MOLJVn Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljub««. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inaeratnem delu stane 40 Din. — Naročnina Stane J8 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. Inserafe in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. Ob 25 letnici api sv. Zadnji »Ljubljanski škofijski list« priob-I iuje izpod peresa g, knezoškofa dr. Gregorja i Rožinana članek sledeče vsebine: »Letos je minulo 25 let, odkar je bilo med Slovenci uvedeno Apostolstvo sv. Cirila ; in Metoda pod zavetjem Devicee Marije kot prenovitev in nadaljevanje Slomškove Bratovščine sv. Cirila in Metoda za zjedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Škot Slomšek je s svojo skromno Bratov-Ičino sv. Cirila in Metoda v kratkem času dosegel nepričakovano velike uspehe med Slovenci in med drugimi narodi ter prekosil vse druge podobne bratovščine in poskuse te vrste po vsem katoliškem svetu. Podobno so duhov-aiki in verniki ljubljanske škofije pred 25 leti sprejeli Apostolstvo sv. Cirila in Metoda s ta-' ko nenavadnim navdušenjem, da se je ta prenovljena družba nepričakovano močno razši-i rila skoraj v vseh župnijah ljubljanske škofije. ' V zvezi s katoliškimi Slovani m z drugimi ka-' toliškJmi narodi je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda doseglo vodilno vlogo v delovanju katoliške Cerkve za zjedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov z vesoljno Kristusovo Cerkvijo. Kakor v Slomškovi dobi, tako se je tudi v zadnjih 25 letih očitno dokazalo, da so katoliški Slovani in med njimi še posebej mali slovenski narod po božji Previdnosti poklicani, da v okviru vesoljne Kristusove Cerkve izvršujejo važno poslanstvo in tvorijo most za vrnitev vzhodnih narodov k vesoljni krščanski edinosti, Velehradski kongresi, ki jih je organiziralo Apost. sv. Cirila in Metoda, so postali važno ognjišče vsega katoliškega delovanja za vesoljno edinost. Zato sedanji sv. oče Pij XI. spremlja te kongrese s posebno pozornostjo in naklonjenostjo, pošilja nanje svoje apostolske delegate in jih pozdravlja z lastnoročnimi apostolskimi pismi. Tako je z lastnoročnim apostolskim pismom pozdravil tudi kongres za vzhodno bogoslovje v Ljubljani, ki ga je priredilo naše Apostolstvo sv. Cirila in Metoda 1. 1925. Veliko važnost Apostolstva sv. Cirila in Metoda za katoliško Cerkev in posebej za Slovence in Hrvate so tudi katoliški škofje Jugoslavije že večkrat poudarili. Že trikrat so v skupnih pastirskih listih prav toplo priporočili Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, namreč 1. 1919, 1926 in 1927. Sveti oče Pij XI. je leta 1927 v apostolskem pismu jugoslovanskim školom toplo priporočil, naj bo češčenje SV. Cirila in Metoda in delovanje v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda bistveni del našega verskega življenja, V tem duhu so jugoslovanski škofje v skupnem pastirskem listu dne 18. oktobra 1. 