letnik 16, št. 1/05 Mojca ŠAŠEK DIVJAK Sinergetsko snovanje novega zgostitvenega središča Ilovica v južnem delu Ljubljane Zgostitev poselitve Trajnostna soseska Instrumenti zemljiške politike Oc^na ekonom^e upravičenosti Multidisciplinaren pristop Dense settlement Sustainable neighbourhood Instruments of real estate policy Assessment of economic feasability Multidisciplinary approach Članek obravnava celosten pristop pri načrtovanju nove, trajnostno oblikovane soseske Ilovica v južnem delu Ljubljane. Izdelan je bil kot vzorčen model večje zgostitve poselitve, ki bi omogočala tudi sanacijo obstoječe gradnje nizke gostote s pomanjkljivo komunalno opremljenostjo. Poleg ar-hitektonsko-urbanističnega snovanja in reševanja tehnoloških problemov smo prikazali tudi možnost realizacije ob pomoči inštrumentov zemljiške politike (komasacije in drugih) ter izdelali oceno ekonomske upravičenosti investicije. Takšni večji prostorski projekti zahtevajo multidisciplinaren pristop, pri katerem le sodelovanje različnih strokovnjakov in tudi širše skupnosti pripelje do dobrih rezultatov s sinergetskimi učinki, ki so posledica skupnega prizadevanja. The article presents the comprehenisve approach to planning of the new, sustainably-designed housing estate Ilovica in southern Ljubljana. It was executed as an ideal model of a larger densely populated settlement, which would also ensure the reconstruction of the extant area of low-density housing with deficient utilities provision. Besides the architectural and urbanistic design and solutions to technological problems, we also showed implementation possibilities that use instruments of real estate polices (re-parceling etc.) and prepared a feasability study of the investment. Such multi-faceted projects demand multi-disciplinary approaches, whereby only the full partcipation of various experts and also wider community can lead to better results with synergetic effects that are the result of common endeavour. 1. Uvod Potrebe po zazidljivih zemljiščih, predvsem za stanovanjsko gradnjo, so na območju Ljubljane velike. V zadnjih letih ugotavljamo upad obsega kompleksne stanovanjske gradnje, zaradi povečanega povpraševanja pa vzporedno rast cen zemljišč in stanovanjskih površin. Poleg tega je v ljubljanskem prostora precej razširjena razpršena gradnja. To je neorganizirana gradnja nizke gostote (večinoma prostostoječe enodražinske hiše), pogosto s pomanjkljivo komunalno opremljenostjo in nizkimi okoljskimi standardi. Sedanje stanje zahteva sanacijo, primerno zgostitev poselitve na komunikacijsko ustreznih krajih in ustvarjanje dopolnilnih struktur z mešano vsebino: poslovno-komercialni programi, servisne, obrtno-storitvene dejavnosti, predvsem pa bolj zgoščeni stanovanjski vzorci z boljšo izrabo površin. Tako bi lahko ublažili probleme razpršene gradnje in dali tem površinam manjkajoče vsebine ter jih tudi ekonomsko oživili. Poleg arhitektonsko-urbanističnega načrtovanja in reševanja tehnično-tehnoloških problemov je eden ključnih pogojev za realizacijo takšnih posegov v prostora prav gotovo ustrezna uporaba instrumentov zemljiške politike (komasacije in dragih) ter na osnovi ocene ekonomske upravičenosti projekta tudi dobra priprava izvedbe investicije (priprava zemljišča, izgradnja komunalne infra-strakture in izgradnja objektov). Tega smo se zavedali na Urbanističnem inštitutu RS tudi pri izdelavi nalog za mesto Ljubljana o problematiki razpršene gradnje in zgostitvah poselitve (Šašek Divjak et al., 2001, 