotnega opusa Srečka Kosovela (1904-2004) sta avtorja scenarija Miran Košuta in Marko Sosič oblikovala izbor poezij, pisem in pesmi v prozi, kjer se pesnikova izpoved gledališko udejani v obliki dialoga s samim seboj. Izpoved pesnika se odraža v njegovem pogledu na svet, Čustvih in verzih, ki se zlivajo v ljubezen do vsega, v kar je verjel. dall’appartenenza alla comunità slovena e decisi a cogliere la sfida di un’agricoltura modema che richiede sempre maggiore professionalità e capacità di operare in sinergia. E questa è allo stesso tempo la sfida dello sviluppo socio-economico delle valli del Na-tisone dove agricoltura, cura dell’ambiente e crescita delle potenzialità ed attività turistiche sono strettamente connessi. Il presidente dell’associ-zione, eletto nel corso dell’assemblea costitutiva, giovedì 12 febbraio, è Luca Manig. (jn) segue a pagina 4 Delegacija slovenske manjšine iz videmske pokrajine s predsednikoma krovnih Prefekt sprejel Slovence Predstavili so mu manjšinsko realnost in ga opozorili na zaostrovanje ozračja na meji Gli imprenditori agricoli e forestali delle valli del Nati-sone voltano pagina assumendo un ruolo più visibile e dinamico nella realtà economica e sociale locale. Hanno deciso infatti di unirsi in un’associazione attraverso la quale tutelare al meglio i propri interessi e contemporaneamente valorizzare la nostra agricoltura di montagna che ha caratteristiche e problemi specifici rispetto al resto della provincia e della regione. E’ nata così a Cividale la “KmeCka zveza - Associazione agricoltori” che riunisce molti imprenditori delle Valli del Natisone, accomunati Videmski prefekt dr. Camillo Andreana je v torek, 17.t.m. sprejel delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine, ki so jo sestavljali Rudi Bartaloth kot predstavnik Kanalske doline, Luigia Negro za Rezijo, Vilijem Cerno za Terske doline, msgr. Marino Qualizza, predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor in predsednik SSO za Videmsko Giorgio Banchig. Delegacijo sta spremljala tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Sergij Pahor. Prefektu Andreani, ki sicer dobro pozna vprašanja slovenske manjšine, ker je prej služboval v Gorici, so Člani delegacije obrazložili najpomembnejša vprašanja Slovencev na Videmskem. Banchig je v svojstvu Predsednika Zavoda za slovensko izobraževanje iz Speha izpostavil potrebo po ustanovitvi dvojezične srednje šole, ki bi dopolnila šolski ciklus, ki se v dvojezični šoli omejuje na vrtec in osnovno šolo. Nujno je torej omogočiti uCencem izpopolnjevanje slovenščine vsaj še v nižji srednji šoli. Prefekt je probleme v zvezi z dvojezičnim šolstvom že poznal in pokazal posebno zanimanje zanje. Predstavniki Slovencev so ga nadalje opozorili na neljub referendum v Reziji, o katerem smo že pisali, in ki ni prav niC prijazen do Slovencev, nasprotno... Nadalje so ocenili splošno ozračje, ki se ponekod na Videmskem zaostruje in vzbuja stare strahove pred Slovenijo, Slovenci in seveda slovensko manjšino v Benečiji in Reziji, (ma) beri na strani 2 Na Livku, kjer je bilo v nedeljo središče pustovanja ob odprti meji se je zbralo kakih 500 mask, po oceni domačinov je bilo zelo visoko tudi število gledalcev: 2000. Že sam ta podatek je lep dokaz o uspehu manifestacije, ki ima velik etnografski pomen. Za ljudi, meji pa je jasen pokazatelj volje po zbliževanju, beri na 6. in 7. strani četrtek, 19. februarja 2004 2 Neirambito del gemellaggio con San Pietro al Natisone in maschera da Sambreville Nel quadro delle iniziative di conoscenza reciproca previste dal gemellaggio tra il comune di San Pietro al Natisone e quello di Sambreville (Belgio), in occasione delle manifestazioni carnevale- sche delle Valli del Natisone, è giunto in visita a San Pietro al Natisone il gruppo “Macrales de Tamines”. Il gruppo di maschere, ac- compagnato dagli assessori comunali Vincenzo Maniscalco e Georges Jumar, è stato accolto sabato 14 mattina dal sindaco Bruna Dor- è/n momento della cerimonia in municipio a S. Pietro PisrrLO iz K Stojan SpetiC 3 Pred nekaj dnevi je praznoval svojo 90-letnico Silvius Magnago, zgodovinski Ob-man južnotirolskih Nemcev. Visok in koSčen, s kovinskimi naočniki in berglo. Takega se spominjam Se iz parlamenta, nato pa iz nepozabnega srečanja v ladinski Mo-eni. Tu so komunisti dolgo let prirejali svoj praznik na snegu. Prijatelj Adalberto Minucci me je povabil, da bi sodeloval za okroglo mizo o manjšinskih pravicah. Obljubil mi je tudi presenečenje. Odpotovali smo z Bruno in otroki, ki so se naučili snega in nagledali razstave ledenih kipov sredi tega prelepega ladinskega trga, kjer sem prvič videl napis Cjase de Spara-gne, torej hranilnica, in ugotovil, da so si v nekdanjem skupnem cesarstvu tudi La-dinci sposodili naše (pravzaprav češke) strešice za svojo pisavo. V veliki dvorani, kjer so se odvijale razprave, je bilo toplo. Ljudje so jo napolnili do zadnjega kotička. Minucci pa je z neprikritim zadovoljstvom predstavil častnega gosta: Silviusa Magnaga. Stari Obman se je povzpel na tribuno, položil berglo in sprva povedal, zakaj je rade volje sprejel vabilo. Ni skrival, da je bil vse svoje življenje odločen nasprotnik komunizma, na sovjetski fronti je v nemški uniformi izgubil nogo, toda KPI je od vsega začetka podpirala pravice manjšin in avtonomijo bocenske pokrajine: “Manjšine potrebujejo zaveznike, zato sem tu.” Tako se je glasil njegov preprosti odgovor. V daljšem zgodovinskem predavanju o južnotirolskem vprašanju je povedal tudi to, zakaj ni bilo po vojni plebiscita o usodi bocenske pokrajine: “Italija se je odpovedala celo plebiscitu o Julijski krajini in Istri, ker je vedela, da bi ji zavezniki v Parizu vsilili enak plebiscit za Bočen, ki bi ga gladko izgubila. Italijanski generalštab je razmišljal Še s kategorijami prve svetovne vojne in je strateško vlogo Brennerja zamenjal za vse drugo.” Nemci so tako ostali v Italiji, a zaščiteni tako, da bi čimprej utišali kakršnokoli Zeljo po priključitvi avstrijski domovini. Magnago je trdno verjel v evropsko združitev tudi zato, ker je odprava meje in skupna valuta pomenila zanj tudi obnovo skupne Tirolske. Do Italije, gostujoče države, ni imel posebnih čustev: “Sem lojalen državljan, kar pomeni, da plačujem davke kot drugi Italijani. In to je vse.” Potem so ga vprašali, ali je kdaj imel dvome, ko se je pogajal z Rimom in vsakokrat iztržil čimveč. “Nobenih dvomov. Vedel sem, da za menoj stoji nemški svet s svojo gospodarsko in politično močjo. Zahteval pa sem vedno samo to, kar je nemška skupnost potrebovala, da se je ohranila in razvijala v normalnih pogojih. Veste, če bom nekega dne odkril, da naši gorski kmetje potrebujejo helikopter, sicer bi ne ohranili svoje istovetnosti, si ne bom niti za trenutek pomišljal in zahteval od Rima helikopterje zanje. Jaz sem glede tega velik pragmatik.” Dvorana je najprej bruhnila v smeh, nato pa Magnaga nagradila z bučnim ploskanjem. Vse najboljše, Obman. bolo e da una delegazione di amministratori locali delle Valli del Natisone. Nell’occasione si sono rinsaldati i rapporti di amicizia tra le due comunità, legate dal comune ricordo dei numerosi emigranti che nel dopoguerra andarono a lavorare nelle miniere di carbone. Lo scambio di doni e riconoscimenti ha suggellato l’incontro organizzato dal gruppo comunale per il gemellaggio presieduto da Lia Dorgnach. Gli ospiti, accompagnati dal vicesindaco Nino Cicco-ne, hanno successivamente visitato diversi luoghi caratteristici delle Valli del Natisone e partecipato nella giornata di domenica al carnevale transfrontaliero di Cepleti-schis-Livek che ogni anno si svolge a cavallo del confine tra Italia e Slovenia con le maschere tradizionali della zona confinaria. Slovenska delegacija pri prefektu s prve strani Prefekt Andreana je v odgovoru delegaciji naglasil, da gre za pobude, ki se obračajo v preteklost. Dejansko stanje je objektivno drugačno. Bodočnost je v integraciji in sodelovanju. Evropa se širi. Slovenija postaja njena članica in tudi v videmski pokrajini so združevalni elementi močnejši od zastarelih ločnic. Delegacija je nato povabila prefekta naj obišče Benečijo in se bližje seznani z njenimi slovenskimi ustanovami in njihovim delovanjem. Prefekt je radevolje sprejel vabilo. Ožjo delegacijo, ki so jo sestavljali Sergij Pahor, Rudi Pavšič, Luigia Negro, Vilijem Cerno, Giorgio Banchig in Jole Namor, je le v torek sprejel tudi odgovorni urednik Messa-gera Veneto Sergio Baraldi. Slovenska delegacija ga je seznanila z vprašanji slovenske manjšine v videmski pokrajini, ponovila zgodbo o Reziji in drugih znakih nestrpnosti. Direktor Baraldi je obljubil, da se bo časopis natančneje seznanil s problematiko ter da bo v svojo redakcijsko politiko uvrstil večje zanimanje in izrazitejšo pozornost za dogodke v zvezi s Slovenci, ki živijo v videmski pokrajini, kjer je časopis najbolj razširjen, (ma) Rode odhaja na visoko mesto v Vatikanu Od začetka aprila Franc Rode ne bo več ljubljanski nadškof in metropolit. Papež Janez Pavel II. ga je namreč imenoval za prefekta kongregacije posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja v Vatikanu, kamor odhaja kmalu po veliki noči. “Imenovanje je veliko zaupanje meni osebno, hkrati pa pomeni tudi veliko čast za slovensko cerkev in za ves slovenski narod,” je rekel ljubljanski nadškof in dodal: “Odhajam z bojnega polja v generalštab.” Kot posebne dosežke svojega sedemletnega škofova-nja je Rode omenil izvedbo prvega plenarnega zbora slovenske cerkve, ki je po njegovih besedah prinesel zelo dober program za nadaljnje delovanje cerkve. Kot posebej pomemben dosežek je označil tudi podpis vatikanskega sporazuma. “Posebej pa sem se ves čas svojega škofovanja trudil, da bi slovenskim vernikom s svojim delovanjem vlil več poguma in samozavesti,” je še dodal. Na vprašanje, ali je že kaj znanega o njegovem nasledniku, je odgovoril, da te stvari pač ne potekajo tako hitro. “Postopek za novega nadškofa lahko traja od nekaj mesecev pa tudi do dveh let.” K temu je dejal, da po vatikanskih pravilih prefekt lahko s seboj pripelje tudi katerega od sedanjih sodelavcev. Ponavadi je to osebni tajnik, na katerega je že navajen in s katerim odlično sodeluje. Na vprašanje, ali bo torej vzel s seboj sedanjega tajnika Blaža Jezerška, je odgovoril, da Jezerška zaradi njegovih sposobnosti gotovo čaka sijajna prihodnost. Po zakoniku cerkvenega prava so kongregacije uradi rimske kurije, po katerih papež opravlja posle vesoljne cerkve. V rimski kuriji je poleg državnega tajništva še devet kongregacij, tri sodišča in 11 svetov. Prvo kongregacijo za področje posvečenega življenja je leta 1586 ustanovil papež Sikst. Člani kongregacije so poleg prefekta, tajnika in podtajnika še 20 Msgr. Franc Rode kardinalov in šest nadškofov. Za normalen potek dela pa skrbi še 30 uslužbencev. Dosedanji prefekt kongregacije je bil od leta 1992 kardinal Martinez Somalo, ki se je mestu prefekta odpovedal zaradi dopolnjene starosti 75 let. Mesto šefa kongregacije za redovnike oziroma za posvečeno življenje, kakor je kongregacijo poimenoval sedanji papež, je izjemno pomembna funkcija v katoliški cerkvi, saj imajo prav redovniki in redovnice daleč največ vpliva na vernike. Dober milijon redovnic in redovnikov po vsem svetu skrbi tudi za tisoče šol, univerz, bolnišnic in drugih ustanov. Prefekt kongregacije za redovnike je eden od petih najbližjih papeževih sodelavcev, član zelo ekskluzivnega ožjega kroga kardinalov, ki najbolj vplivajo na versko doktrino in na vse najpomembnejše odločitve v katoliški cerkvi. Položaj prefekta te kongregacije pomeni, da bo nadškof Rode dobil kardinalski biret na prvem prihodnjem konzistoriju. Novico o imenovanju nadškofa Rodeta za prefekta je objavil rimski časnik Messaggero že pred dogovorjeno hkratno uradno objavo v Ljubljani in v Vatikanu. S tem pomembnim imenovanjem se krepi navzočnost Slovanov v rimski kuriji. Ob Rodetu so namreč visok položaj v cerkveni hierarhiji in s tem povezano kardinalstvo namenili tudi Hrvatu Nikoli Etero-viču, ki bo postal tajnik sinode. (r.p.) Mons. Rode promosso in Vaticano Rodè Cardinale L’arcivescovo e metropolita di Lubiana, monsignor Frane Rodè, dopo Pasqua lascerà la Slovenia per assumere un importante incarico in Vaticano. E’ stato nominato Prefetto per la Congregazione delle istituzioni