1927 našo katoliško akcijo stolstva in Metoda postavili pod posebno zavetje sv. Cirila in Metoda ter naročili, naj pospeševalci katoliške akcije vneto pospešujejo Apostolstvo sv.'Piri-la in Metoda. V vojnih in povojnih težavah in zmešnjavah se jee Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, v mnogih župnijah nekoliko zanemarilo ali eelo popolnoma opustilo. Toda Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je posebno v sedanjem času in v sedanjih razmerah tako važno in potrebno, da naj se ob njegovi 25 letnici v naši škofiji zopet poživi v vseh župnijah. Sedanja gospodarska stiska nas pri tem ne more resno ovirati, Saj so predpisani tako malenkostni članski prispevki (po pol dinarja na mesec), a revni člani so deležni vseh milosti te bratovščine, ako prispevajo še manjši znesek, ali celo, ako sodelujejo samo z molitvijo. Naše bogoslužje na jugu potrebuje vnetega Nekoliko politike apostolskega sodelovanja vsega našega vernega ljudstva. Naša živa vera iti živa katoliška zavest se mora pokazati tudi v tem, da bomo zmožni za samostojna podjetja v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Naj omenim samo namene naših oo. cistercijanov, ki žele vzgojiti apostolov za krščanski vzhod in posebej za Rusijo. Za tako veliko podjetje pa je potrebno molitveno sodelovanje vseh vernih Slovencev; potrebni so organizirani prispevki vsega slovenskega ljudstva. Zato naročam, naj se letos Apostolstvo sv. Cirila in Metoda poživi v vseh župnijah in naj se uvede tudi v tistih, v katerih se je opustilo ali pa sploh še ni biio uvedeno. Ker nobena večja akcija ne uspeva brez glasila, zato toplo priporočam list »Kraljestvo božje«, glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda, Praznujmo pomembno 25 letnico Apostolstva sv. Cirila in Metoda na ta način, da bomo letos še bolj slovesno slavili god sv. Cirila in Metoda. Prvo nedeljo meseca julija naj se še posebno goreče moli ura molitve v namen Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Te dni se mudi v Belgradu francoski zunanji minister Barthou. Prišel je iz Romunije, kjer je imel važne politične opravke. Časopisje je polno novic o tem važnem obisku, saj je pa tudi prvič, da nas je obiskal taiko visok Iraneoski gost. Zakaj? Če hočemo na to vprašanje odgovoriti, moram opodati kratek pregled vse povojne politike v Evropi. Med svetovno vojno so bili menda vsi prepričani, da bo po vojni nastopil za dolga leta tako zaželjeni mir. Države, ki so se borile proti Nemčiji in Avstriji, so jasno in glasno izjavljale v svet, da se bore za pravico in samoodločbo narodov, zlasti malih, in pa proti militarizmu in ?.a zmago prave demokracije in bratstva med narodi sveta. Ob koneu vojne je ka&alo, da imajo tisti, ki so o to verovali, prav. Prezident Wilson, ki je imel odločilno besedo na mirovni komferenci, je morda iskreno mislil. Skoro dva ducata evropskih vladrjev je moralo pustriti svoje prestole in po vseh državah so prišle na krmilo skraijno demokratične stranke, ki so izglasovale v na novo nastajajočih državah ustave, ki so nosile vse znake pravega demokra-tizma. Toda še preden se je razkadil dim topov, se je že pričelo globoko razočaranje. Med prvimi smo začutili Slovenci na svoji koži, da gesla zmagovalcev o pravici in samoodločbi niso bila resno mišljena. Mirovna konferenca jo krivično prisodila četrtino slovenskega ozemlja Italiji, nesrečni plebiscit pa nam je vzel slovenski Korotan. Tudi vse drugo postopanje gospodarjev na mirovnih konferencah je poka- zalo, da ne marajo urediti sveta po načelih pravice in svobode, temveč po načelih pesti in meča. Nekaterim državam je bilo to, kar so dobile, premalo (Italija!), druge pa so brezpogojno odklanjale priznanje