2002 in druge). V enem od teh projektov (Šašek Divjak et al. 2003, 2004) smo podrobneje obdelali območje Ilovice (VSl/5 in VKl/1), ki ga je kot testni projekt izbral naročnik. Poskušali smo ga obdelati čim bolj celovito glede na problematiko, ki se tu pojavlja. Pri delu je bilo zato nujno multidisci-plinarno sodelovanje med različnimi vedami in strokovnjaki: arhitektom-urbanistom, sta- letnik 16, št. 1/05 tiki, hidrologom, geodetom, gradbenikom in ekonomistom. Samo sodelovanje lahko pripelje do dobrih rezultatov s sinergetskimi učinki, ki so posledica skupnega delovanja. 2. Obdelava območja Ilovice (VS1/5 in VK1/1) med Ižansko in Jurčkovo cesto, Peruzzijevo ulico in južno obvoznico Območje Ilovice ima ugodno lego glede na bližino središča mesta in tudi zelenega zaledja z Golovcem in Ljubljanskim barjem. Njegova prometna dostopnost se je bistveno izboljšala z izgradnjo južne obvoznice. Lega omogoča dobro povezanost s poslovno-trgov-skim središčem Rudnik, prav tako tudi z bližnjim komercialnim, zdravstvenim in kulturnim središčem Rakovnik. Vzhodno od območja je predviden športni park Rudnik, ki naj bi artikuliral zaključek pozidave. Ob njem teče po Prostorski zasnovi Ljubljane (MOL 2001) od Golovca proti Barju zelena parkovna poteza, ki povezuje obe prostorski entiteti. V bližini zahodno leži zanimiv obvodni prostor Ljubljanice in na severu hribovit Golovec, ki sta po predlogu z novo sosesko dobro povezana. Pripombe na načrtovane rešitve iz osemdesetih let so bile predvsem glede obsežnosti pozidave in visokega števila novih prebivalcev v soseski (maksimalne kapacitete po predlogu 1. 1987 celo 20.000 prebivalcev, iz 1. 1988 pa znižane na približno 15.000). Takšna soseska je kljub obsežnemu prostora prevelika in ekološko obremenilna za okolje, zato je bilo treba na novo premisliti o odnosu med pozidanimi in nepozidanimi površinami, številu prebivalstva in ekono- Slika 1: Prikaz sirsega območja soseske Ilovica (avtor načrta: Mojca Sašek Divjak, sodelavec Boštjan Gotič, UIRS 2004) Oznake: VM (poudarjen vstop v mesto), RU (povezava s poslovno-trgovskim središčem Rudnik), G (povezava z naravnim prostorom Golovca), LJU (povezava z obvodnim prostorom Ljubljanice), RA (povezave s komercialnim, kulturnim, zdravstvenim središčem Rakovnik) letnik 16, št. 1/05 mičnosti gradnje. Po morfološki zasnovi mesta (MOL 2001) je tu predvidena nizka do srednja zazidava v zelenju. V analitični del raziskave smo vključili: - analize in kritike dotedanjega načrtovanja na tem območju, - posebne probleme oz. slabosti, ki se tu pojavljajo (gradnja na barjanskih tleh, problemi razpršene in preostale obstoječe gradnje, pomanjkljiva komunalna opremljenost, hidrološki problemi, potrebe po re-tencijskih površinah), - prednosti in kvalitete območja (bivanjska kakovost, strukturalne in vizualne kvalitete prostora ...), - možnosti in težave v zvezi z uporabo instrumentov zemljiške politike glede na novo prostorsko zakonodajo (ZUreP-1 in Zakon o graditvi objektov) - drago. Slika 2: Ob pomembnejših komunikacijah se že uveljavljajo poslovne in storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo, servisi itd.). Po ugotovitvah smo pripravili prvi osnutek zazidalne oz. programske sheme. Nato smo v drugi fazi naloge, ki jo predstavljam v članku, za izbrano območje Ilovice (VSl/5 in VKl/1) obdelali: - predlog pozidave s programskimi zasnovami in faznostjo izgradnje (dr Mojca Šašek Divjak, univ. dipl. inž. arh.), - predlog odvodnje in zadrževanja voda na tem območju (Darko