della vita consacrata e delle società della vita apostolica. Mons. Rode dopo sette anni in Slovenia, dove aveva sostituito l’amato arcivescovo Alojzij Šuštar, torna a Roma e probabilmente con il prossimo Concistoro verrà nominato cardinale. Nulla invece è ancora trapelato sul nome del suo successore nella capitale slovena. Legge dopo legge Entro il primo maggio 2004 la Slovenia deve adottare ancora 39 leggi e 9 risoluzioni, immediatamente dopo l’adesione all’UE altre 7 leggi ancora. Alle critiche sui presunti ritardi del governo nell’inviare le proposte di legge in parlamento, il premier Anton Rop ha risposto ricordando che sono state oltre 300 le leggi approvate e più di 900 gli atti legislativi. Il lavoro del parlamento ad ogni modo sarebbe organizzato in modo tale da evitare ritardi e quindi sanzioni dell’UE alla Slovenia. Dieci sono le leggi già all’esame del parlamento ed entro aprile verranno prédiposti gli altri 29 disegni di legge, ha dichiarato. Visita in Israele La ministra della cultura Andreja Rihter è stata in visita di lavoro in Israele. In quell’occasione, martedì 17 febbraio, si è incontrata con il leader dell’opposizione i-sraeliana Simon Peres. Tra i due esponenti politici c’è stato uno scambio di opinione sull’importanza dell’istruzione e della cultura per la creazione di un clima di tolleranza, soprattutto in quell’area così delicata. Spacai piace... ... anche ai ladri. La polizia di Lubiana è impegnata in un’indagine per risalire a-gli autori di un furto avvenuto tra il 12 dicembre dell’anno scorso ed il 2 febbraio di quest’anno all’interno di un’azienda della capitale slovena dalla quale sono state rubate diverse grafiche molto preziose di Lojze Spacal. Il valore delle opere rubate è stato valutato in tre milioni di talleri. Difesa della lingua Un gruppo di otto deputati sloveni ha presentato un disegno di legge sull’uso pubblico della lingua slovena. Tra l’altro il disegno di legge regola in modo dettagliato anche le denominazioni slovene delle aziende. Il peso della disoccupazione In dicembre in Slovenia si è registrato un livello di disoccupazione dell’ 11%, pari a quello del mese precedente. All'interno di questo quadro la percentuale di disoccupate tra le donne era del 12,7%, mentre quella degli uomini del 9,6%. Alla radio soprattutto musica Secondo una recente ricerca condotta in Slovenia il 73% dei nostri vicini alla radio ascolta soprattutto programmi musicali. Molto seguiti anche i programmi di informazione (55,6%), mentre è particolarmente basso l’interesse per le trasmissioni alle quali possono partecipare in diretta anche gli a-scoltatori. Le segue appena il 18% degli ascoltatori. In un certo senso interessante è anche il dato secondo il quale un quinto di coloro che accendono la radio 1° fanno per abitudine. Kultura A distanza di 7 anni, Luisa Tomasetig torna ad esporre nella terra d’origine - le Valli del Natisone - offrendo al pubblico la possibilità di conoscere gli sviluppi della sua ricerca come illustratrice. Questa ricerca, mai paga di risultati scontati e sempre protesa alla sperimentazione, ha portato l’illustratrice ad esplorare possibilità inedite nelle immagini destinate all’infanzia, sia sul piano della tecnica che della raffigurazione iconica, facendola apprezzare in H ritorno di Luisa alla Beneška campo nazionale e intemazionale. Numerose le sue pubblicazioni, tra cui “Jubiza e Ar-pit”, ed. Lipa, San Pietro al Natisone 1995; “Kaddish per i baipbini senza figli”, 1° premio alla II edizione del concorso “Sulle ali delle farfalle”, ed. Pavees, Bordano 1998; “Il paese della nebbia e il paese del vento” e “Le tre anatrine”, ed. C’era una volta, Pordeno- ne, rispettivamente del 2000 e 2001. Luisa Tomasetig, che è stata allieva del grande illustratore boemo Stepan Zavrel, è anche nota e apprezzata come animatrice di laboratori per bambini e per insegnanti, dove adotta innovativamente metodologie che interpretano le e-sperienze di maestri riconosciuti quali Freinet, Munari e Amo Stem. Anche in questo caso, la Beneška galerija di San Pietro al Natisone si conferma luogo aperto a proposte di ampio respiro e di stimolo alla riflessione sulle prospettive della creazione visiva. La mostra si inaugura presso la galerija venerdì 20 febbraio alle 19. Resterà aperta fino al 20 marzo. Info 0432 727332, e-mail glasbenaspeter@hotmail.com. novi matajur Četrtek, 19. februarja 2004 3 Le anticipazioni del direttore Moni Ovadia I nuovi Paesi d’Europa protagonisti al Mittelfest La 13“ edizione di Mittel-fest si svolgerà a Cividale del Friuli dal 17 al 25 luglio. Sarà l’edizione del rinnovamento del festival voluto dalla Regione, affinché esso divenga - come dichiarato anche dal presidente Illy - “manifestazione culturale di rilievo e strumento di promozione dell’immagine complessiva del Friuli-Venezia Giulia”. Nuovo il consiglio d’amministrazione, presieduto dal- lo scrittore Paolo Maurensig, nuovo il direttore artistico, Moni Ovadia, vecchio amico del festival di Cividale, ora impegnato, con altri collaboratori, nel predisporre un programma in grado, da un lato, di confermare la vocazione “transfrontaliera” di Mittelfe-st, dall’altro di richiamare l’attenzione del pubblico più vasto. Secondo Maurensig, nel momento in cui l’Unione eu- ‘‘Calla in poesia”, scadono i termini Le poesie si inviano al municipio di Pulfero Mancano pochi giorni al termine della consegna dei testi per il concorso internazionale di poesia inedita “Calla in poesia - Arte senza confini”. I lavori si possono infatti inviare o consegnare al municipio di Pulfero, via Nazionale 92, entro le 12 del 28 febbraio. Il concorso si articola in due sezioni: la prima ha per tema “Emozioni e universalità”, la seconda “La terra e i suoi profumi”. I concorrenti possono partecipare con un massimo di due lavori per sezione. Le poesie inedite, in lingua italiana ed in lingua slovena (anche nelle varianti dialettali), non dovranno superare i quindici versi. La partecipazione al concorso è consentita a tutti coloro che abbiano compiuto il dodicesimo anno di età, alle seguenti condizioni: gratuitamente, per i ragazzi di età fino a 17 anni compiuti, con versamento della quota di i-scrizione pari a 15 euro per i maggiorenni. Le opere vincitrici e quelle segnalate dalla giuria verranno trascritte a muro o pirografate su tavolette lignee e-sposte sulle facciate delle case o strade comunali di Calla, in modo da creare un “percorso poetico” all’aria aperta, visibile a tutti. Questo avverrà nel corso della cerimonia di premiazione (al primo classificato verrà offerto un soggiorno gratuito da parte dell’associazione “B&B -Ospitalità nelle Case in Friuli Venezia Giulia” di Cividale) che si terrà domenica 4 aprile. ropea si allarga con l’entrata di nuovi Paesi, “Mittelfest assume una valenza ancor più importante che in passato e deve divenire davvero una sorta di ‘marchio culturale’ che copre tutta l’Europa”. Come pure importante, per il nuovo presidente, è che si crei un rapporto nuovo, più stretto e sentito fra il festival e Cividale, cercando tutte le sinergie con il territorio ed entrando in contatto soprattutto con i giovani. Ovadia intanto anticipa alcuni contenuti del prossimo Mittelfest: “Certamente ci sarà uno spettacolo per ognuno dei cinque Paesi di area mitteleuropea che entreranno nell’Unione europea. Ci saranno eventi di grande respiro internazionale, come ad e-sempio uno spettacolo della grande coreografa Pina Bau-sch. In campo teatrale avremo delle importanti prime (con una pièce di Giorgio Pres-sburger, in segno di stima e di continuità) e non mancherà l’intrattenimento di qualità. Ogni giornata del festival si concluderà con il ‘Café Chantant’, che proporrà musiche di vario genere, tipiche di quel genere di spettacolo. Molta attenzione sarà posta anche alle produzioni regionali”. In campo musicale si prevedono progetti di grande valenza culturale: dalla presenza della più grande cantante tradizionale bulgara, Valya Balkanska, al progetto pluriennale affidato al musicista friulano Fabio Vacchi per musicare il “Cantico dei Cantici” tratto dalla versione in friulano della Bibbia. Ma ciò che all’attore preme mettere in evidenza è che appena “chiuso” il prograrhma 2004 è sua intenzione lavorare subito per gli anni successivi “perché un festival per essere tale ha bisogno di tempi lunghi per poter impostare progetti nuovi”. V Vidmu večer posvečen pisatelju Borisu Pahorju V petek, 20. februarja bibliografska razstava in srečanje z avtorjem Corso di sloveno aS. Pietro Giovedì 26 febbraio, alle 18, presso la biblioteca comunale di S. Pietro inizierà un corso di sloveno indirizzato a coloro che hanno già u-na conoscenza di base della lingua. Chi è interessato può richiedere informazioni al circolo di cultura sloveno Ivan Trinko di Cividale (telefono 0432/731386) o presso l’Istituto per l’istruzione bilingue di S. Pietro al Natisone (telefono 0432/717208) o presentarsi direttamente il 26 febbraio alla prima lezione. V petek, 20. februarja bo v Vidmu popoldan posvečen slovenskemu tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. V Občinski knjižnici "V. Joppi", ki je na Trgu Marconi St. 8 v Vidmu, prirejata omenjena knjižnica in odbomištvo za kulturo Občine Videm obsežno bibliografsko razstavo o Borisu Pahorju. Spregovorila bosta ravnatelj knjižnice dr. Roma- no Vecchiet in vodja oddelka za srednjeevrospke jezike in kulture Univerze Videm prof. Giorgio Ziffer. ■ Pol ure pozneje, to je ob 18. uri, bo v nizu Srečanja z avtorjem v dvorani Ajace na Trgu Libertà v Vidmu večer posvečen istemu slovenskemu avtorju. Srečanje prirejajo ob že imenovani knjižnici in odborništvu za kulturo Se Zveza industrijcev videmske pokrajine in oddelek za srednjeevrospke jezike in kulture ter oddelek za nemško in romansko književnost Univerze Videm. Večer bosta uvedla videmska odbornica za kulturo Gianna Malisani in prof. Roberto Dapit. O Borisu Pahorju in njegovem delu bosta spregovorila prof. Luigi Reitani in prof. Marija Pirjevec. Na večeru bo prisoten tudi avtor. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA, SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, SLOVENSKA PROSVETA IN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vabijo na OSREDNJO PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Miran Košuta in Marko Sosič KJER SE LJUBEZEN IZLIVA V SINJE NEBO Na besedila Srečka Kosovela (1904-2004) Gledališki kons ob stoletnici pesnikovega rojstva režija Marko Sosič V nedeljo, 22. februarja 2004, ob 18. uri v Občinski dvorani v Špetru Slovenov Naši paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VEČER - 7 “Oo, lahko veruješ, kar povem, je čista resnica. Pa nisem sama videla, ampak mnogo nas je bilo. Dolgo let je tega. Takrat se je po vseh naših gorah govorilo o zgodbi, sedaj so pozabili. Jaz pa ne. Bila sem še mlada. Kaj sem imela? Kakih šestnajst let, pa sem si dobro zapomnila, kar sem videla. Bilo je pa tako: pri sosedovih so imeli čudnega strica. Ta stric se je neke nedelje pobral od doma in se izgubil nekod v polje kar brez svete maše. K južni opoldne ga ni bilo. Mislili so, da je šel v kako bližnjo vas, kakor je bil vajen, in se niso zmenili zanj. Zvečer ga tudi ni bilo. Odložili so mu večerjo, da poje kadar pride. Potem so zmolili rožni venec. Zatem je prišel kak sosed, kakor je navada, in začeli so se pomenkovati. Kar se začuje v sobi nad izbo tuk! tuk! v sprednji sobi. Ko stopi nazaj v sprednjo sobo, zasliši tuk! tuk! v drugi. “No, kaj je to?” je mislil. “Kdo me ima za norca?”