sklepov mirovnih konferenc, ki so skušali popraviti zgodovinske krivice (Nemčija, Madjarskal). Le par držav je bilo s sklepi mirovne konference zadovoljnih, vse druge so pa škripale z zobmi in stiskale pesti. Mirovne pogodbe so priklicale v življenje tudi »Zvezo narodov«, ki naj bi na svojih sejah razpravljala in odločala o spornih zadevali nted državami tako, da bi bila v bodoče vsak vojna nemogoča. Toda iz te dobro zamišljene ustanove je nastala kmalu potvorba, ki ni zadovoljevala nikogar. Velikim narodom je bila v oviro pri njihovih požrešnih načrtih, mali narodi pa pri njej niso našli potrebnega varstva. Zato ta zveza danes le še životari. Ker je »Zveza narodov« odpovedala, so se narodi in države same začele ozirati po prijateljih in zaveznikih, ki bi jim v primeru sile pomagali. Tako je imata!o v zadnjih letih v Evropi zopet več taborov, ki se gledajo med seboj kakor pes in mačka, se strahovito obo-rožujejo in pripravljajo na medsebojno obračunavanje, tnko, da s strahom gledamo, kdaj se bo kje sprožil kamenček, ki bo povzročil novo svetovno morijo, ki bo menda še hujša, kakor je bila zadnja. Za nas Jugoslovane sta važna predvsem dva tabora, to sta italijanski in francoski. V prvem taboru je Italija združila pod svojim vodstvom Avstrijo, Madjarsko in deloma Gr- r RAZGLED PO SVETU _____ M-J«-. 1 JU«Qi»B $&SlUl£l IBuSiiUtLJl j EitHK".(«I. » xostrjJfl3b jiiitr ii ii Uiii / tropi. Jtthii-sat fhutssm. .» « Jjriiiic: st**- aiii,,a. lh ui hjKTiiiui-iftji. rti si Ttou&r.. - ? f-ian saiilr^smi. j* jtBtuibfc^- m«« »ni;* 6;- :>. ,a<: i* b.____- fc IU Hit •••:uin.•-•••• . ma xi£r;iiyMi. m .h tira ^ ."'firi: li sc ur ii uma ijin"- ia j tuiihi&t. Smt lutt ^v-ifjn — jmrviu — s; itun/H" is? . i iT* ftii" jl! trne. ia ir«otbf riibolatit i;»s/iišifc3t msaou«" >ew. itfiii:- » siti tariii. iti sa m Siim-•wtt iuiru>»«stuKrtt& ses^pniso nc km "riti -f^isu a usiau a. _"*>-»->« trša«' .N k ftšau iKKJiau* udi-cm -.fcm *t imsa -f. i. .iii Tissuunfite T.i.«a»f n Il.lftll rftili. OUitl^J laiiilfHgHSIK. rtICilUt;-Jl stil um iii ;miB&: jBSt.sraiii: n-.'.. ? •: a uismii ;»uuifv.-n-n jc si... naip jri it tU. Mit H«i »IgK: lAia^i i)ll".ilii: iUJi;.'.. ai rarauraji Mim-.Ssa ugnati iia 5«aa£i^« iu v-ll-i. iilM- II SU<-TE3«t, Sari itsa«. . ••stan- .-»ga&iida lesaii,«-. i; -«-iU)i c 21 trta-' * 4.' mi! um ic«! nt:1; m 'gumam tiaui>iji f .a mi" nit£i>-m 'tr-i-tnaiatii tiiMmtci«*. ju .a tfta ■41 i« n: u -.bfl£t» j^crtmijmiti. m i« »ni.;>» ntriuisbu ]u«r*3a ib«» Sa sirtca Trsadl^a istc--t 4: t sbte. n. iaa- •i. ..(i/flu ia waR«Bait i^asadK ictfiatA^f. Satii-iS« 11 l»ii» JMOU-.ItZBI. ."ifBSf«« >i }«- -StiU w l|K9«9 HfiH».X'i itfCi.iiM ? jt-Ai-ci n msštiU: ir^anriaMs rt r-.;-.-- i"«mt iticriimiii u v teimaiu tuit tt!-s'.""J«lt.'.J !!!li!w --'.i. a 't « nnifip as iur^; :iitgi.-;*itfš. i. « iaos tnS j wxtr.it ■tvrtytai. ■iBg&aavii.- .i. i ■fiti-i; Hi -ŠUtlfi, ni mt -r MtrišSftB,. Iii rit se. m >n -tuit ppi ratn? .itiiit.-di a»tr. aajt&nttroa • .il ."t^toitit 3ttvi.ttni.tt u ui itfihina i« wi. jrrrii^j-.a i.'ifQilS&miu Minil a « ti- :::;(, ftritssr-:«. Vtnvi.tf B -"M VIU. ' ret-Plin 'taKMPt Ti! irivu sf --Wir-.i!' '•'"»•"t •'•tiih " . m t! rsfa. toimitt, j • .tiu?fsu>-'iu. n-iiitB>j(WTt stt n! tt»n r' .jsjja I) tulili. jJIVJID! t4' ,"TS(ll!,.!lf. 11 (:,•• liumit! c jo ms :iif)!i«»m. Si s aaiM -sfw«.fiu -utKi!