Anzeljc, univ. dipl. inž. gradb.), - testni primer izvedbe komasacije stavbnih zemljišč z navedenimi prostorskimi ukrepi, ki so potrebni za realizacijo načrtovanega (dr Mojca Foški, univ. dipl. inž. geod.), - aproksimativni izračun stroškov priprave zemljišč s konsolidacijo in stroški njihovega opremljanja: sanacija zemljišča ter izgradnja prometne in komunalne infra-strakture s stroški priprave 0anko Žnidar-šič, absolv. gradb.), - oceno ekonomske upravičenosti investicije (mag. Milena Tržan, univ. dipl. oec.), pri kateri smo odgovorili na naslednja vprašanja: ^ kakšna je vrednost investicije za nakup zemljišč, potrebnih za izgradnjo komunalne infrastrakture in za javne programe, ^ koliko zagonskega kapitala potrebuje MOL, da se lahko pojavi kot aktivni udeleženec v tem prostoru; ^ v kolikšnem času naj bi se občini vrnila vložena sredstva. 3. Program in zmogljivost naselja Slika 3: Ob Jur~kovi poti te~e kanal Zgornji Galjevec in v kratkem odseku tudi Pot spominov in tovari{tva, ki se nato pomakne v notranjost kompleksa. Osnovne usmeritve Analize in ocene širšega in ožjega prostora glede kvalitete prostora so pokazale, da prostor v glavnem ponuja dobro bivanjsko kakovost in zdravo okolje. Območje Ilovice je kot barjanski svet krajinsko že močno razvrednoteno. Zaradi hitre pozidave v zadnjem desetletju (razpršena, pogosto nedovoljena gradnja) počasi izginjajo tudi značilni znaki kultivacije in kolonizacije barja. Kljub načetosti z razpršeno pozidavo prostor še ohranja nekaj strakturnih in vizualnih kvalitet, ki smo jih pri načrtovanju upoštevali. Študija o urejanju voda v tem predelu Ljubljane (Šiško in Anzeljc 2000) je opredelila območja poplavne ogroženosti in podala letnik 16, št. 1/05 izračune visokih vod. Izsledke smo upoštevali pri lociranju in izračunu potrebnih reten-cijskih površin, ki smo jih podrobneje obdelali v predlogu odvodnje in zadrževanja voda (Darko Anzeljc). Z upoštevanjem ugotovitev glede hrupa in onesnaževanja zraka zaradi avtomobilskega prometa ter tudi poplavnosti smo ohranili južni del območja nepozidan oz. kot rezervne površine za pozidavo (kombinacija gos-podarsko-stanovanjskega programa). Prednost pa dajemo ohranitvi zelenih površin, kar pripomore k lažjemu vodnemu uravnavanju, soseski pa daje dodaten zeleni rekreacijski prostor Pri predlogu pozidave posameznih karejev smo upoštevali trajnostne usmeritve za izgradnjo stanovanjskih sosesk. Posamezne četrti so organizirane kot celota, kjer se različne funkcije prepletajo, uveljavljamo mešano rabo površin, predvsem ob pomembnejših komunikacijah, in raznoliko pozidavo. Pomemben je preplet kompatibilnih dejavnosti, ki niso med seboj moteče. Osnovna raba je stanovanjska in vključuje tudi spremljajoče dejavnosti (šole, vrtci, trgovine osnovne preskrbe, osebne storitve, zdravstvene ustanove, parkovne ureditve, športna in otroška igrišča). Površine za zaposlitve predvidevamo v prepletu s stanovanji, tako da se dejavnosti ne ločujejo na posamezna območja. Vendar se poslovne dejavnosti, oskrba, različne storitve, gostinstvo in podobne vežejo na javne in dobro dostopne površine. Manjši proizvodni oz. obrtni obrati pa so locirani tako, da ne motijo funkcij stanovanja. Kar najbolj smo upoštevali in ohranjali obstoječo pozidavo. Območje nove pozidave (brez zelene Poti spominov in tovarištva, vmesne obstoječe pozidave, retencijskih površin) obsega 46,3 ha. Glede na zazidalni preizkus, ki upošteva nove usmeritve in zahteve, ima naselje naslednje zmogljivosti z upoštevanjem