. Vrne se v drugo sobo, pa takoj tuk! tuk! v sprednji. Groza ga je prijela. Prestrašen stopi dol v izbo in pokliče še enega in tako se eden ustavi v sprednji, drugi gre pa v drugo sobo. Tedaj pa tuk! tuk! v podstrešju. “Jejeca! Strašilo je bilo!” je vzkliknila Rezika. “Znamenje je bilo, ne strašilo,” popravi Miha. “Molčita, naj pove! Strašilo ali znamenje, čudno je eno in drugo,” seže vmes hišni gospodar. “Oba gresta v podstrešje, pa tuk! tuk! zdolaj v sobi.” “To pa je bilo res čudno,” reče Zef. “Čakaj! Vsa bleda se vrneta v izbo, kjer so ostali vznemirjeno čakali. Vsi so slišali udarce, pa niso mogli vedeti, kaj in kako je. Prav pripovedovala sta, da ni zgoraj žive duše, kar je začelo tolči dol v kleti. Zene in otroci so se začeli tresti od strahu. Tedaj se poberejo štirje gledat v klet; ko so bili notri, je začelo tolči v kletici. Pogledajo še v klet, kjer je bilo shranjeno vsako- vrstno orodje, pa živega človeka ni bilo notri, ampak tuk! tuk! zopet v kleti. Ostrmeli so. “Kak hudič je to?” vpraša jezno gospodar in takoj mu odgovori strašanki ropot, kakor da je padel stot kamna na kup deska. Vsi so zbežali in se vrnili prestrašeni in bledi v izbo. Tuk! tuk! tam, tuk! tuk! tuk! zgoraj, tuk! tuk! spodaj, v stene, v tla, v vrata, da ni bilo miru! Vsi so bili zbegani in niso vedeli kaj početi. “Matica moja! Kaj je bilo?” vpraša nekdo. “Kaj je bilo? Znamenje je bilo, pravo znamenje. In stojijo tako in se tresejo, kar ti udari strahovito v tla pod njimi, da se je vsa izba tresla. Takrat pa so vsi jojmenikaje tekli ven na prosto. Jaz in moji domači smo slišali ropotanje in smo pritekli na vrata gledat, kaj se godi pri sosedovih, in tako smo jih videli, kako so pribežali pred hišo. Hoteli smo že vprašati, kaj pomeni vse to, pa nismo še utegnili odpreti ust, kar se z veliki ropotom zruši pred našimi očmi oni visoki zid, ki še zdaj podpira svet pred hišo, da se ne meli, in obenem švigne zelenkast plamen iz ruševin kakor blisk in izgine. Ko to slišimo in vidimo, za-rjovemo in stečemo nazaj v hišo in za nami prilete tudi sosedje. - gre naprej - Četrtek, 19. februarja 2004 4 La scelta della Comunità montana nel bilancio 2004 Con il Fondo montagna aiuti per i bandi europei I finanziamenti che la Comunità montana del Torre, Natisone e Collio riceverà dal Fondo montagna serviranno a cofinanziare i prossimi bandi europei. E’ una delle decisioni contenute nel bilancio di previsione per il 2004 approvato dall’ente (24 i voti favorevoli, due le astensioni, quelle dei sindaci di Taipana, Elio Berrà, e di Stregna, Claudio Garbaz) nell’assemblea di lunedì 16 febbraio. La scelta, come ha precisato il presidente Adriano Corsi, era stata fatta un paio di settimane prima dalla conferenza dei sindaci. II primo vero bilancio della Comunità (il ritorno alla vecchia denominazione, dopo la breve fase del Comprensorio, è stata decisa dalla Regione nella sua ultima legge finanziaria), illustrato dall’assessore Loris Agosto, ammonta a 6 milioni 605 mila euro. Un documento contabile, secondo l’assessore, “caratterizzato dalla scarsità di risorse soprattutto in parte corrente. Abbiamo però capito che la prima risorsa della montagna è l’uomo che ci vive, la sua identità e cultura, oltre all’ambiente, e in questo senso opereremo”. Anche Agosto ha rimarcato come la cifra prevista dal Fondo montagna, pari a un milione 104 mila euro, servirà ad aiutare i destinatari dei contributi europei, in par- Costituita l’associazione di imprenditori agricoli Kmečka zveza a Cividale, Manig eletto presidente 9............■ i II presidente della Kmečka zveza Alojz Debeliš si congratula con Luca Manig segue dalla prima Nel corso dell’assemblea costitutiva, tenutasi giovedì 12 febbraio, è stato approvato lo statuto dell’associazione e sono stati nominati gli organismi direttivi. Il presidente è Luca Manig che nel consiglio esecutivo sarà affiancato da Giuseppe Specogna (vicepresidente) e Stefano Predan (segretario). Gli altri membri del consiglio direttivo sono Ivan Borghese, Carlo Bevilacqua, Paolo Canalaz, Bruno Chiudi, Franco Clignon, Severino Podrecca, Michele To-masetig e Andrea Visentini. L’assemblea, alla quale hanno partecipato anche il presidente della Kmečka zveza regionale Alojz Debeliš, il direttore Edi Buka-vec ed i| tecnico Mario Gre-gori, è stata presieduta da Stefano Predan che ha illustrato le finalità dell’associazione ed il cammino fin qui percorso. Ed è stato lui che nei mesi scorsi ha sondato il terreno presso gli operatori agricoli e forestali, raccogliendo consensi alla proposta della costituzione di un’associazione “ritagliata” sulla nostra specifica realtà. La volontà è quella di essere protagonisti del proprio sviluppo e della propria crescita, ha sottolineato il neo presidente Luca Manig, senza contrapporsi ad alcuno, anzi collaborando con tutti i soggetti che operano in questo settore. E’ importante sottolineare che la Kmečka zveza, come associazione di agricoltori sloveni della provincia di Udine, intende promuovere anche forme di collaborazione con enti e privati della Slovenia sia sul piano tecnico-professionale che e-conomico e culturale. Nel corso dell’incontro sono state anche annunciate le prime iniziative in programma. Si tratta di due incontri tecnici su particolari forme di attività agricole da poter sviluppare e due visite guidate, la prima già a fine marzo a Longarone dove si svolgerà la Fiera dell’agricoltura di montagna. Per ulteriori informazioni rivolgersi all’ufficio della Kmečka Zveza - Associazione Agricoltori a Cividale del Friuli (tel. 0432 703119; e-mail; kz.cedad@libero.it) in via Manzoni, 31 presso i locali del Patronato INAC. Adriano Corsi ticolare dell’Obiettivo 2. Tra le altre scelte, quella di continuare nella valorizzazione dei siti della Prima guerra mondiale, la sistemazione ed il consolidamento delle sponde di alcuni torrenti, interventi in conto capitale per acquedotti e fognature, l’acquisto di un capannone a Monteaperta di Taipana. Grazie alla legge 482 si finanzieranno corsi di lingua slovena per i dipendenti e verrà prodotta u-na carta topografica con toponomastica bilingue. Breve la discussione. Il sindaco di Torreano, Paolo Marseu, ha espresso l’auspi-cio che la Regione ridisegni le competenze dell’ente, “altrimenti c’è da chiedersi se vale la pena mantenerlo”. Corsi ha invece lamentato il ritardo della Regione riguardo i trasferimenti per le strade vicinali, gli agriturismi, la forestazione e la difesa del suolo, (m.o.) ZELENI LISTI ^ Ace Mermolja V obroču dopinga in mamil Smrt kolesarja Marca Pantanija je odmevala po v-sem svetu, ker je bil Pantani znan kolesar. Tej smrti pa bi lahko dodali dolg seznam prerano preminulih atletov in atletinj iz različnih disciplin. Nekoč so nekateri vrhunski Športniki umirali zaradi alkohola in drugih drog zapuščeni in v revščini. Kot danes jih je mrk po slavi in u-spehu psihološko strl. Nič novega torej. Mimo retorike pa se je potrebno soočati z novo resnico, ki je stari bok-serji ali nogometaši niso poznali. Sodobni šport postaja vedno zahtevnejši in obenem vedno manj prozoren. Planetarni vstop medijev in televizije v štadijone ali ob ceste, kjer sopihajo kolesarji, je neznansko povečal interese, ustvaril Spektakel za milijone ljudi in temu primerne interese. Človek kot človek je v tem velikem biznisu vedno manj pomemben. Voditelji š-porta so zato vedno bolj brezobzirni in cinični. To so dejstva. Kot primer slabega u-pravljanja lahko omenimo nogomet. Veliki italijanski k-lubi so v finančnih stiskah. Predsedniki nekaterih, kot sta bila Cragnotti in Tanzi, so za zapahih zaradi ogromnih finančnih malverzacij. Tudi mnogi drugi ne morejo biti za vzgled. Družina A-gnelli se je na primer raje kazala ob zmagovitem fera-riju in ob Juventusu kot pa pred vhodom tovarn, ki so zabredle v stisko in ogrožajo mit italijanske avtomobilske industrije. Njeno srce niso ferariji, ki stanejo 200.000 evrov vsak ampak avtomobili za vsakogar! To je bila nekoč Fiat če smrdi pri glavi, ni čudno, če se nekateri fuzbalerji vedejo oholo, če so preplačani za to, kar v življenju počnejo ali če se na igrišču vedejo kot huligani, ki brcajo v gležnje in bijejo nasprotnika s komolci v obraz. To ni zaradi nervoze. Gre za mentaliteto in (ne)vzgojo. V nezdrave vode padajo tudi športniki drugih disciplin. Marco Pantani je nedvomno zabredel v najtemnejšo stran kolesarstva: med mamila, poživila, v snovi, kot je epo, ki večajo zdržljivost in uničujejo jetra, srce in pljuča. Mediji premalo pišejo o odvisnosti. Vendar je športnik, ki se naceja z najrazličnejšimi napitki ter žre vsakovrstne tablete odvi-snež, kot so fantje in dekleta na klopicah v parkih ali pijanci v zakajenih beznicah. Razlika je, da se eni u-ničujejo na družbenem robu (kako širok je!), drugi se fizično in psihološko pohabljajo za velike denarje. Pantani je dokazano zabredel v obroč dopinga in mamil. Bil pa je prekrhek, da bi se “izvlekel'’ iz svoje odvisnosti, kot so to pravočasno storili nekateri drugi kolesarji. Kot mnogi odvisniki je odklanjal pomoč in se zapiral vase. To se dogaja tudi alkoholikom, uživalcem heroina, metadona, pomirjeval in drugih zasvojujočih snovi. Če je človek notranje krhek in ranljiv, bo odvisnost težja in usodnejša. V zaključni fazi pa ni noben odvisnež vesel, sproščen in evforičen. Mučita ga globoka depresija in bolečina. Samota je naravna spremljevalka odvisnika. Moja ocena je trda, vendar sumim, da bo sodobni vrhunski in žal, tudi amaterski, šport kmalu pozabil na Pantanija, kot je na mnoge njemu podobne primere. Gnili vrhovi s svojimi finančnimi interesi bodo še naprej pehali mlade in talentirane atlete v spiralo drog, poživil in snovi za moč in vzdržljivost, ki povzročajo odvisnost in se pri šibkejših kaj kmalo spojijo še z alkoholom , po-mirjevalimin z drugimi mamili. S Pantanijem je umrl mlad moški, kot jih umre toliko drugih, zaradi prevelike in usodne bližine snovi, ki te najprej dvignejo do neba, nato pa pokopajo pod zemljo in križ na njej. Pa še nekaj: krivi so res gnili “vrhovi", pri odvisnikih pa niso nedolžni niti sorodniki, njemu bližnji ljudje in vsi, ki bi lahko kaj pomagali. Pa tudi odvisnik se lahko zave lastne bolezni in primerno ukrepa. Resnica je, da bi Pantanija lahko reševala samo komuna, ki strokovno spremlja njemu podobne primere. Zal zvezdniki ne gredo v komune! Sabato 28 febbraio a San Pietro al Natisone incontro con le associazioni I primi passi della Pro loco Presso la biblioteca sanpietrina è in corso il tesseramento - Assemblea il 12 marzo Presieduto da Antonio De Toni si è riunito lunedì 16 febbraio a Cividale il consiglio direttivo della neo costituita prò loco Valli del Natisone - Nediške doline per e-saminare i prossimi passi da compiere al fine di concretizzare al meglio le misure previste nel piano di sviluppo per le valli del Natisone. E’ stato impostato anche il lavoro per i prossimi mesi che si svilupperà in tre filoni: sostegno ai nuovi progetti di a-ziende agricole, architettura e paesaggio, lingua, identità e valorizzazione culturale. La Pro loco Valli del Natisone - NediSke doline ha indetto inoltre un incontro con i rappresentanti delle associazioni presenti sul territorio valligiano per discutere sulle prossime iniziative da sviluppare. L’appuntamento è per sabato 28 febbraio, alle 11, presso la biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone. Intanto sono in corso la campagna di adesioni ed il tesseramento al fine di creare un’associazione rappresentativa delle forze più vive delle Valli del Natisone sotto l’aspetto culturale, sociale economico con particolare riferi- I ■ - Il direttivo della Pro loco: Antonio De Toni, Luisa Battistig, Luca Blasutig, Ezio Gosgnach, Iole Namor, Roberto Pensa, Stefano Sinuello ed Èva Monai mento ai settori cruciali del turismo e dell’attività agricola ambientale. Uno sportello per le iscrizioni resterà aperto per tutto il mese di febbraio presso la biblioteca di San Pietro al Natisone (0432 717077) ogni lunedì mercoledì e venerdì dalle ore 10.00 allel2.00 e dalle 16.00 alle 18.00. Si può aderire, sempre presso la biblioteca di San Pietro, anche nelle giornate di sabato 28 febbraio e 6 marzo dalle 10.00 alle 12.30. Possono diventare soci della Pro Loco NediSke doline le persone residenti nei comuni di Dren- qhia, Grimacco, Prepotlo, Pulfero, Savogna, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Stregna e Torreano; i non residenti nel caso siano emigranti o figli di emigranti della Slavia Friulana oppure persone che da almeno un triennio svolgono in modo continuativo nelle Valli del Natisone qualche attività di animazione culturale, sociale, economica, di salvaguardia, promozione e manutenzione ambientale. Infine possono diventare soci anche società, consorzi, associazioni e ogni genere di ente collettivo a patto che svolgono al mo- mento dell’iscrizione, delle attività giudicate significative per lo sviluppo delle Valli del Natisone dal consiglio di amministrazione della Pro Loco. Le quote di iscrizione ammontano a cinque euro per le persone fisiche e a venticinque euro per enti ed