«. im ru ..•ny«i..j ;.itrrtfka, m n iatrrpBi -r - -.--u«n- B iiits! jtv ftnit« 3iatiiiHr.H< !! ^vj« 1 . ■firiu ftlnri.»ii •(Vijujii-:- i»i"»!tilx u ismm'. iholpUT 1HI"MI Itfli« U MVi>' at; '.iS. -»vin; !»• < 'mn itnittsutn 't^iu attMt; «tmw. -t! ntrimim iauiviilit r ra«rii. « -4t»ii ^ j«,m '«" tt#tmr«siH5fa OTjnt-vtci cin Iv.Tm* mu j« y ntftf>|< ]/-!I14t»'.fSt.<.-J ntfli iutlli a ." .13SI ?4# ■/.'. lt(!U«iHC( :Ht. '-(I |< 3. -atrunrm Trn » nm«^«, . .«wtanr vm.u« m it Ftamrnii i>"iif-n, 01 -ti nnifi i,,j,...lir.ua SlUH^t 13 nt »....., VJC,r ,, .., -1^1'fi-.« •• n n- «..». ■ ;a;tir ; r<;ž. Lir. .11,S,; stumotiflpi n,m- TU I.,,,...., (a Harajdn-. sa -1? -Kinu - i •naiH:. '^itiarnnm •• v ,, „ /;||KS ^ .. I"' ' " ; f.--,:l i^znifr ■»tuni.tm. m « /rta«.« rnmu ^ - ...... ,, ;.tr>.; ii-.»r mn ,u{j ..j.,^ m, . JK1 m,, M.r ,„,. ^ '„, ^t.Hitf.-sfiu .rw. '".r il v, tj.ušJi ^ w mu rt. •,:,.•• , ,, ,?ij ;v :iV - ' •• v!.:, MUVM W ■t« M,, .,„„ vi wr ,. -,i -..s^t-,,,«, .rtwJWi| i jj-rii^iiiti, tt; i- r—>'— r'.~ I-1 ;6r'.lr. Iii ir i*.' li'.. 'r .fr ^L-uli'1 um •• ~ iria- Ktit 111 " t* ^.^-r-.., — T - Clli. ute; ..jC na atfiifi ttKjiff-LTSigt ilHsfCli I Ti-fi- k +*• i-tit Atoa&aai 5» JU. -ic-r.tffit f . iir rn-: J>r:r. . - - «• liti ;'f ~.i -t.ji:. '; lMK^feit-i^tt litrutl- »• ' -.'iitCitAiL r.t^t sfciiiOiitOl^nti ssanišMm. tu lsi •:->• frMiitirtraEa' ;."i:i !i]t;.ii!.. fc. i»i 1..1 iu. -i-. BfiSC F".'!»:>ili. p^rjaDBit UT s.t-JJl-- il P---n ti.fcp. -auis,«. jnyiiea.tr imši-t-ai,! -fynhi:ikaarb* urtse-r iirrtagaifl. i " r.ii I'i&mu-: "mi:" n liataii jr _mii:aaji jcftdt.-^isa« ista-•-t aiiiftLl ifiL bi,m. m isra^a siLintuit ia 3»aga 5iaguoi.if ia Snca- i: ci jciaBf-JtEu a a -- iiiaeyi iti- la. ia- rif .1 "i. insti.iaii jttiicsfli. mA: p:-jfttttt; a^u ca iiiihfaui jr. '^esn a iag«i:-i. jc. rtičšaciir. a jTOaitašBit a i«n -rtu snu »nttBSfflU. »ar. :EK:.~H:7-a. It.T' liHHSi a ii-Stit^a ja-igatiiit ia jct irai«- a isti I .»ai.«. ii n" w "Sf juniriftf & mtiii-rsc. KArOIlŽKA CERKEV s ulijcaa ijuit^r-'! ia wtsurr tOiBurnu -"'uiiii. V«an ranamr Z&-- Mi? firrci 2 Emu. u « o r.< ali jrtiir ^iiUiKiii raiiiiau aiimsrjr ?:si ? niwr-i 3-» n irtu -umu nrmka. itairimaiu aailtio n. ima ^tfrauii. m ir-hma 1 i-samt j>r-.'C: Uit: iii. iu siitiOH imAiria- twi icaaiiii n ' itnim. T mtur-i u ia 34; ir-- iil: nn.-. Hh&ms aaa.T' .-r j i; •i" _irt « stu aianan r^mt^a -wi»i«a. 5p kj ia « p? moiiimina •-i;-nw»ancr,h »«3iwis j* '""" - »'a mc-m rm.nii.mm. TfC Olif.il -r. . alMt ii ifalStKta ' mm ti j,.iaa*«tw»t®t jtitiao-irj i ^ V«J»a n «Mc ScajLj« -.urt8 a t««-: st M& ^aco,. jj fc« ?:aKiite ii Uovut«* »jesri^.taia.. «a Trža^u ;» sc«im: ič^in iimiiK. t; « 1-v. li--r SaAt ?«n- i^rianu Niitic iccnfii trum« isftn^t 2 iarii j ju~. ia.au: ?»i --akjt '.liTa m toiam "i,^. 1 lijsoij «afei.'be!T« izve T nfa ifam. ia 1. :*sei( t lioiiiT: mmrar ~ri ta. pttaai J« :c-re sej , fiinc .-ir-tiraaie. 4. ^t jermkiieiis -ati SreS iča « iar®® » ctiaua letu hi«Bbf aai feiauica r> 3caca. iš ^ m r«fTi-a imurtiti 'aiit i anm-Minc nirtsSi njsiiiann .Ker « nimrim: «krr ?