različnih variantnih možnosti: - število stanovanjskih enot: 1900-2300 - število novih prebivalcev: 5700-6900 - število delovnih mest: 650-900. Promet Jurčkova cesta bo razvojno morala prevzeti nadomestno vlogo Dolenjske ceste kot mestna primarna cesta, še posebno ker Dolenjska cesta enostransko napaja širee območje Rudnika. V predlogu zazidave smo predvideli boljšo prometno povezanost po celotni Perazzijevi ulici in poleg obstoječe nizke zazidave predvideli nekaj izrazitejših višjih objektov, ki določajo vstop iz obvoznice v mesto. V smeri V-Z območje povezuje osrednja komunikacija od Perazzijeve ulice do Ižanske ceste, ki steče vse do obrežja Ljubljanice. V smeri S-J pa je osrednja komunikacija razširjen obstoječi Mihov štradon, ki se v južnem delu navezuje na razširjeno in delno novo Lahovo pot. Blizu teče dolenjska železnica, ki naj bi jo po načrtih Ljubljanske urbane regije modernizirali in uredili postajališča za kakovostnejše regionalne potniške povezave. Dostopnost z javnim prevozom je trenutno slaba. Treba bi bilo izboljšati avtobusne povezave, dolgoročno pa je predvidena mestna železnica ob Jurčkovi cesti v sklopu razširjene tramvajske mestne mreže. Na celotnem območju smo predvideli tudi kolesarsko mrežo in sistem peš poti, ki sta vključena v osnovne prereze ulic. Osrednja peš pot teče v zeleni cezuri v smeri S-J ter povezuje stanovanjske in preostale programe z objekti javnega značaja in z obema postajališčema javnega prometa. Priključena je na peš pot v vzdolžni smeri V-Z, ki teče od Perazzijeve do obvodnega prostora Ljubljanice. Slika 4: Večja novogradnja ob Mihovem stradonu Slika 5: Precej hiš, tudi novogradenj, je zraslo v bližini južne obvoznice. letnik 16, št. 1/05 Opis strukture naselja in programska shema • Primarni zeleni cezuri (S-J in V-Z) delita naselje v 4 četrti. Vsako od njih smo obravnavali kot precej samostojno enoto, upoštevali smo različne možnosti pozidave (od blokovne večstanovanjske do enodružinske), različne višine gradnje (pretežno nizke, od P-i-3 do P) in pestrost programov. • Obstoječi objekti in tudi zelena Pot (PST) razsekajo prostor in otežujejo izvedbo celovitosti načrta. Zato je treba v prostoru čim prej izvesti ukrepe, ki bi preprečevali nadaljnjo neorganizirano pozidavo. • Ob pomembnejših komunikacijah smo predvideli izrazito prepletanje funkcij, mešano rabo površin, v glavnem osrednji program (poslovni, trgovski, gostinski), ki se je že sedaj začel uveljavljati. • V bližini osrednjega parkovnega dela (v smeri S-J) in ob PST je nanizan javni program (osnovna šola, 2 otroška vrtca, dom starejših občanov, prostori skupnosti). V naselju sta predvideni 2 postajališči javnega prometa (avtobusa), glede na peš dostopnost (400-500 m hoje). Obe sta osrednji organizacijski točki soseske, na kateri se navezujejo komercialni, poslovni in javni programi. Upoštevali smo mestotvorne elemente za-zidave: ob pomembnejših komunikacijah smo oblikovali ulico, prostori zbiranja in draženja pa so trgi, parki in odprti kareji z notranjimi zelenimi površinami. Večji objekti s pretežno poslovnim, trgovskim in gostinskim programom ob pomembnejših zunanjih komunikacijah se nizajo v obcestnem prostora, poudarjenem z obojestranskim drevoredom, in dajejo tem cestam mestni značaj. Odprta karejska zazidava, bloki, vile bloki so sklenjene večstanovanjske enote, kjer se formirajo posamezna sosedstva, ki imajo skupni zeleni prostor za rekreacijo, igrišče in draženje. Tipi strnjene enodružinske gradnje so v notranjosti