associazioni. Contestualmente all’iscrizione, i nuovi soci riceveranno anche la convocazione per la prima assemblea fissata in seconda convocazione per venerdì 12 marzo alle ore 20.30 presso la sala consigliare del Comune di San Pietro al Natisone. Le perquisizioni negli stabilimenti cunicoli di Crostù e Merso da parte dei Nas Allevamenti sotto inchiesta, Sibau cauto: “Aspettiamo” dalla prima pagina Di alcuni conigli già macellati verranno effettuate a-nalisi nei laboratori da parte dell’Azienda sanitaria, che ha collaborato all’operazione. I due capannoni sono stati posti sotto sequestro e non vi si potrà lavorare fino a nuovo ordine. L’argomento è ovviamente sulla bocca di tutti, a S. Leonardo. Esprime cautela il sindaco Giuseppe Sibau: “Se ci sono responsabilità, è giusto che qualcuno ne debba rispondere, ho sempre detto che queste attività vanno gestite in modo corretto ma a-spettiamo ad emettere sentenze”. Sibau afferma di non a-ver parlato direttamente con i titolari dei due allevamenti, ma gli è stato riferito che sono tranquilli, convinti che LA STORIA I lavori di realizzazione di tre nuovi allevamenti a S. Leonardo erano in stato già a-vanzato, nel gennaio 2001, quando si sono raccolte le firme, in tutto 330, sotto un documento che riguardava la salvaguardia della salute pubblica. Nel testo si faceva riferimento ad una dichiarazione dell’Azienda sanitaria in cui si parlava di “attività insalubri di prima classe” e si chiedevano al sindaco Sibau precise garanzie sulle norme adottate o da adottare a salvaguardia della salute. II 23 febbraio dello stesso anno la Polizia giudiziaria ha sequestrato in municipio tutta la documentazione inerente le concessioni edilizie degli allevamenti in seguito ad una denuncia anonima di illegittimità degli stessi documenti. La cosa però non ha avuto seguito. Un paio di mesi più tardi i tre allevamenti di Crostù, Clastra e Scrutto iniziavano l’attività provocando, secondo l’opposizione in consiglio comunale, disagi che a-vrebbero potuto provocare “un forte degrado ambientale e un peggioramento della qualità della vita”. Alla richiesta di un incontro pubblico sul tema il sindaco ha risposto con un dattiloscritto inviato alle famiglie di S. Leonardo. Vi si precisavano le garanzie adottate per la salvaguardia della salute pubblica, oltre al fatto che “gli organi preposti al controllo, l’Arpa e l’Asl, li effettuano non con cadenza stabilita ma solo su segnalazione”. Spiegazioni che per l’opposizione non bastavano. Poi quasi più nulla, fino a lunedì scorso. dalle analisi del materiale sequestrato non risulterà nulla. “D’altra parte la ricerca è partita a livello nazionale e si è arrivati a S. Leonardo perché le aziende erano clienti di una ditta fornitrice. Quello che mi fa arrabbiare - aggiunge il sindaco - è che qualcuno mi chieda quali controlli sono stati fatti dall’amministrazione comunale. Io non c’entro nulla, ho perso ore a sollecitare l’Arpa, l’Agenzia regionale per la prevenzione e l’ambiente, affinché intervenisse, non l’ha fatto perché la Regione non ha una legge che regolamenti la materia. E non si dica che in quelle zone le case si sono svalutate per la presenza degli allevamenti, se avessimo case disponibili le venderemmo tutte”. A ribattere è Bruno Chiudi, uno dei promotori di una petizione contro gli allevamenti. “E’ una cosa che si poteva prevedere - dice - conoscendo il modo in cui venivano gestiti. Sono state create delle industrie per non perdere finanziamenti pubblici, lo stesso sindaco e la sua lista hanno basato la campagna e-lettorale su questo. Sibau non poteva fare niente? Doveva predisporre i regolamenti, come previsto dalle concessioni, per la sostituzione dei biofiltri e la sistemazione dei liquami. In consiglio comunale l’opposizione chiederà conto di quanto è stato o non è stato fatto”, (m.o.) Il sindaco Giuseppe Sibau Giunta quasi alla fine del suo mandato, l’amministrazione comunale di Pulfero guidata da Piergiorgio Domeniš ha dato il via libera, lo scorso 10 febbraio, al bilancio di previsione per il 2004. Nella sua relazione al documento contabile il sindaco ha voluto ricordare i più importanti interventi realizzati a partire dal 1999. Tra essi ci sono la sistemazione dell’ex scuola di Tarcetta (30.510 euro), il ripristino del ponte di Stupizza (77.450 euro), la realizzazione del campeggio agrituristico a Podpolizza (207.500 euro), l’impianto di illuminazione per Rodda e Mersino (37.000 euro), la ristrutturazione dell’ex scuola di Montefosca (268.140 euro), la sistemazione della strada Loch-Mersino (113.620 euro), di quella Podvarschis-Montefosca (206.582 euro) e di quella Podvarschis-Calla (154.900 euro), gli interventi di illuminazione pubblica a S. Giovanni d’Antro e Zapatoc-eo (52.600 euro), ed a Erbez-zo e Calla (51.600 euro), la sistemazione delle sponde del Lume Natisone (201.418 euro), lo sviluppo rurale del monte Mia (544.000 euro), i lavori nel cimitero di Brischis (365.000 euro), gli Interventi di valorizzazione turistica per Antro e Ahrensperg (165.400 euro), ulteriori interventi sulla Loch-Mersino (250.000 euro), lavori per la realizzazione di fognature a Loch-Under (64.500 euro). Complessivamente gli interventi ammontano a 3 milioni di euro, cifra ragguarde-vole per un comune di piccole dimensioni come Pulfero. “Le opere sono state per gran Parte ultimate, altre invece s°no in corso, ed altre ancora Partiranno nelle prossime sdentane” ha chiarito Domeniš nella sua relazione, aggiungendo: “Durante questo pe-n°do abbiamo anche provveduto ad acquistare arredi per K|i uffici e per gli altri immobili di proprietà comunale, è stato acquistato il nuovo im- Pulfero, il bilancio 2004 occasione per un riepilogo delle cose fatte Il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, sotto la sala consiliare del Comune pianto di amplificazione della sala consiliare, attrezzature per gli automezzi comunali, scuolabus nuovo, autovettura nuova, materiale per protezione civile, cassonetti per rifiuti ed attrezzatura sportiva. Possiamo affermare che nessun settore è stato trascurato e che gli interventi hanno riguardato tutto il territorio”. Fuori discussione, secondo il sindaco, che gli interventi non potevano essere fatti e-sclusivamente con fondi co- munali, per cui l’amministrazione “è stata brava e solerte presso gli altri enti a presentare progetti ambiziosi, giudicati validi e quindi finanziabili”. Non sono mancate le difficoltà, si legge ancora nella relazione, determinate anche dalla situazione generale di recessione. Quest’anno il Comune godrà però di un maggiore finanziamento regionale di 18 mila euro rispetto al passato. “Ancora troppo poco - dice Domeniš - ma è un primo segnale che, accanto alla presentazione della bozza di riforma amministrativa, potrà dare la giusta risposta ai bisogni dei nostri cittadini”. Il Comune non è rimasto fermo neanche nella gestione dei servizi. Si è cercato di potenziare quelli alla persona con l’avvio del trasporto agli anziani. Sul versante dell’i- Obisk SDGZ v Kanalski dolini Prejšnji teden se je predstavništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja mudilo na obisku v Kanalski dolini. Predsednik Marino PeCenik, oba podpredsednika Adriano Gariup in Marko Stavar ter deželni tajnik Davorin Devetak in tajnik za Benečijo Giorgio Cerno, so najprej obiskali trbiško županstvo, kjer so se sestali z odbornico za izobraževanje, socialo in zdravstvo Nadio Campana. Le-ta tesno sodeluje z Zupanom Baritussiom pri udejanjanju politike odpiranja do sosednjih dežel in tudi pri izpeljavi Čezmejnih evropskih projektov. Prav vloga slovenskih organizacij iz Kanalske doline je bila posebno ovrednotena pri navezavi stikov z upravami iz Zgomjesoškega in Bovškega področja in tudi pri odprtju večjezičnega okenca s sredstvi zakona o manjšinah 482. Urad za Evropo pri SDGZ pa je bistveno pripomogel s tehnično asistenco, da je lahko prišlo do pravočasne predloži- tve in odobritve interreg projekta, ki je usmerjen v povezovanje z obmejnimi regijami na področju šolstva. Slovenski gospodarski predstavniki so poudarili voljo in pripravljenost k sodelovanju, zlasti videmska podružnica. V nadaljevanju so se predstavniki ZDGZ sestali z Zupanom Občine Naborjet - Ovčja vas Aleksandrom Omanom. Clan Združenja Rudi Bartaloth, ki je bil pobudnik obiska, uvodoma se je zahvalil elanom gospodarske organizacije za solidarnostni prispevek, ki so ga zbrali in namenili prizadetim od lanskega neurja. Zupan Oman je omenil prizadevanje za obnovo hiš in drugih infrastruktur v občini, ki je bila ena od najbolj opustošenih na vsem območju. Po obnovi pa je prva skrb domačih upraviteljev, da bi omogočili obstanek ljudi v teh krajih, v prvi vrsti s postavitvijo novih gospodarskih pobud in centrov. Slovenski predstavniki so izrazili pripravljenost sodelovati s krajevno upravo ter nadaljevali obisk Kanalske doline s srečanjem z lokalnimi slovenskimi turističnimi operaterji na turistični domačiji Pr’ Kranjcu v Ukvah, Cigar lastnik je Rudi Bartaloth. Skupno s kolegi, Juretom Preschernom, ki upravlja lepo vpeljano gostišče na Višarjih, in Petrom Gerdolom, ki je aktiven pri trbiškem Promoturu, je stekel ploden pogovor o stanju in perspektivah za turistično promocijo in delež lokalnih gostincev pri tem. Izkušnjo Vabila na Kosilo bi lahko poskusno uvedli tudi v Kanalski dolini, da bi se tamkajšnji gostinci strnili okrog skupne ponudbe in poskusili skupno delo pri promociji. Nekateri gostinci imajo že uteCene stike z drugimi kraji: Jure Preschern je bil lani gost Okusov Krasa v Gostilni Devetak na Vrhu. Nasplošno jih zanima promocija tako proti severu, bližnji Avstriji in Sloveniji, a tudi ostalim krajem dežele FJK. struzione sono state soddisfatte tutte le richieste avanzate dagli istituti scolastici per i bisogni dei nostri ragazzi. Si è provveduto a ridisegnare la squadra di Protezione civile. Altri importanti miglioramenti sono stati registrati con l’ausilio dell’Unio-ne dei Comuni. Il servizio di vigilanza sta funzionando, a livello tributario si sta arrivando ad una banca dati aggiornata, strumento indispensabile per una equa contribuzione da parte degli utenti. Riguardo il bilancio di previsione 2004, Domeniš ha rilevato che gli abitanti del Comune continueranno a pagare l’ICI con le stesse aliquote degli anni precedenti ed il tributo TARSU è stato aggiornato esclusivamente di un 5% necessario per raggiungere la copertura del 92% a garanzia di un allineamento abbastanza soffice al costo totale del servizio previsto per il 2008. Le altre tariffe sono state tutte riconfermate e riproposte ai livelli dello scorso esercizio. Il raffronto tra le spese correnti dell’anno precedente, pari ad 1.278.477 euro e quello previsto per il 2004, pari ad 1.168.906 euro, è quanto mai sintomatico. Lo scostamento è di soli 10.000 euro. Relativamente alla parte investimenti che riguarda le spese in conto capitale, le opere pubbliche da eseguire, gli interventi programmati si aggirano su un ammontare di 790.715 euro. Su questo versante la scelta dell’amministrazione è stata quella di intervenire senza appesantire il bilancio comunale e quindi di irrigidire i futuri esercizi. Tutte le opere previste saranno finanziate con fondi diversi dai mutui passivi come ad esempio il ricorso a trasferimenti provinciali e regionali. L’amministrazione interverrà con propri fondi ma derivanti esclusivamente dall’utilizzo dell’avanzo di amministrazione e dalla determinazione di un avanzo economico per il prossimo esercizio. 