>:*-< t-i. askj, "1 ma nimr urjč. .JOCRIR JR Jim r- itu IIAUJA •t Iaose as. jissšc t £j. sissimt »iriča. ia »•»•icraBC. itan«;:«.; DuS-•ia» jiisa^-e in .tfasaausim iiiau I-oitamsta :-aa « laia la-infila «:tsiUB Ksi-sani T tiinn:n 7 anui. AI « jrauae-. aui uj itkar in iK rarn =u«ctnHija. icaaia anoiiitjt -«r.riia. i n.?e'.i!iai -iiaa n ia-ia.il- m bajt WH.i-r aiH-DKciii. ia snarn raaoiKicitai ičit-ii iicnsčaia. i: ia «i Ciiinasa. iriafiui irf-.rw-iijLi'; juaiiirmz jKaišiiain 4 n ia — ia i'isa. ** iiKt.nir.i jRsaa. :-soi : iri'Xi :ain i'inianiii«r;:m Sinemai rr Er>i:an. M .i kaiaaci mjii h »tibuiii rtsiriini i - 1 B imi. niT-SMa ia«j'is;i: Jiiiar ir-utc:- TOtasssa a tSacar Rat i.ntftuna^, ii 5 -«1 ' Ti:nra;iin afii. ^i1 'juw.'3SiC iacni fLuiu: h tiraimna jati ■» Fermiii n nasrtca *iitna: L«ibk. — T A-titničiiii: « Jtš-^iiiaasic iakuvnh. ?tm~m. »- at .t , ižir^tasKn lase«. 31ai jt. neti .-aBca ia i n nin-ii itciut^a ina w«nša.: t T aaaiti «ir"ansta jruii«« * — ' mnn iaaa K Ta amčaii :ainm- 1 uata s taroiia i«s 'm|«P't a juciara 7* ia. T-prsrtiau n "ilikri ik iau. »Ina i--' mii ualn «tr u nn« šaor. £irta ttii "i.mT-rnra nnjr AVSTRIJA • >lzi irw «®»'i»sji-.ii 'A ish ~u» soratet:, riif •»»« N'tw » trn «wr j«čii» -"-i,vr" ' * «« a 'tosmasat Jfissr- s»-' ■ :•»•»■« jia ^Nu. -i ,v.itm «i«4a. — jUr-"*«® s Dolgovi, ki najbrž« ne bodo nikdar plačani. Amerika je stavila Angliji predlog, naj plača svoj dolg v blagu ali z otoki, Anglija bo predlog najbrže zavrnila, čemur se ni čuditi, ker izven Finske nobena evropska država noče slišati o vrnitvi vojnih dolgov. Evropske države dolgujejo Ameriki nič manj kot 12 milijard dolarjev in od teh samo Anglija 4 milijarde, Francija nekaj manj od štirih, Italija 2 milijardi, Nemčija 700 milijonov dolarjev. Končna rešitev tega vprašanja bo pač na las sličila zasilni poravnavi. s Razno. V Nevvportu je električni tok ubil Alojzija Strojana. — V West Nevvtonu je umrl 48 letni Franc Hafner iz Suše pri Škofji Loki. _ V Chicagu je umrl dr. Anton Tomec, sin enega izmed prvih slovenskih naseljencev v imenovanem mestu. — V Waukeganu 111. je Irčil v avto in se ubil 31 letni Janez Debevec. — Jugoslovanski parnik »Nikola Pašič« je na Poti iz Rio de Janeiro v Buenos Aires naletel na hud vihar, ko je plul po odprtem morju na višini braziljske države Rio Grande do Sul. Razburkano morje je poškodovalo zadnji del ladje N» oomoe je prišla druga ladja, ki je Mož, ki hoče snažiti okna na nebotičniku čikaške razstave, mora že imeti trdne živce katoliški---Hvala Ti, zavedna koroška deklica! s Razno. Jugoslovanski konzulat v Ce;.j/-cu javlja, da mora imeti v smislu zakona vsak v inozemstvu živeči jugoslovanski državljan veljaven potni list. — Prestop meje v Jugoslavijo na gorah je po 8 zvečer prepovedan. — Dosedaj je bilo v deželi odstavljenih 22 učiteljev in učiteljic, ker se niso pokorili postavi. — Od 10, julija do 11. avgusta bodo izvzemši nedelje v Košuti pri Selah ostrostrelne vojaške vaje in se na to opozarja turiste. — V cerkvi v Podljubelju je nekdo ukradel devet dragocenih slik krtževega pota. — V Št. Rupertu pri Celovcu je umrl znani tesarski mojster Fritz Brodnig. AMERIKA »Pašiča« zavlekla v Montevideo. — V Riedge-field Spring je odšel v večnost eden najstarejših tamošnjih slovenskih kmetov Jakob Hribar. — V Elizabet N. J. so pokopali 86 letnega dr. Viktorja Mravlaga iz Gradca na Štajerskem. — V Big-Sandy jezeru blizu Aithi-na Minn. je utonil 65 letni Anton Bernik k £>t. Clauda Minn. — V Wenatohee je umrl Jurij Jesih, doma iz