naselja in ob večjih zelenih Slika 6: Predlog zazidave s programsko shemo (avtor načrta: Mojca Šašek Divjak, sodelavec Boštjan Gotič, UIRS 2004) letnik 16, št. 1/05 površinah: vrstna, verižna, atrijska, rastoča hiša. V južnem delu naselja predlagamo tudi kombinacijo obrtno-stanovanjske dejavnosti (hiša s proizvodnim in skladiščnim delom). Zaradi nujnosti celovite obdelave prostora pri izgradnji komunalnih naprav in cest in zaradi potrebe po dovolj zgodnji pripravi zemljišč (nasipavanje) in vzporednem izvajanju komasacije smo se odločili za 2 fazi priprave in izgradnje. Vendar bodo zaradi velikosti površin gotovo potrebne pod-faze pri izgradnji objektov. Logično se nakazuje delitev na 4 podfaze, kjer so četrti relativno samostojne celote. 4. Možnosti vključevanja parametrov zemljiške politike Na območju Ilovice je komasacija možen instrument. Problema drobne parcelne strukture in razpršenega lastništva se lahko skozi komasacijski postopek učinkovito ublažita. Območje Ilovice je precej obsežno, kar ima v komasacijskih postopkih prednosti in slabosti. Prednost je predvsem v ekonomski racionalnosti. Komasacija na velikem območju je racionalnejša in bolj smiselna, praviloma prinaša tudi boljše rezultate (večji manipula- Slika 7: Objekti so pogosto zgrajeni ob notranji poti na za~etku ozkih in dolgih parcel. V podalj{ku gradijo potomci prvotnih lastnikov, parcele ostajajo prazne ali pa so namenjene kmetovanju. Takšno strukturo je težko urediti in dobro vklju~iti v novo pozidavo. Kmetijsko obdelanih površin je dejansko vedno manj. Preglednica 1: Primerjava instrumentov zemljiške politike za obmo~je Ilovice (izdelala Mojca Foški) PREDNOSTI SLABOSTI NEVARNOSTI PREDLOG za~asni ukrepi nadzor nad prostorom, vedeti, kaj bo kje! omejitev le za 4 leta pove~ana špekulativnost po obdobju štirih let, nesmiselno, ~e ni jasnih smeri razvoja uvedba prepovedi parcelacije v trenutku, ko je sprejet plan in še ni izvedbenega dokumenta predkupna pravica zakonska podlaga za pridobivanje zemlji{~, sprotno spremljanje aktivnosti na trgu v dokumentih to~no dolo~ene parcele, rezervirana finan~na sredstva odprodaja tovrstnih zemljiš~ ni ugodna ~im prej sprejeti izvedbeni dokument in uveljavljati predkupno pravico na zemljiš~ih, predvidenih za javne potrebe razlastitev ob~ina ima mehanizem uporaben le v skrajnosti dolgotrajnost, negativni prizvok uporaba le v skrajnih primerih, za naš primer neuporaben komasacija hkratno reševanje ve~jih problemov, re{evanje lastni{ke in posestne razdrobljenosti kompleksnost, veliko udeležencev, neizkušenost, finan~na sredstva dolgotrajnost, negativni odnos ~e se ta mehanizem podpre, je treba sedaj za~eti priprave nanj! omejitev lastninske pravice za hitro reševanje posameznih posegov za reševanje trenutne problematike za~asna omejitev v poštev pride le za posamezne posege, ni ga mo~ razumeti pri reševanju kompleksne graditve letnik 16, št. 1/05 cijski prostor). Zaradi velikega števila komasacijskih udeležencev je lahko dolgotrajna (vendar moramo paziti, da smo v časovnem okvira osmih let, ki je predpisan z lokacijskim načrtom) in tudi težko obvladljiva. Če želi občina uvesti komasacijo, mora na območju Ilovice pridobiti nekoliko večji del »aktivnih« zemljišč, da bo lahko sodelovala kot pobudnik za uvedbo komasacije. Malo je verjetno, da bo občina pridobila 67 % potrebnih površin in sama sprožila komasacijski postopek. Verjetneje je, da se bodo pojavili tudi drugi investitorji z večjim površinskim deležem, ki bodo zainteresirani za