6 novi matajur n ~ — Pust Četrtek, 19. februarja 2004 Pust na odprti meji je živahna etnografska manifestacija Najprej v Ceplešiščah, popoudne na Livku, v nediejo 5. februarja, se je zbralo parbližno 500 mask, ljudi ki je gledalo je pa bluo vič ku dva taužent. Bili so pustje, pustiči, kurenti an laufarji, te liepe an te garde... Samuo blumarji iz Čarnega varha so manjkali za celovit prikaz beneškega pusta. Na manifestaciji so bili tudi župani sosednjih občin, predsednik gorske skupnosti an načelnik tolminske upravne enote ter upravitelji iz Belgije. Biu je zaries “evropski” pust Ob Soči an Nadiži, kot kažejo naše fotografije, so se ohranilie zaries stare pustne navade, ki jih gre še bolj vrednotiti tudi v turistične namene. Pust Zelo lepo je v nedeljo 15. februarja uspel že peti tradicionalni Pust ob odprti meji, ki se je odvijal med Cepleši-Sčem in Livkom. Pisani tradicionalni beneški in posoški pustovi so se kopali v soncu, glasovi harmonik so se prepletali z zvonenjem kravjih zvoncev, v ozadju je nad vsemi bdel prekrasen zasnežen Km. Predpoldne so se v gorski vasi sovodenjske občine zbrale skupine z Livka, iz Vršnega, Morskega, Cerknega, Kobarida in Liga iz Soške doline, Beneško Slovenijo so zastopale skupine pustov iz Mažerol, Matajurja, Srednjega, Marsina in Ruonca. Bili so tako pustje z lesenimi raztegljivimi kleščami, “te kri-žnast” in “te kožnast”, “te lepe in te garde”, “pustiči” s klobuki pokritimi z barvnimi rožami iz papirja, laufarji, “anjulac an zluodi”, žena, ki nosi moža, pustje oblečeni v ovčji koži s kravjimi zvonci vseh velikosti... Kobaridci in Livčani so poskrbeli za popestritev pustovanja s skupino bogov, ki so se z Olimpa spustili na Livek, z Odisejem, ki je na svoji ladji plul po liv-ških ulicah ter s skupino Arabcev, ki je nosila zlato tele. Bilo je res zabavno in živahno, dopoldne v Cepleši-šču, popoldne na Livku. Naj povemo še, da sta se letošnjega pustovanja udeležila še dve posebni skupini: Kurenti s Ptuja in skupina Les Macra-les des Bachères iz belgijskega mesta Sambreville, ki je pobrateno s Spetrom in je prav te dni na obisku v Benečiji. Lepo obiskana manifestacija se je zaključila s podelitvijo diplom. Vsem sodelujočim skupinam so jih izročili župani iz Sovodnje Lorenzo Cernoie, Spetra Bruna Dorbolò, Podboniesca Piergiorgio Domeniš, iz Kobarida Pavle Gregorčič, predsednik gorske skupnosti Adriano Corsi in načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Pust ob odprti meji želi biti tudi trenutek zabave, veselega smeha, ironije in autoironije, kot so pokazali letošnji “cestarji", ki so izzvali smeh na račun prav nič evropskih domačih cest. Se posebej so se s fantazijo in humorjem izkazali pustje z Livka. Vsem organizatorjem naj gre pohvala za uspeh manifestacije. Posebno pohvalo pa zaslužijo domačini z Livka, ki so zelo prisrčno sprejeli tako veliko množico ljudi in vse res gostoljubno pogostili. Zares pridni! Na more bit “beneškega pusta”, če zmanjkata petelin an kakuoš iz Marsina. Lietos pa so paršli tle h nam tudi najbolj imenitni, štieti an široko po svietu poznani slovenski pustje: Kurenti s Ptuja. Pisani tradicionalni pustovi pa že s svojim zunanjim videzom opozarjajo na starodavni obredni pomen pustovanja, ki je vezan na mati zemljo in njeno rodovitnost, na prehod iz zime v pomlad, iz teme na svetlobo. V Benečiji se je najbolj vidno to ohranilo v liku in teku elegantnih blumarjev iz Carnegavarha Naš domači izik Usakih taužint an Usakih taužint an tkaj liet pride cajt od Krivapet an vi liepi an pošteni bota lietos tu tami zak na sonce pride onà an svetliela ku zvezda. Se že diela punoCi lunca sieje Cez bregi Krivapeta ta za ognjan se boji de rata dan. ... Tisti dan takuo strupen de že rase ku plemen ... tu an magnjen on se nardi na še kumi zapreš oCi kar ti videš de je dan te nie ušec an te je sram. Ahti an varse Krivapeta Ce na robe je kanceta kar jo bojo vidli oni boš zaudana na zemi. Tle m’ tiCe se jokat al pa sama pomagat vsaki dan ist ciem uživat ne, se neciem vic skrivat ... ist b’ vam tiela nieki ree dok goreeja je moja pec ja znam kuhat an šivat njegadni ist na grem spat šivam z nitijo pajkovo kuham župo zejnasto. Use kar tiCe znam narest saldo imam puno pest. Oh pa dragi vi ljudje ka’ mi gledata v pete vaš pogled bi muoru iti v moje modre oCi. ... Ne vam neejem oštrijat le drug šenkic vam ciem dat de zastopta do koncà de tud ist sam na Zena. Hitro tle Zvince pujtà dok nazaj na bo tamà vso parpravo pamesita Ce kor... šila an kopita nic se nie za ošCajat hitro v drieucu pa se dat. Dajmi puhac muoj oreh ki z ga ušafu dol na tleh. Pula pula kotkodek mene ice tebe drek. GubanCanje j’ paracjano an testuo na skali ustano seda muoram jo zavit v pec jo dat ... iti po rit. Se ’no uro bomo Čakal tenCast bomo nieki tapal ta za ognjan se bomo griel an nomalo potarpiel. ... Cujš kuo uonja an gori Cez doline in bregi... Parletiel so vsi ljudje še na vierjejo na me pa na mizo ist jo dam bo gubanca naš senjam. Loredana Drecogna tkaj liet je cajt od krivapet Suojca suojca spluj ti dol sa grazdujace mi še kor. An pinjuoli mankajo tle v gajuf ostali so. E’ stata ancora una volta una piacevole serata all’insegna della musicalità e ricchezza del nostro dialetto sloveno, nelle sue diverse e-spressioni e della creatività di molte persone che hanno particolare capacità e talento nel raccontare. Diciassette tra gruppi e singoli, giovani ed adulti, sono stati i partecipanti al concorso “Naš domači izik”, indetto dall’Am-ministrazione comunale di San Pietro al Natisone. Una buona adesione, come ha rimarcato anche il sindaco Bruna Dorbolò nel presentare l’iniziativa di quest’anno. Il legame della nostra gente con la propria lingua si esprime anche con l’adesione sentita a iniziative pubbliche come questa, ha detto, che concorrono a preservare le caratteristiche e particolarità dei dialetti parlati nelle Valli del Natisone ed in tutta la fascia confinaria della Provincia di Udine. Un aspetto positivo dell’iniziativa sta senz’altro anche nel fatto che al concorso, oltre ad alcune presenze costanti ed apprezzate, si vedono ogni anno volti ed espressioni dialettali diverse. Comincia ad essere costante anche la presenza della scuola locale e anche questo è un segnale incoraggiante per quanti si impegnano affinchè questo nostro prezioso patrimonio si conservi e trasmetta alle giovani generazioni. Venerdì 13 febbraio i partecipanti hanno presentato il proprio lavoro davanti ad un pubblico folto e caloroso, facendo divertire o volgere il ricordo al passato o semplicemente apprezzare qualche frammento della tradizione ma anche la vitalità e l’attualità della nostra lingua materna. E la giuria ancora una volta ha avuto il suo daffare per scegliere i migliori. Alla fine sono stati premiati Loredana Drecogna, Renzo Gariup, Valentino Floreancig, Giovanni Battelli, il gruppo di Piero Gariup e la seconda elementare del capoluogo che ha presentato la scenetta “Pia an Tonina”. bHH Naš domači izik: è molto vivo il legame della nostra gente con la propria lingua ”Stric, Gor na gasu na padela an not se kuha minestron an Marino tan za mizo u-praša: Mama, povejmi, ki napišen? Mama: Muoraš napisat sam, Ce bomo pisal na dva za ušafat sufičenco, meštra nam bo muorla dat 12. Marino: Ze cieu popu-dan runan kompite, san trudan, poviejmi ’no prav-co. Mama: Mož je nesu babo tu koš, baba se j’ spaz-diela, je dana veletiela. Marino: Ma... mama, tel tiedan tole pravco s mi jo že trikrat poviedala, poviejmi ’no drugo, lieuš. (pride not stric): Miran, mmm, kuo lepuo uonja. Mama: Bruozar, de si prišu, že cieu popudan se kregan z njim, de nardi kompite, gren pet minutu cja h Bajentovin, pet minutu, se pohladin glavo, po-mieš mineštro vsake pu u-re, de se na parsmodi.... Marino: Stric, poviejmi ’no pravco. Stric: Ja, poCak, de po-miešam... Mmm, pru lepuo uonja, kuo smo srečni, tle je gorkuo, so po sviete ’ni otroc, de niemajo ne za jest ne za potaknit. Nono je pravu, de kar je bla ui-ska gu Rusiji... Marino: Ne, ne, nimar od uisko. Poviejmi ’no le-po Stric: Par starin, tu ’ni hiš na samin, je živeu an mož, ki je biu ostu sam zak žena mu je bla untarla an sinuovi so j’ muorli iti po sviete sluzit. More bit, de pru zavoj tega, kar mu je bluo dujua al pa je biu o-bupan, za se nomalo po- klicu Bepi se j’ Francu počaso parblizu an mu je jau: “Za vojo božjo, na stuoj me ovast, imam veliko družino. Ce karabi-nierji me zaprejo, duo bo rediu moje otroke, sa peršut so šele tamle v sup tu slamo zagrebeni.” Franc, ki je viedeu, ka j’ lakot, ga j’ pogledu an je odgovoriu: “Bom vi- deu..., do jutre že ki par-mislem.”. An drug dan že zjutra je ustu an šu pred kliet Čakat grofa. An kar je pršu, mu je naglo jau: “’Na mačka mi je poviedala, de peršut niso zgubjeni. Tatje jih nieso, ku venesli, vsi peršut so tu sup zagrebeni tu slamo.” An ries je bluo glih takuo. Grof je biu takuo veseu, de ga ni še poprašu, duo so tatje an mu je jau, de kar se vame damu, gor na placjo mu šenka an cieu peršut. Za nih deset dni potlè, le tisti Lah, Bepi, se je spet Francu parbližu an potlè, ki ga je zahvalu za takuo, ki so šle reci, mu je jau: “Učera sem skladu senuo tu skednju an sam mojo u-ro zgubu, v-praši mruje al pa miš, kje je.” Franc ga je pogledu, mu je gor na rame potuku an jau: “Ah Bepi Bepi, ries je, de jest govorim z Zvino, pa je tudi ries, de Zvina mi ni ankul odgovorila.” Piero an MariaGrazia Gariup, Michele De Toni nu povejme no pravco” troštat je guoriu z njega psan an z maCko. Takuo, de vic ku kajšan, kar je šu pruot Čedadu al pa po puoj, ga je videu an Cu, ... pa... kar je pršu du vas pabanci so se ga kuarjal an uekal za njim: “De bi se ujezu an zaloviu! - Ka j’ jau pas? - Pa maCka, al ti je poviedala, ki bo za na ura?” An on jih ni še poslušu, ker je imeu druge misli. Za-tuo, brez de on je jau ne ja ne ne, je ratu po vsieh dolinah tisti čudan mož, ki govori z žvino. Muoran tudi poviedat, de par starin ljudje so živiel od kar so pardielal tu gruntu an Franc ga nie imeu zadost za soje potriebe, an za kiek zaslužit je hodu dielat tam po družinah dol v vas, an vic ku kajšan krat je šu travo siec daj tja na Kras, al pa gor na Trbiž. ’No lieto buj nasreCno, ku te druge, zavoj, ki priet je paršla tuCa an potlè pa suš, Franc je muoru iti za hldpca dol v Laške h niešnemu grofu blizu svetega Daniela. Za njim sta šla an dva vasnjana, ki tam so ga kuarjal an pravli Lahan, de Franc zna govorit z Zvino. Takuo an Lah so zvie-del to pravco an zavoj, ki tek-rat oni so miei puno uraž, nomalo so si ga bal an nomalo pa spoštoval. Njega ga nieso klical še “šklaf’, ku te druga dva. An dan pa, kar so bli vsi za dielan tu puoj, tatje so bli ukradli grofu 20 peršutu. Grof, kar je tuole zaviedu je naglo poklicu karabinierje an jim je poviedu, de je malo-manj prepričan, duo jih je ukradu. Karabinierji pa so mu od-guoril, de brez prie na morejo nic. Grof, kar se je nomalo potalažu, je pomislu, de pred kletjo je puno kakuoš, pas an maCke an de Franc zna guorit z Zvino an kar vsi juški an hlapci so bli za mizo za viCerjat, je pršu na vrata an je jau: “Franc, jutre zjutra, kar kakuoša ustanejo, pridi pred kliet, jih bomo vprašal, duo j’ peršute ukradu.” An priet, ku Franc mu je mu odguorit, se je pobrau spat. Po vicerji an Lah, ki se je Te mladi Znidarjovi iz Topoluovega Naš domači Usi te buj stari judje vemo, de kar naše vasi so ble pune judi, preživat juden doma s tin malo, ki so pardielal ni bluo lahko. Nucat so muorli zatuo uso njih pamet, bistrost an znanje za se previdat. Puno san jih ist poznù, ki niso znal ne brat ne pisat, znal so pa sami zvar-lat s špigjakan no dano, uša-fat prostakè, protje za like an splest no košo za gnuoj nosit. Zastopil so se par žvin an na puoju. Sadil an ciepil so drieuje, znal so kuhat kuote za uogje, farnažje za japno, pledli an runal so korpe, žbrinče, košpe, ulake, tapori-šča an še Buoh vie, ki reči. Navadno za potrebinjo so redil doma kako uco za vuno, ki so preskubli na ahjah an sami opredli na koluourate an spledli za zimo gorke oblačila. Nič niso zavargli, use so gledal diet tu nuc še slamo, kar so ušenico ošvigal so jo lepuo večesal an nardil skua-pnjake za pokrivat senike. Skor vsaka vas je miela tud kovača an maringona, ki so bli zlo hnucu juden za njih potrebinja. Kovači so runal doma juden skiere, rončeje an druge reči an so jih znal lepuo skalit, de bojo tarde an dobro riezale. Maringon je runu podè, urata, talarje, vintule za moko, marajne, lepe kosišča tah katerin je zdraskju pru lepe kruje an pestnike. Judje so se gledal pomagat med sabo ta-kuo, ki so mogli, an tisti, ki niso miei grunta za zadost pardielat doma za preživiet so pa že v starih cajtah hodil po sviete ku krošnari - guzie-ruc - ki so predajal posebno po Avstriji an Uogariji vsieh sort stvari za zaslužit kajšno palanko. Učaseh so bli proč od duo-ma miesce an miesce an usi so jih čakal, de pridjo damu za de bojo pravli njih zgodbe an ka so videl po sviete. Kajšankrat so jih pravli an Resnične zgodbe posebnih judi Kar so bile vasi pune judi an je bluo težkuo še preživiet debele, ki so sami vekuštal, miei so veliko fantazijo, ku kar je pravu