Hrasta v Beli krajini. — V Ke-nosha Wisconsin je preminul 50 letni Janez Modrijan iz llovt pri Logatcu. — V Chisholm Miun. je odšla v večnost 48 letna Marija Arko, roj. Košmerlj iz Sodražiee. — V Ely Minn. je zapel mrtvaški zvon Francu Potočniku iz Št. Jurja pri Celju. — V Enumelavvu so pokopali Antona Lovšina iz Ribnice. — V Clevelandu so položili v grob 43 letnega Alojzija Štruklja iz vasi Kompolje. — Pravtam je umrla Neža Sorc roj. Ponikvar iz fare Sv. Trojica pri Grahovem. V Colingwoodu je /apel mrtvaški zvon Janezu Špeharju iz Sodražiee. DROBNE NOVICE Koncentracijska taborišča uvede Poljska. Tamošnje opozicionalno časopisje pripominja, da ima vsaka klobasa dva konca. Od zahteve po izpremembi mej Madjarska ne odstopi, je zopel izjavil zunanji minister Gombos. Moratorij (odločilo plačil za inozemske dolgove) je proglasila za čas od 1. julija do konca leta Nemčija. Vsem italijanskim vojaškim inšpektorjem je odpovedala službo albanska vlada. Vse spominske svečanosti ob priliki 10 letnice smrti Stambolijskega je prepovedala bolgarska vlada! Boj proti sedanji bolgarski vladi je sklenila stranka Cankova. Peklenski stroji so začeli eksplodirati tudi v Parizu. 10.000 Din nagrade in za en razred bo povišan v službi vsak avstrijski železničar, ki izsledi napadalca na železniške naprave. Plačilna nezmožnost Nemčije je samo navidezna, pišejo angleški listi. Za 46 milijonov švicarskih frankov toži bivši nadvojvoda Jožef Romunijo. Le kdaj je zaslužil to ogromno vsoto? DLCcrvinko Nlteii IMA vodja in šefzdravnik banov. žen. bolnice V Novem mestu, Florijauov trg 9 se je vrnil z dopusta in ordinira zopet redno od 7. do 8. ure ter od 11. ure do 3. popoldne. Rentgen, obsevanje, disterm ia ler v sokofrekvenčna elentroterapija tudi izven ordinacijskih ur Do krvavih spopadov policije s komunisti je zopet prišlo ono noč v francoskem Lionu. Kobilice so uničile letino v pokrajini El-vas na Portugalskem. Nov zakon o časopisju je izdala češkoslovaška vlada »ker je časopisje preveč lahkomiselno pisalo o hudih vesteh«. Časopisje piše o vojaški zvezi med Turčijo, Perzijo, Afganistanom in Irakom. Gozdovi gorijo v francoskih Vogezih, Ker so polni granat iz svetovne vojne, je gašenje nemogoče. 90.090 litrov bencina se je užgalo v ameriškem Njujorku; 20 gasilcev je zgorelo, 50 pa je hudo ranjenih. Ameriški državni predsednik Roosevelt je podpisal zakon o kreditu 522 milijonov dolarjev za gradnjo cest. Nova štirinadstropna hiša se je podrla v ruski Moskvi; 18 delavcev mrtvih, mnogo ranjenih. Zgorela je streha in celo prvo nadstropje glavne stavbe železniške postaje v avstrijskem Brucku na Muri. Novo dramo »Julij Cezar« piše Musso-lini; igrali jo bodo na dunajskem »Burg-teatru«. 50 delavcev je bilo ubitih pri eksploziji v neki kemični tovarni v ruski Moskvi. 2000 ia visok stolp, na katerega bo vodila avtomobilska cesta, nameravajo zgraditi v Parizu. Maloverjetno! Novo viado baje pripravljajo v Avstriji. Ob norveški obali se je potopil nemški parnik »Dresden«. 