izvedbo predvidene prostorske rešitve. Nujno pa je, da je delež občine dovolj velik, da bo v komasacijskem postopku odigrala aktivno vlogo. Glede na to, da je območje tako veliko, komasacija v lastni izvedbi lastnikov zemljišč po naši oceni praktično ni izvedljiva. Zato bi morala postopek voditi občina (poleg upravnega postopka naj bo aktivna tudi pri stimuliranju lastnikov, pri pripravljalnih delih, skrbi za sočasnost priprave LN in komasacijskega postopka) in ga predvsem finančno podpreti. V zameno za finančno podprtje projekta bi lahko pridobila potrebne skupne površine. 5. Aproksimativni izračun stroškov priprave in opremljanja zemljišč ter ocena ekonomske upravičenosti investicije Izračun stroškov priprave in opremljanja obsega sanacijo zemljišča ter izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture, skupaj s stroški priprave. Gradnja komunalnih vodov je izračunana ob upoštevanju Geotehničnega mnenja (Strniša, G., Lesjak, I. 2003), ki predlaga gradnjo komunalne infrastrukture v konsolidiranih tleh. Zaradi enotne konsolidacije na čim večjem območju je smiselno izvajati konsolidacijo cest skupaj s parkirišči in zunanjimi površinami ob objektih (javnih in zasebnih). Treba je težiti k temu, da se sanira čim več zemljišč istočasno. MOL bi morala hkrati s cestami oziroma v čim manjšem časovnem zamiku sanirati tudi zemljišča za parke in javne stavbe ter iskati možnost istočasne sanacije zasebnih zemljišč. Ob odločitvi za izvedbo zgoraj opisanega projekta bi morala MOL za območje urejanja del VS 1/5 in del območja urejanja VK 1/1 Ilovica, ki je delno zazidljivo, najprej pripraviti spremembo namembnosti dela kmetijskega zemljišča v stavbno in s tem ustvariti razmere za urbanizacijo prostora. Ocena ekonomske upravičenosti investicije je bila izdelana na osnovi postavljenih programskih izhodišč predvidene zazidave in s tem opredeljenih površin po namembnosti, aproksimativnega izračuna stroškov priprave zemljišč s konsolidacijo in opremljanjem zemljišč ter na tej osnovi izračunanega predvidenega komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi lažje izvedbe komasacije se območje deli na dve fazi. Izdelava lokacijskega načrta in komasacija zemljišč se izvajata sočasno. Manjši časovni zamik (šest mesecev) je predviden med 1. in 2. fazo pri pripravi projektov sanacije zemljišč in pri začetku konsolidacije zemljišč ter opremljanju zemljišč in gradnji objektov. Izgradnja objektov 2. faze naj bi bila zaključena leto dni po končani 1. fazi. V skladu z navedeno razmejitvijo faznosti gradnje so bili: - ocenjeni stroški priprave zemljišča, vključno s stroški konsolidacije zemljišča, - ocenjeni stroški izgradnje primarne in sekundarne komunalne infrastrakture, - ocenjeni neposredni učinki investicije (komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), - opisani posredni učinki investicije. Opredelitev ekonomske upravičenosti investicije Neposredne, merljive učinke investicije ugotavljamo na osnovi ocenjenih stroškov - odlivov in prihodkov - prilivov. Sledi izračun učinkovitosti investicije, ki se kaže s pomembnim kazalcem: dobo vračanja vloženih sredstev. V odlive so zajeti stroški investicije, to so stroški nakupa, priprave zemljišča s konsolidacijo in opreme stavbnega zemljišča. V prilive pa so zajeta plačila komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na osnovi finančnega toka je bila izračunana doba vračanja vloženih sredstev, ki je krajša od ekonomske dobe naložbe (za indi- letnik 16, št. 1/05 vidualno komunalno infrastrukturo je 30 let, za ceste na barjanskih tleh pa 10 let, v povprečju 20 let). V izračunu finančnega toka je ugotovljeno, da je doba vračanja vloženih sredstev 11 let. Na osnovi navedenega kazalca lahko sklenemo, da je investicija v pripravo zemljišč in izgradnjo komunalne infrastrukture upravičena. 