adan, de gu Avstriji je videu tan na ni njiv an tajšan velik kapus, de je bluo tan pod njin v sienc trideset sudatu. “Ah, paš kaj je tiste,” mu je odguoru drug, “ist gu Ni-emčiji san videu, de so runal tan na ni planji an tajšan velik kotluounast kotù, de je bluo petdeset kovaču, ki so ga zbi-val. “Nu” mu je odguoru te parvi “na stuoj pravt telih šle-utariji, paš ka ga bojo hudicja nucal tajšan kotu?” “Na vi-em” mu je odguoru, “ma mo-rebit, de ga bojo nucal za skuhat notar tist kapus, ki si videu ti gu Avstriji.” Skor vsaka vas je miela kajšne posebne judi, ki so znal se stuort smejat juden an judi, ki se jim je kiek posebnega an smiešnega zgodilo. Ku Sandru v Tapoluovin, ki na dan sejmà je šu v oštarijo s parjatelmi za se kiek poguorit an kupe popit an glaž vina. V cajtu fašizma je bluo. Morebit, de so ga popil vic ku an glaž, začel so piet med njim pru lepe naše piesmi, kar so paršli notar dva karabi-nierja an začel uekat: “Fate silenzio, fate silenzio.” Sandro se je obarnu pruot njim an zaueku: “Macché silenzio, viva Italia.” “Multa”, mu je jau karabinier, an jo je zaries placju an še kuo prekleto težkuo, zak ni bluo sudu. Od tekrat je zmieran pravu, de dokjer bo žiu na porče nikdar vic “Viva Italia”. Lepuo se zmislin, kar je Franc pravu, de se je šu spo-viedat na Staro Goro an ga je manih uprašu al živi čisto. “Odguoru san mu, de buj či- sto, ku takuo se na more živi-et. Na jen druzega, ku bizno an tako čisto župo, de se vi-din tu nji, ku tu špiegle. Potlè me je uprašu al san dielu kajšankrat umazane diela. Odkar san žiu, san mu odguoru, na dielan druzega, ku samuo umazane diela: zmieran tu prahu, tu zemlji, tu luž, gnuoj, samuo umazane diela. An na koncu me je še uprašu, al san biu kajšankrat v slabi družbi. Ka san mu meu ree, po-viedu san mu, de san biu tri miesce ta par partizanah.” Zmislin se lepuo, kar san biu otrok an san hodu se strist lase doh Pepu. Usakkrat, ki me je strigu mi je pravu, de kar je biu sudat je biu narbu-ojš za strejat z mošketam od cielega regimenta. Učaseh je parstopu njega zet an se mu začeu smejat gor na šobe. Ka ti prav nazaj, kar je biu sudat? Kaj je biu zan sudat on, sa ni bluo uiske tekrat. On je biu sudat za jest pastošuto. Ce je biu pravu uisko, ku ist, je biu meu ki za pravt. Ti prav, je biu nar-buojš za strejat z mošketan, sa strejat z mošketam so otročje reči. Ist san biu narbuojš za strejat s kanonan. Muora pravat uisko za viedet, kaj je. Al vieš, de kar je bila ritirata gu Kobaride je biu tradiment. Ker so miei te male kanone so j in napu-ošto nosil predebele granate, de niso mogli strejat an nan, ki smo imiel te velike so nan nosil pa pretanke. Ma an dan, ki so šli Avstrijani pruot nan, san nomalo pomi-slu an se jau med sabo: “Po-pravan, bon videu al pode.” San sneu ta od ne noge fašo, poviu granato, jo deu tu kanon an ustrielu. Bum! Takuo je šla, ku sajeta an faša se je odvijala tu luhtu, ku modras. Kar je videu tuole kapitanih, je ukuazu vsien sudatan snet proč faše, povit granate an strejat an takuo smo jih zavargli. Potlè je paršu čeh mene, me potuku gor na rame an mi je jau: “Bravo Bucovaz, li abbiamo respinti per merito tuo.” An Tinac? Tinac je biu muoj stric zlo šimpatik pa tud zlo pametan človek. Kar je biu mlad, je dielu tu Amerik, kjer je zaslužu sude za kupit kimetijo du Galjane. Rad nas je hodu gledat dvakrat - trikrat na lieto gu Tapoluove, kar smo bli otroc, an vsakkrat nan je parnesu za jest kake čeriešnje al fige. Rad nan je pravu zgodbe an ob Ameriko. Mi otroc smo ga poslušal ra-doviedni an ga vprašal, kje je Amerika. On nan je po otročo pravu, de Amerika je kjer konča sviet an de on je tan dielu pet liet an runu grajo tan na koncu sveta, za de na kaj-šan pade uoz sveta. Dostkrat smo mu jal: “Ki reči ste videu an znate vi.” “Ja!” nan je odguoru “San videu puno reči pa človek se na smie nikdar sam hvalit četud je videu an zna puno reči. An nan je poviedu zgodbo od tistega profesorja iz Čedada, ki se je zmieran hvalu, de on zna an vie vse. An dan tel profesor je biu šu na Staro Goro an ga je bila ušafala taka tamà, de ni videu vic pot za iti damu. Parsiljen je biu zatuo vprašat v parvi hiš, če imajo ’no pastiejo za anj. ’Pa-stiejo imamo4 mu je jala ga-spodinja, ’pa je tu kambri, kjer spije an majhan otrok tu zibiel.4 ’Niema pomiena4 ji je odguoru, 'za me je zadost, de je na pastieja za me.4 Gospodinja mu je pokazala kambro an pastiejo, pa kar je šla proč, od navade je zaklenila kambro s kjučan. Ponoč tel profesor je imeu potriebo iti scat an je biu zaklenjen tu kambri. Ni viedeu, ki narest. Gospodinje ni uagu zbujat ponoc. Hodu je gor an dol po kambri, dok je mu an potlè jo je vekuštu. Uzeu je otroka iz zibiele an ga deu na pastiejo, naredu je njega potriebo v zi-bielo, de bojo misinli, de jo je otrok naredu, pa kar je uzeu otroka iz pastieje za ga diet nazaj v zibielo, se mu je biu pa otrok usru cju njega pastiejo. ” Takuo nan je pravu an takuo nas je učiu, de tud tisti judje, ki misijo, de znajo an vedo usè, kajšankrat jih more diet v težavo an majhan otrok. Renzo Gariup Naš malin dol pod puojan Ankrat, njega dni, je bluo Puno malnu tle po naših dolinah. Ocja mojga nona an njega bratri so se odločil, de ga zazidajo an oni. Takuo so zbral prestor “dol pod puojan’’, blizu verina, ki stoji tan pod adnin čelan. V telin pre-štoru je šele videt zidišče maina, ki se je podru potlè, ki naš so ga muorli zapriet v cajtu uiske. Kar smo grabli at oku, ist san ku vsi otroc rad uteku du potok. Potlè, ko šo me zastrašli, de du tistim Verine je žgrielo, ki te poulje-če notar, niesam vic študieru na tist prestor. Lan, kar mi je stric pravu, kuo so die lai du malne, me je radoviednost Parpejala nazaj du tist prestor. Cista voda, ki teCè od verino do verina, debel gabri an ìseni te biel, ki rasejo vesokò an se darie z vso močjo cju brieg an čedan ajar. Vse tuo-'e me je takuo prevzelo, de san zaprù oči an s pomočjo besied mojga strica, sam začel mislit, kuo je bluo tekrat življenje v našim malne. Tel Prestor so vebral tu piču čeld, takuo, de jin je bluo zadost zazidat stene, adno dol pruot potoku, drugo pa cja pruot sanožet. Muoj stric Sepie mi je pravu, de kar se je paršlo notar, na to pravo roko, dol pruot verinu, je bla klop, kamar je blo moc se usedeni al pa oprjet taki. Ta na čeparnin kraju je bil pa kaman, an tu piču je bluo ku ’no majhano ognjišče, kjer so mogli zakurit, kar je bluo mraz. Tan na sred je bla zazidana pa vsa parprava za mli-enje. Za nabrat uodò, so muorli parvo narest jez, ki šele stoji tan na potoce, potlè pa skopat bajar za pardaržat uodò. Du koncu bajarja so nastavli kostanju žlieb, ki je taz piča pe-ju vodo naglih dol na veliko koluo, ki je bluo nastavjeno tan na stiene od maina. Bluo je vesoko gor čez strieho, Saro ko pa obilno 'no kuarto. Gor po koles so bli nat eti dan za dnin puno škafu, ki so lovil uodo, ki je ščuriela od žleba. Kar so se napunli se je koluo začelo obracjat an gonit Stango od kamanu. Du malne sta bla dva obajasta kamana, ki sta miela jamo tan na sred. Te gorenji je bil parklinjen cjah štangi, an je šu oku z njo. Te dolenj pa je bil opart na zid, ki je daržu vso par-pravo za mliet. Buj vesoko ku kaman je bil prestor, kamar so sul sierak al kostanj. Tel je bil grop. Von z groba je šu žlieb uoz ustnje, ki je umjeru sierak cja med kamane. Če je bla sila, so žlieb arzšeril, če so miei vic cajta so ga stisnili an blaguo je paršlo lieuš za-mlieto. Za mliet buj hitro so muorli nomalo uzdignit te gorenji kaman s pomočjo dne vinde, ki je bla ta par kraj an se viede, moka nie paršla zlo drobna zamleta. Oku an oku kamanu je bil adan pleh, ki je lovil moko, ki se je prašila von z njih naglih du žaki. Tenčas, čeglih se je puno varvalo, je nimar uteku kaj-šan prah moke, an miš so tuole lepuo viedele, pa jih nie manjkalo atu oku. Pru za tuole an star stric je bil parštimu dno pasco, za jih lovit. Bla je štija, kamar se je dielo za jest. Ta spriet je miela urata- ca na žlempar, de kar je miš paršla notar, nie mogla vic uon. Ankrat so ušafal notar zaparto celo družino an jih nesli topit za vso štijo du ve-rin. Malo liet pred uisko so zaviedel, de na mest lesenega kolesa, gonejo kamana s pomočjo turbine. Takuo so naš poklical adnega mojstra tam z otranskega, ki jin je nastavu tolo novuost. Mlielo je buj hitro, pa ponucalo je dost vic uode, ku priet. Posebna rieč je, de tu telin potoce, nomalo buj vesoko je dielu še an drug malin. Gajalo se je, de kar je bla suš se je vsa uodà nabrala gu Smonovin bajarje, naš je bil pa suh. Če so imiel potriebo mliet, so moji strici napuo-što ušafal dielo blizu potoka, zatuo, ki an te parvi bajar se bi napunu priet al potlè. Kar so čul uodo zašu-miet dol po potoce, so šli hitro opravjat njih dielo du malin. Včasih pa je gospodar gorenjega maina napuošto v tistih cajtih zadaržavu vodo tu njega bajarje. Kajšan krat je paršlo zavo-jo tuolega an do gardega kreganja. S cajtan pa an tuole je ra tal a navada, an takuo je mierno teklo življenje v naših dolinah, čeglih je bila skarb za preživiet buj velika, ku današnji dan. Valentino Floreancig Multa je nimar multa Ankrat, kar san biu majhan, san biu an otrok nomalo askačen. Muoj tata an mama so jih poproval nomalo. Ku tist krat, ki smo paršli damu taz Spietra z makino, malo manj ta pred hišo, san se odpiknu Cinturo, san skočnu ta spriet, tu naruoče tatu an san mu uzeu volant uos rok, saj’ je lahko se uozit! San mislu! Ma karabinierji, ki na zgubjò okažjon za zastrašt ljudi, me so uzel volant uoz rok an hitro so dal tatu slano multo. Za jo lepuo poviedat, osparvič je blua samuo petdeset taužint, potlè tata je odguoriu za jo na plačat an za Ion mu su dal stuo an se-dandeset taužint an šele mu su jal za mučat. Ma reči so nimar tiste. Poslušajte... Ankrat, so ble parve lieta po uiski, za zašparat an frank, so Miljo an Vigjut taz Bamasa šli Uidan z bičikleto. So se pobral Uidan za kupit praseta. Po pot ki so šli, priet ku so paršli dol na Ter, so ušafal karabinierje, ki so jih ustavli zak so šli v par. Miljo je biu zunaj kompanja Vigjuta. Karabinier mu je jau: “Sta in kontravenzion, se na more iti po ciesti na par z bičikleto!” Miljo se j’ skužu nomalo: “Gaspuod karabinier, smo se ušafal glih sada kupe v par!” Nič nie vajalo: “Muč, muč, san vas gledu že od deleča” je jau karabinier an napisu multo. “Za jo lepuo poviedat so mankali freni, fanal an fran-gent ta zat”, me j’ poviedu Miljo. Mučat, mučat... so jin plačal ben deset franku an šli napri. So miei debeli žaki od kompierju an od cukerja. So kupil praseta, so jih luo-žli tu žaki an zvezal, so jih zadiel gor na ramana an se obarnil pruot duomu. Parvo ustavo so jo nardil gu Reme-žage. Tam so kuazal pu litra vina an grede so se opočil, pa praseta so krulile ta na tleh. Kar so popil, so jih zadiel na rame an šli napri gor do Čedada. Atu je bla druga ustava, zak so bli potriebni. An druh pu litra so popil! So paršli damu usi veseli za uso multo, ki so ušafal an če so bli trudni an oscani, zak so useglih lepuo zaslužil zor-nado. Takuo videte, donas ku učera multe se muorajo nimar plačat. An nimar puno pečejo! Giovanni Banelli Četrtek, 19. februarja 2004 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Cassacco 1-1 3. Categoria Savorgnanese - Savognese 0-2 Moimacco - Audace 2-1 Juniores Como - Valnatisone 1-2 Allievi Valnatisone Domio 0-3 Giovanissimi Chiavris - Valnatisone 0-5 Amatori Valli del Natisone - Torean 4-0 Colugna - Osteria al Colovrat 2-2 Piaino - Filpa 0-6 Mar/ter - Poi. Valnatisone 3-2 Calcetto Merenderos - Longobarda 0-0 Zomeais - Il santo e il lupo 4-5 S. Marco - Amsterdam Arena 3-8 Amsterdam Arena - 5 Eglio 3-5 P.P.G. Azzida - Blu Lions n.p. PV2 Rualis - Paradiso dei golosi 0-5 Prossimo turno 1. Categoria Tre Stelle - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Moruzzo Audace - Lib. Atl. Rizzi JUNIORES Valnatisone - Tavagnacco Allievi Itala S. Marco - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Savorgnanese Amatori Centro Comm. Risorgive - Valli del Natisone Osteria al Colovrat - Versa (23/2) Filpa - Friuldean Ravosa Poi. Valnatisone Calcetto Poi. Valnatisone - Merenderos Il santo e il lupo - Pizz. Moby Dick Bar al Ponte P.P.G. Azzida Paradiso dei golosi - S. Marco Riposa: Amsterdam Arena Classifiche 1. Categoria Buttrio 48; Valnatisone 36; Lumignacco 34; Colloredo M.A. 31 ; Reanese, Risanese, Riviera, Cassacco 