1400 potnikov rešenih; trije utonili. Francoski bojevniki so priredili v Parizu hrupno demonstracijo proti znižanju pokojmn. Ko jih je nolicija pozval«, naj se razidejo, so posedli po tleh, da bi tako protestirali. Policija jim pač lii mogla do živega. KAJ JE NOVEGA iiiiiirmi winiiiiiwi»-iTinirnTi—naBM«HTMia»iMMi ninminM«wiwiiniMiiiiui»iiiiwiBMiiMiiiiMiniiiii — —M——— ii —■ Nama potreba vsestranske verske vzgoje Odločilnega pomena za versko vzgojo mladine je šola. Iz šole, kjer se verska vzgoja zanemarja, prezira in zapostavlja ali pa celo kjer se v verski vzgoji prav nasprotuje, ne more priti versko vzgojena in za krščanske kreposti navdušena mladina. 0 taki šoli je največji vzgojitelj slovenskega naroda škof Slomšek izjavil: -Šola pa. če dobra ni. je boljše da je ni!. Versko vzgojo pa more dati samo tak rzgojitelj, ki je sam versko vzgojen. Česar kdo nima, tudi dati ne more. Iz tega sledi nujnost verske vzgoje za bodoče učitelje in vzgojitelje. To resnico je nedavno javno poudaril angleški prosvetni minister lord Irvin, ki je o priliki otvoritve nove učiteljske šole med drugim rekel to-le: -Po mojem mnenju bi mera! vsak učiteljski zavod biti utemeljen na verskem temelju, ako naj izpolni svojo nalogo. Vsak dan | bolj opažam, da veri pripada bistvena in glavna naloga pri tvorbi in graditvi značaja. Vprav v naših dneh izražam brez vsakega obotavljanja svoje prepričanje, da noben šolski sestav ne more mimo !ega za življenje tako važnega načela. Poslednja leta opažam v celi Angliji veliko spremembo v presojevanju o tem vprašanju. Ta sprememba nam dokazuje, da je prišel čas, da se morajo kristjani vseh veroizpovedanj združiti, ako hočejo rešiti domovino in svet pogube, ki se vedno bolj približujem l)a. domovini in svetu se približuje poguba. Te pogube nas more rešiti odino le vera: ver>ka načela in izvrševanje verskih načel v vseh podrccjih življenja. Zalo pa je nujno potrebna verska vzgoja vzgojiteljem in gojencem: učiteljem in učencem. Omilite krizo Pod naslovom .'Kupno moč ljudi treba po-ve."aii< priobčuje glasilo slovenskih trgovcev onim, ki se jih tiče uvodnik, kjer čitanio med drugim tudi sledeče pomembne stavke: Zviševali in zvišali smo davke, a dobivali vedno manj. ne preostaja nam nič drugega, ko da začnemo davke zmanjševati, da dobimo več. Znižati treba zgradarino, znižati trošarino na cement, znižati dav-nc obremenitev na vse. kar je v zvezi z gradbeno dela wtostjo, da se ta poveča. In že hi se nakupna m- znatnega deia prebivalstva dvignila. In znižati treba prevoznino na železnicah, znižati treba vse takse, ki čezmerno obremenjujejo blago in takoj se bo povečal promet !er oživela bo trgofina. Nov zaslužek se bo tudi s tem odprl ljudem. In znižati je treba takse, ki obremenjujejo obrtnike v tej meri, da število sušmarjev kar neprestano raste. Možnost zaslužka treba povečati obrtniku in takoj bo število sušmarjev padlo, ki državi sploh ne plačujejo nobenega davka. Zlasti je treba odpravili vse one dajatve, i ki jih plačuje naš odjemalec tujim velepod-jetjem. Odpraviti treba ta nepotrebni davek našega naroda tujim podjetjem iu takoj bo kupna moč prebivalstva večja. Zakaj še vedno plačujemo davek budhnpeštanskim delničarjem naših sladkornih tvornic, z&kaj ne poskrbimo za pocenitev vseh teh tujih izdelkov. Čim manj plača naš odjemalec za te izdelke, tem več mu ostaja zaslužka, tem bolj je narasti« njegova kupna moč. Zakaj pa tudi ne poskrbimo, da bi z uvedbo najnižje dopusiitve delavskih plač poskrbeli, da bi se dvignil zaslužek nagega delavca v tvornicah tujih podjetij. Polno možnosti je. da se dvigne kupna moč prebivalstva ter s tem omili