6. Sklep Za območje Ilovice smo pripravili model zgostitve poselitve in nakazali možnosti njegove izvedbe. Motivi za aktiviranje takega modela zgostitve poselitve so za občino lahko različni: - strateški (občina želi povečati izrabo zemljišč na območjih razpršene gradnje, sanirati obstoječe stanje, omejiti nedovoljene posege v prostor in tudi zato povečati ter stimulirati organizirano obliko gradnje); - ekonomski (občina želi sprostiti že vložena sredstva oz. aktivirati kapital, ki ga ima v zemljiščih in komunalni infrastrukturi) ; - razvojni (pokrivanje potreb po stanovanjskih površinah - za lastniška in najemna stanovanja ter stimuliranje določenih vrst dejavnosti). Pri oceni ekonomske upravičenosti ugotavljamo, da bi bilo načrtovano investicijo možno realizirati, da pa sta zaradi zahtevnosti projekta ključnega pomena upoštevanje predlaganih ukrepov in dobra organizacija vodenja celotne izgradnje. Seveda je potrebno tudi angažiranje strokovnjakov, ki že dobro poznajo problematiko barjanskih tal. Večji prostorski projekti, kot je izgradnja območja Ilovice, zahtevajo multidisciplinaren pristop, pri katerem le sodelovanje različnih strokovnjakov pripelje do dobrih rezultatov, kjer so vidni sinergetski učinki njihovega prizadevanja. Pri načrtovanju in izvedbi sta nujna tudi vključevanje in povezovanje številnih dragih akterjev: občine, različnih investitorjev, finančnih inštitucij, skladov, poleg tega je zelo pomembna participacija lokalne skupnosti, staroselcev in vseh drugih zainteresiranih občanov. Doc. dr. Mojca Sašek Divjak, univ. dipl. inž. arh., Urbanistični inštitut RS, Ljubljana E-pošta: mojca.sasek@ uirs.si Literatura in viri MOL (2001) Prostorski plan Mestne občine Ljubljana, Zasnova prostorskega razvoja, Gradivo za razpravo, Ljubljana. Strniša, G., Lesjak, I. (2003) Geotehnično mnenje o pripravi temeljnih tal, temeljnih objektov, cest in komunalnih vodov za gradnjo na območju Ilovice, SLP, d. o. o., Ljubljana. Svet, M. (2003) Posebne strokovne podlage za območje Ilovice, MOL, Oddelek za urbanizem, Ljubljana. Siško, S. in Anzeljc, D. (2000) Urejanje voda na območju MOL - Zgornji in spodnji Galjevec z zalednimi vodami, VGI, Ljubljana. Sašek Divjak, M. in dr. (2001) Zgostitveni centri kot trajnostni princip reševanja problematike razpršene gradnje (vzhodni del Ljubljane), Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Sašek Divjak, M. idr. (2002) Urbanistični koncept razvoja naselij v ljubljanski regiji v koridorjih integriranega mestnega in regionalnega tirnega potniškega prometa, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Sašek Divjak, M. idr. (2003) Reševanje problematike razpršene gradnje, upoštevajoč parametre zemljiške politike za severni, južni in zahodni del MOL, Primer Ilovica, Mapa 1 (Analize in usmeritve), Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Sašek Divjak, M. idr. (2004) Reševanja problematike razpršene gradnje, upoštevajoč parametre zemljiške politike za severni, južni in zahodni del MOL, Primer Ilovica, Mapa 2, Končno poročilo, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Stok, E. (2003) Mnenje o temeljenju objektov na območju barja v Ljubljani, SLP, d. o. o., Ljubljana.