29; Buonacquisto 27; Sedeglia-no, Corno 26; Flumignano 24; Chiavris 21; Com. Faedis 18; Nimis17; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra*, Azzurra, Maianese 36; Serenissima 25; Moimacco 24; Ciseriis 21 ; Lib. Atl. Rizzi, Fortissimi 20; Moruzzo* 19; S. Gottardo* 15; Savognese 14; Audace* 12; Savorgnanese* 4. JUNIORES Chiavris 41; Valnatisone* 39; Buttrio 38; Trivignano* 31; Corno* 22; Tre Stelle* 20; U-nited Cussignacco*, S. Gottardo* 18; Com. Lestizza*, Com. Tavagnacco 16; Martignac-co 13; Reanese* 12; Fortissimi*10; Cussignacco 9. Allievi Sacilese 59; Itala S. Marco* 54; Sanvitese*** 45; Gemonese* 39; Ancona* 38; S. Luigi 36; Caneva 31 ; Domio 28; Donatello*** 27; Valnatisone. S. Giovanni 25; Tolmezzo” 23; Palmanova*21 ; Ponziana 20; Ronchi***, Muggia* 11 ; Sevegliano* 8. Giovanissimi Moimacco* 34; Serenissima 33; Savorgnanese 28; Azzurra 20; Valnatisone* 18; Cen-trosedia*, Gaglianese, Rangers* 15 Chia- vris*11; Reai Feletto 5; S. Gottardo* 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 29; Ziracco 18; Torean 17; Baby color, Termokey 16; Valli del Natisone, Bagnarla Arsa*, S. Daniele, Warriors 15; Bar Corrado*, L’occhiale14: Mereto di Capito-lo*13; Carpacco 12; Centro Com. RisorgivelO. Amatori (2. categoria) Carrozzeria Tarando 23; Rd Group 22; S. Vito al Torre, Colugna, Bicinicco, Millenium, 19; Corno , Risano 16; S. Lorenzo 12; Osteria al Colovrat, Versa 10; Carioca 4. Amatori (3, categoria) Filpa 31 ; Beivars 22; Bar Ghigolò 21 ; Pizzeria da Raffaele 20; Orzano 19; Poi. Valnatisone, 16; Friulclean 12; Piaino*, Maxi discount 11; Alla terrazza 10; Moimacco 9; Mar/Ter*6. Le classifiche dei campionati Juniores Giovanissimi e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno. " Due in meno. ‘"Tre in meno In Terza categoria una Savognese rivitalizzata non lascia scampo al fanalino di coda Savorgnanese La “cura Podreka” si fa sentire La Valnatisone ottiene un altro pari al Cassacco - L'Audace perde di misura Juniores sempre più vicini al Chiavris - Nuova goleada del Filpa di Pulfero della presidente Dolores To-masetig hanno subito il pareggio su punizione. Nel secondo tempo i padroni di casa partivano all’attacco e trovavano dopo 5’ il gol. Il Colovrat cercava il pareggio raggiungendola a 10’ dalla fine ancora con Denis Lesizza servito da Dugaro. La partita prevista per sabato 21 febbraio tra il Colovrat ed il Versa è stata rinviata a lunedì 23, alle 20.45, presso il comunale di S. Leonardo. In Terza categoria lunedì 16 sera a Piaino la Filpa di Pulfero ha vinto con un risultato tennistico. Il bottino dei pulferesi è stato firmato dalla tripletta di Resič, dalla doppietta di Malesevič e dalla- rete di Enrico Cornelio. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, impegnata sul campo della Mar/Ter, ha perso una partita stregata. I ducali di Pietro Boer hanno fatto centro due volte con Francesco Onisti e Massimo Macorig. Gli interventi del portiere udinese, i pali e le traverse centrate hanno negato ai Cividalesi un pareggio che sarebbe andato stretto. Un curioso risultato si è registrato nel campionato di calcio a cinque nella gara tra i Merenderos e la Longobarda terminata con un pareggio senza reti, esito davvero difficile da ottenere in questa specialità. Nella trasferta a Gemona con la Zomeais, 11 santo ed il lupo è ritornato alla vittoria. Per i ragazzi del presidente Mauro Clavora hanno fatto centro Andrea Zuiz, autore di una tripletta, Marco Carlig ed Andrea Quercioli. In Terza categoria recupero vincente dell’Amsterdam A-rena che ha superato la S. Marco con la tripletta firmata da Del Gallo, le doppiette di Patrick Chiuch e Zanatta ed il gol di Giuliano Gubana. Nel successivo impegno con la 5 Eglio, sorprendente sconfitta dei valligiani. Due sigilli di Patrick Chiuch ed u-no di Davide Del Gallo non sono stati sufficienti ad ottenere un risultato positivo. Mercoledì 18 sera si è giocata la gara tra la squadra della P.P.G. Azzida e la forma- zione dei Blu Lions. Stasera, giovedì 19, si giocherà il recupero tra l’Amsterdam Arena ed il Bar al Ponte di S. Quirino. C’è molta attesa per l’esito di questo risultato che renderà più veritiera la classifica delle nostre due formazioni. Senza faticare il Paradiso dei golosi ha confermato la sua attuale posizione di capolista del girone grazie alla vittoria a tavolino per 5-0 che verrà assegnata in settimana dal giudice sportivo. Infatti lunedì 16 sera la Polisportiva Valnatisone 2 di Rualis si è presentata all’appuntamento con un numero insufficiente di giocatori per potere iniziare la sfida, (p.c.) Riapre i battenti la sezione di Tiro a segno Cividale, riapre il poligono Il poligono del Tiro a segno di Cividale ha riaperto i battenti dopo la pausa invernale per la manutenzione e le migliorie. Questi gli orari d’apertura: mercoledì pomeriggio dalle 14.30 alle 18, sabato pomeriggio dalle 14.30 alle 18 e domenica dalle 8.30 alle 12. Alla fine del 2003 erano 710 i soci tiratori tra gli obbligati ed amatori. Il presidente Giuseppe Paussa ed il direttore tecnico Mario Floreancig sono fiduciosi nell’ulteriore aumento dei soci che, nell'arco degli ultimi sei anni, è raddoppiato. David Specogna (Valli del Natisone), sotto Massimo Macorig della Polisportiva Valnatisone di Cividale con la Virtus Manzanese/B. Domenica mattina sono in programma le semifinali. Nel pomeriggio seguiranno le gare valide per l’assegnazione dal dodicesimo al primo posto. La scorsa settimana la scuola media di S. Pietro al Natisone ha perso ad Udine la finale provinciale ai calci di rigore. Dopo il tracollo suhìto a Carpacco nel campionato a-matoriale di Eccellenza, la Valli del Natisone ha travolto nel derby di sabato 14 a Pod-polizza la squadra del Torean. Gli Skrati hanno sbloccato il risultato con il gol dello sloveno KavCiC, arrotondando il punteggio grazie alla doppietta di David Specogna ed alla refe di Stefano Pollauszach. In Seconda categoria l’Osteria al Colovrat di Dren-chia ha pareggiato la partita di Colugna. In vantaggio al 15’ del primo tempo con Lesizza Denis servito da un bel cross di Stefano Dugaro, i ragazzi La Valnatisone, dopo il pareggio ottenuto sul campo della capolista Buttrio, si è ripetuta ospitando il Cassacco. I ragazzi valligiani guidati dal tecnico Claudio Baulini, dopo essere passati in vantaggio su calcio di rigore trasformato da Marco Paviz, sono stati raggiunti dagli ospiti, anche loro in gol su penalty. Clamorosa l’occasione fallita da Nicola Dindo a cinque minuti dal termine. Nel campionato di Terza categoria sembra funzionare la “cura” del tecnico sloveno Toni Podreka che ha rivitalizzato la Savognese. I gialloblu si sono imposti con il più classico dei risultati sul fanalino di coda Savorgnanese. Autori delle reti vincenti lo sloveno Peter Skočir al 10’ del primo tempo e Giosuè Martella, che a trasformato un calcio di rigore a cinque minuti dalla fine. Sconfitta di misura l’Audace sul campo di Moimacco. La rete dei biancazzurri è stata realizzata da Patrick Chiuch. Una buona notizia arriva grazie alla convocazione nella rappresentativa provinciale del portiere dell’Audace Filippo Cemotta. Gli Juniores della Valnatisone, dopo avere superato martedì 10 febbraio la United Cussignacco con la doppietta di Gabriele Miano e le reti di Daniele Bastiancig ed Andrea Dugaro, hanno giocato lunedì sera a Como di Rosazzo. Sotto di un gol nella prima frazione di gioco, i ragazzi allenati da Pietro Gremese hanno rimontato grazie al calcio di rigore trasforato da Mattia Cendou. La rete del successo sanpietrino è giunta grazie al gol siglato da Nicolas Craini-ch. Chiusa positivamente anche questa gara, la Valnatisone si è riportata a due punti di distanza dalla capolista Chiavris. Gli azzurri, a differenza degli udinesi, hanno da recuperare la partita rinviata contro la Reanese, quindi con un loro eventuale successo effettuerebbero il sorpasso. Continua la discesa in classifica degli Allievi della Valnatisone che hanno rimediato un altro stop casalingo, questa volta ad opera del Domio. L’auspicio di tutti è che i nostri ragazzi si riprendano per concludere degnamente la loro avventura. I Pulcini dell’Audace parteciperanno al torneo organizzato dalla Virtus Manzanese a Corno di Rosazzo nelle giornate di sabato 21 e domenica 22 febbraio. Nelle gare eliminatorie della prima giornata la squadra valligiana affronterà alle 16 l’Union ’91 ed alle 17 Nuovo successo dei Giovanissimi Tropina e compagni “sbancano” Chiavris primo tempo sul risultato di parità sènza alcun rischio, nella seconda frazione ha dilagato impartendo una severa lezione ai padroni di casa. A sbloccare il risultato al 5’ della ripresa è stato Giovanni Tropina che da due passi ha mandato il pallone alle spalle del portiere locale. Al 10’ Luca Passariello ha firmato il raddoppio. Gli ospiti hanno continuato ad attaccare, ma il Chiavris, in due occasioni conseguenti a calcio-d’angolo, ha impegnato severamente Alessandro Filaoro che ha risposto alla grande. Passato il pericolo, al 18’ ed al 25’ arrivavano altri due gol firmati da Tropina. Allo scadere del quarto minuto di recupero, con una conclusione di Al-medin Tiro su punizione dal limite, gli ospiti chiudevano i conti. Paolo Caffi L’attaccante Marco Butterà CHIAVRIS 0 VALNATISONE 5 Valnatisone: Denis Delie (Alessandro Filaoro), Alex Venturini (Francesco Rucchin), Isacco Chiabai (Agostino Panzani), Luca Passariello, Andrea Chiabai, Ruben Chiabai, Fabrizio Coszach (Michele Miano), Federico Cedar-mas (Matteo Specogna), Giovanni Tropina, Alme-din Tiro, Domenico Polverino (Marco Butterà). , Udine, 15 febbraio -Terza vittoria consecutiva, in altrettante gare, per la formazione dei Giovanissimi che hanno violato il terreno del Chiavris. I ragazzi valligiani guidati dal tecnico udinese Giovanni Cesaria hanno riscattato la batosta subita all’andata sul campo di Merso di Sopra. La formazione sanpietrina, chiuso il Kronaka “Le Valli vi aspettano!” Butiga go par Muoste Go par Muoste, kjer je hram za hranit sadje an druge pardielke, če-dajska mlekarinca darži odparto butigo, kjer moreta uSafat ser, ki se tle pardiela, pru takuo druge dobruote. Seda so parložli kruh an Se per-šut, salam, panceto. Butiga je odparta vsak dan od pandiejka do sabote od 8.30 do 13. Tu petak an tu saboto tudi popu-dan, od 16. do 17. ure. Presso il centro raccolta frutta di Ponte San Quirino, qualche mese fa ha riaperto i battenti anche il punto vendita annesso. Oltre ai prodotti della latteria di (dividale, troverete anche pane fresco ed affettati. L’orario di apertura è il seguente: dal lunedì al sabato, dalle 8.30 alle 13. Venerdì e sabato anche nel pomeriggio, dalle 16 alle 17. Pesaro, 16/12/2003 Non ci speravate più e invece eccomi qui a rispondere a te Flavia e a tutta l’indimenticabile truppa del Friuli anche a nome di Massimo e Gianmarco! Prima di tutto ci tengo a dirvi grazie per le fotografie, la lettera e per quest’ultima bellissima cartolina. Anche noi ricordiamo con tanto piacere il pranzo passato insieme e ci rendiamo conto che a volte le esperienze più belle nascono quasi per magia. Si, insomma, chi avrebbe mai pensato che da tre che e-ravamo, alla fine ci saremmo ritrovati in 50-60 persone a brindare, cantare e scherzare in tutta allegria. Anche i nostri genitori vi ringraziano per i complimenti ricevuti, ma vi assicuro che gran parte del merito è soprattutto vostro se le cose sono andate così bene. E’ vero che avete qualche anno in più, ma è stato solo grazie al vostro animo gioioso e pieno di vita che ci ha fatto sentire come perfetti coetanei. Anzi, molti giovani oggi non sanno proprio cosa inventarsi per divertirsi, mentre noi abbiamo dato a tutti la dimostrazione che la vera felicità nasce dentro di noi qualunque sia il posto o la circostanza. La foto dove siamo tutti insieme è già appesa nella mia camera e appena qualcuno mi chiede chi siete non vedo l’ora di iniziare a spiegargli la nostra avventura. Avrei tanta voglia di rivedervi e chissà se con tutte queste feste che stanno per arrivare non decida di fare un saltino da voi. Naturalmente vi avviserei in anticipo, anzi se la cosa vi sembra fattibile fatemi sapere e mi organizzo e riferirò l’idea anche ai miei due amici. Vi saluto a nome di tutti volendo darvi anche noi un consiglio dai nostri 20 anni di età: “L’età non è altro che u-na misura che noi uomini diamo al tempo e niente più. Sta a noi sentirci sempre giovani e considerare ogni giorno che passa come una monetina in più che aggiungiamo ad un tesoro indispensabile per affrontare nel modo migliore la vita chiamata maturità”. Con affetto Marco, Gianmarco e Massimo Donas, četartak 19. februarja, 'na liepa Cičica, ki živi v Petjage dopune štier liet! Vse narbuojše ji želijo none Milica iz Petarniela an Ada iz Petjaga, tata Michele an mama Susy, bratrac Stefano, ki junija dopune “že" dvie liet, strici, te tè, kutini, an vsi tisti, ki jo imajo radi. Veseu rojstni dan, Fanika! Club alpino italiano - sottosezione Val Natisone domenica 29 febbraio 2004 GITA SCIISTICA A SESTO sci discesa, sci fondo, escursionismo Partenza: ore 6.00 da San Pietro al Natisone, piazzale antistante le scuole Rientro: ore 21.00 Costo del pullman: 13,00 euro adulti -10, 00 euro under 18 - Sconto per famiglie Prenotazioni : Franca 0432 727277 - Nicoletta 0432 727482 - Franco 0432 727328 GRMEK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Sverinaz - Petarnel Dobrojutro Giada Mauro an Raffaella sta ra-tala tata an marna. Rodila se jim je liepa čičica, ki se kliče Giada. Na sviet je parSla 3. februarja an je pamesla puno veseja njim an vsiem v družini, posebno nonam, stricam, tetam an še posebno kuži-nam. Il 3 febbraio nell’ospedale di Monfalcone è venuta alla luce Giada Scuderin. L’evento è annunciato con gioia dalle nonne Milica di Peternel, Gianna Lazarjova di Sverinaz e dal nonno Alfonso che ha anche lui le origini qui da noi, infatti la mamma è Elena Rožna di Sverinaz. Vivono a Napoli, ma non è difficile incontrarli anche qui, “a casa”. Alla soddisfazione dei genitori Mauro e Raffaella, che vivono a Ronchi dei Legionari, si aggiungono la commozione della bisnonna Elena Rožna e del bisnonno Ernesto, le congratulazioni degli zii Nicoletta con Valter e Susi con Michele, di zio Alessandro e la felicità dei cugi-netti Fanika, Stefano e Daniel. Un benvenuto alla piccola Giada anche da tutti gli altri parenti ed amici. Hostne Spomin na te drage Vittoria Polentarjova iz Hostnega ima nimar v sarcu nono Marianno, marno Perino an bratra Petra, ki je zapustu tei sviet v hudi ciestni nasre-či, kar je biu šele zlo mlad. Vittoria ricorda sempre con affetto e tristezza la mamma Pierina Primosig, la nonna Marianna Bucovaz ed il fratello gemello Pietro, del- la famiglia Polentarjova di Hostne. SREDNJE Cernečje / Belgija Žalostna novica Iz Belgije je paršla žalostna novica, de je za nimar zapustila tel sviet Lina Cerne-tig, poročena Coszach. Lina se je rodila go par Čemeč, v Lombajovi družini. Sele mlada je Sla sluzit po sviete, parvo v Milan an potlè v Belgijo, kjer se je tudi oženila z Brunam Coszach iz Preserja, ki je že živeu v tisti deželi z njega družino. Pogo-stu pa so hodil duon. Lina je v žalost zapustila njega, sinuove Filippa an Michel, nevieste, navuode an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav so ji ga dali v saboto 7. februarja. Naj v mieru počiva. So vebral te pravi dan za se oženit, 14. februarja, kar vsi tisti, ki se imajo radi praznujejo svet Valentin. Je bluo lieto 1974 an od tekrat Ernesta Pi-natto iz Barnasa an Silvano Cantone iz Čedada sta nimar kupe an nimar zaljubljena. Trideset liet potlè, v saboto 14., sta se še ankrat obljubila ljube-zan an spoštovanje adan do drugega. Sli so h maš v Ažlo, kjer je biu senjam svetega Valentina an od tu pa na kosilo. Je bluo pru, ku na vsaki liepi ojcet. Okuole sebè so zbral si-nuove, hčere, nevieste, navuode an vse tiste, ki jih imajo radi an ki še ankrat jim željo vse narbuojše. Era il san Valentino di 30 anni fa quando Ernesta Pinatto di Vemasso e Silvano Cantone di Cividale hanno unito le loro Questa è una lettera che ha ricevuto Flavia di Clenia. Tutto è cominciato quando il gruppo di San Pietro è andato in gita dal 9 al 12 ottobre in Toscana e nelle Marche. E proprio l’ultimo giorno, domenica 12, a pranzo a Pesaro hanno incontrato tre ragazzi simpaticissimi... due battute, quattro risate e così può nascere una bella amicizia. Foto, lettere, telefonate fino al 9 gennaio quando Marco e Gianmarco sono arrivati fino qui, nelle Valli, dove, ospiti di Flavia, hanno potuto incontrare parte dei loro nuovi amici e conoscere le bellezze della nostra terra. Qualche giorno dopo i due sono tornati nella loro Pesaro, siamo certi con un bel ricordo e con un saluto per tutti quelli che non hanno potuto incontrare (soprattutto per Giovanna!). Sarà per la prossima, perché siamo certi che i “nostri" torneranno. - Hejla, Rajko kuo ti gre? Dobro? - Ne zio! - je odguo-riu Stanku. - Ka’ se ti je zgodilo? - Mi je zgoriela hiša! - Oh presneto, gre slavo zaries! - Ne pru takuo slavo, ker sem biu zašiguran an so mi plačal še vič, ku kar je bla uriedna. - Alora gre dobro? - Ne, ker mi je untarla žena! - Alora gre slavo! - Ne, pru slavo na gre! - Povejmi zaki, če ti je untarla žena. - Zatuo, ki sem se nazaj oženu z adno uduovo zlo bogato! - Alora gre dobro?! - Za glih reč pru dobro ne, gre takuo an takuo, ker je nomalo prestara! Stari stric je umieru na pastiej, zatuo je poklicu navuoda an mu je jau: - Mi je žal viedet, de ti si malo pobožan... - Ne, ne stric, vierte-mi, de ist mislen zmie-ram... - Dobro, dobro, če je takuo boš veseu, de sem pustiu vse moje premoženje famoštru Azegliu: pu za cierku an pu za Tanzanijo! *** - Al vesta, de dol par frizerki “Luisa” prave-jo njih klientam samuo strašne pravce! - Oh ja, an zaki? - Zatuo, ki tajšne pravce storejo zadriet lase, takuo jim je buj lahko jih riezat! *** Franko je peju njega murozo Sonjo plesat v Liron. Potlè, ki sta se veplesala, sta kuazala tudi vičerjo. - Oh, kajšan pridan kavalier si ratu, Franko! - je pošepetala Sonja - Odkar snta se use-dnila za mizo je že te šesti krat, ki mi bušneš roko, - Draga Sonja, Martina se je pozabila mi dat tavajuč! *** V saboto je biu paršu na targ v Čedad Ma-rjac, an majhan an ma-du možač z njega novim motorinam. Potlè, ki je naredu njega opravila je šu pit an taj v gostilno Al buco, kjer so mu ukradli motorin. - Ce na pride uon muoj motorin tu pu ure - je začeu uekat - nare-dem, ku muoj nono! - An ka’ je naredu? - Je šu damu pamo-gah!!! Poseban svet Valentin vite con la benedizione di pre Checco. Trent’anni dopo hanno voluto rinnovare la loro promessa d’amore e per farlo hanno scelto la chiesa di Azzi-da dove proprio sabato festeg- giavano il loro patrono, San Valentino. Dopo la santa messa, i due sposi, con figli, figlie, nuore, nipoti, parenti ed amici sono andati al Castello di Cividale, dove sono proseguiti i fe- steggiamenti per aver raggiunto una tappa così bella ed importante. A Ernesta e Silvano, che vivono a Vemasso, gli auguri di tutti quelli che gli vogliono bene. Kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via «lande 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7*.15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*. 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1 .30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedari .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Reziia 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in lisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoCi račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato allUSPI VENDESI appartamento mq 65 a Cividale zona ospedale. Tel. 0432/731247 CERCO cartoline vecchie delleValli. Scambio o acquisto. Telefonare a Ivan 347 1156749 AFFITTASI a San Pietro al Nat. appartamento di 80 mq. Info: 0481/535713 dalle 9.00 alle 14.00 Planinska družina Benečije nedieja 22. februarja IVANAC (mi. 1.167) ob 8.00 - odhod iz Stupce lahko prideta obliečeni v maškero, saj v Carnimvarhu ob 14.00 uri bojo letal Blumarji! odg. Lia tel. 0432/7011125 Pro loco Vartača - Savogna sabato 28 febbraio una giornata sulla neve a FLACHAU (Austria) ore 5.00 partenza da Savogna info ed iscrizioni (20 euro): Bar Crisnaro Savogna 0432/714000 Paolo tel. 338 2913450 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. FEBRUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 22. FEBRUARJA Zona industriale Ažla / Azzida Q8 - p.zza Pice» Čedad NEDIEJA 29. FEBRUARJA Klenje/Clenia Api Čedad / Cividale (strada per Manzano) Ruončan bojo pustoval do zadnjega februarja V nediejo smo v CeplešiSCu an potlè še na Livku že vidli, kakuo je liep naš beneški pust. Pa ne samuo, maškere vsieh sort smo jih že vidli an po naših vaseh. Tisti iz Ruonca imajo pravo “tournee”! Pustinat so zaCel že v saboto 31. ženarja an nieso manjkal tudi v Ce-plešišču. Seda se napravjajo za nediejo 22., kar puodejo po matajurskih vaseh. V pandiejak 23. prelovjo vse vasice Ruonca, puodejo od hiše do hiše. V torak 24. puodejo na pustovanje v TržiC (Monfalcone). V sriedo, na Pepeunico, na bojo pustinal, pa se vse-glih sreCajo za ’no pastošuto. An v saboto 28. februarja puodejo pa na viCerjo! Za šigumo pokukajo tudi pod ten-don, ki je gor v Podboniescu an kjer bo veselo pustovanje od sabote 21. do torka 24. februarja. Tuole za kar se tiCe ruonške pu-stje. Vemo pa, de tudi drugod po naših dolinah se napravjajo za “znore-vat”. Se kak dan, an tudi od lietošnjega pusta na ostanejo ku “koriandoli” pred hišah, po klancih an potieh. Takole nam je želeu srečno 2004 naš Matajur. Lieušega šenka ni mu narest tistim, ki parvi dan lieta so šli gor pozdravjat novuo lieto. Čudež, sanja... nie besied za poviedat, kakuo je bluo lepuo. An Tex je tuole uživavu (foto: Michele Canalaz) “Kuo je liepa naša mama!” Ce sta bli Cul, kuo nam je Gabriella pravla gor mez nje mamo, sta bli jal: “Kuo je sre-Cna tela Zena!”. So seji oCi la-šCiele an kar je pravla: “Moja mama” se nam je parjelo, de Cujemo nje sarce tuC buj mo-Cnuo. Tela mama takuo par-ljubljena je Antonietta Crai-nich - Toninca Potpotnikova iz Dreke. Parvo pogledita fotografijo, ki so nam pamesli antà bomo videli, Ce zagoneta, ki dost liet ima. Poštudierita, na 10. diCemberja jih je dopunla 90! An živi šele sama gor doma! Ben, hCi an sin jo hodejo pogostu gledat. Ceca Gabriella ji pomaga oCet, oprat an popi-eglat, pa Cez tiedan Toninca je sama gaspodinja doma. Pa nie še vse. Vsako nediejo gre lepuo h maš an pieje šele v zo-bru, v kore! An je puna kuraže an dobre volje. Čast Bogu, ima šele zdravje an sevieda, tuole parpomaga puno, je nar-guorša bogatija za vsakega Clovieka. Toninca nie imiela lahkega življenja. Kupe z nje možam, ki je biu Giuseppe Tomasetig - Pepo Flipacou iz Debenijega, sta imiela pru veliko družino, devet otruok. Je korlo garat od zjutra do nuoC za jih veredit. Zgodilo pa se ji je, kar je narbuj žalostno za adno mamo: od devet otruok, sedam so ji že umarli. Sedam krat je mama Toninca pogrešila smart svojega otroka. Viera an ljubezan te drugih otruok so parpomagal prenest tako veliko žalost. Mama Tonina vie, ka’ ja tarplienje zatuo, Ce na nje pot sreCa kako mikano težavo, jo hitro “preskoCe”, saj vie, ka’ pride reč tarpiet zaries. Nje otroc Gabriella, ki živi v Cedade, an Gianni, ki je tam v Monfalcone, njih družine ji še ankrat diejo: “Mama, Buo-hloni za vse kar ste nardila za nas, za kakuo ste nas lepuo podučila an za vso ljubezan an dobre, ki nam šele dajete!” Se ’no stvar: Toninca je ra-tala pet krat nona, nie pa še bi-žnona! Za tuole muore poCa- kat še nomalo liet, zatuo draga Toninca, niCku takuo napri, kuražna an vesela an puna zdravja. Vse tuole vam željo vsi tisti, ki vas imajo radi. “E’ una mamma da favola” ci dice Gabriella parlando della sua mamma, che il 10 dicembre ha compiuto 90 anni! Questa mamma speciale è Antonia Crainich -Toninca Potpotnikova di Drenchia. E pensate, alla sua non più verde età vive da sola, vede della casa e ogni domenica ci tiene ad andare a messa. E continua a cantare nel coro! Certo, ora ci sono i due figli che l’aiutano, soprattutto Gabriella che è più vicina ed ha più tempo, ma Toninca ne ha ancora di energia! Ha versato tante lacrime nel corso della sua vita: su nove figli avuti col marito, che e-ra Giuseppe Tomasetig - Pepo Flipacou di Obenetto, sette li ha già persi e sappiamo tutti che non c’è dolore più grande per una mamma che perdere un figlio. “Grazie mamma per il tuo dolce sorriso, sei il nostro raggio di sole che ogni giorno scalda i nostri fragili cuori”. Tanti auguri cara Toninca anche da parte del Novi Matajur.