kriza, toda nobena teh možnosti se ne izkorišča in zato ostaja vse pri starem, zato traja kriza naprej in se še pcostruje. Kako dolgo še? Kako dolgo bo še trajalo, da gledamo v brezdelju ta razvoj, mesto da zagrabimo za delo in storimo to. kar nam kriza naravnost narekuje? OSEBNE VESTI d Petdeset let že zvesto slaži v ljubljanskem uršuiinskem samostanu Meta Merše. Naj boguvdana delavka doživi še mnogo blagoslov, (jenih let! d Za namestnika državnega tožilca v Ljubljani je imenovan g. Branko Ooslar. d Z® novega načelnika L kirurgičnega oddelka na ljubljanski bolnišnici je imenovan priljubljeni zdravnik dr. Robert Blumauer. DOMAČE NOVICE d 20 let je minulo od dne 24. junija 1914 odkar viaria kralj Aleksander, aakaj že dne 34. junija 1914 mn je izročil pokojni kralj Peter vladarske posle. Ob tej priliki tudi slovensko ljudstvo iskreno želi. da bi se našemu sposobnemu in delavnemu kralju s pomočjo modrih in poštenih pomočnikov posrečilo čolnič naše kraljevine preko razburkanih valov sedanjega časa privesti v varni pristan ve- like' svobodne Ju- gosiavije. d V Belgrad je prispel iz Romunije francoski zunanji minister Barthou. Priredili so mu lep sprejem. Francoski zunanji minister ostane v Jugoslaviji skoraj teden dni. Naj odnese g Barthou iz naše države najlepše spomine in naj boao prijateljske besede, govorjene te slovesne dni med državniki predhodnih velikih dejanj v obojestransko korist. dIV Belgrada ... Naš londonski poslanik Gjuric m sofijski poslanik Cincar-Markovič se mudita te dni v Belgradu. Tudi pariški poslank Spalajkovc je vsled prihoda francoskega zunanjega mimstra Barthouja prišel v jugoslo vansko prestolnico. P^J®*30™'"5110 Ploščo profesorja Antonu Bezenskn očetu jugosl. stenografije so odkrili ned"'l° v Bukovju pr Ce ju Navzoč je bilo tudi več Bolgarov, ki jim jc bi! šek učitelj stenografije (hitropisja). d 35 ameriških Slovencev je prišlo 24 nija v Ljubljano, odkoder so se po lepem s«!!' jemu razkropili po svojih rodnih krajih. — Hudo zaprt|e, katar debd^T^T. vesa, napenjanje, motenja v želodcu od' vajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bo! lečine v kolku, odstrani naravna iFram! Joscf« grenčica — zjutraj in zvečer maj. hen kozarec. Zdravniki strokovnjaki iz. pričujejo, da »Franr-Joset« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa d Temeljni kamen 10.00« Din za~žgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani je darovalo Jugoslovansko profesorsko društvo v Ljubljani d Nad 400 Ijndi je bilo na veliki vtisni, ki jo je priredila Jugoslovanska nacionalna stranka preteklo soboto v Belgradu. d Za razae sodne takse pri vseli okrožnih in okrajnih sodiščih v Sloveniji so stranke v maju mesecu plačale nad 800.000 Din. Najvišji znesek (136.822 Din) izkazuje okrajno sodišče v Ljubljani, najnižji pa okrajno sodišče v Brdu, namreč 1020 Din. d Prodaj samo za dober denar! One dni je šel neki kmet iz Kremene iz vidovski občine v Mokronog na semenj, da bi si kupil par volov. In si jih je. Plačal pa je z dobrim in slabim denarjem. 12 stotakov je bilo ponarejenih, ki jib je prodajalec brž spoznal iu je stvar naznanil orožnikom. Ti pa so šli z opeharjenim kmet« z avtom za goljufom in so ga kmalu došli. Srečanje z orožniki ni baš prijetno — pa kaj čei — naš možakar je moral dati vole nazaj -»za denar«, so rekli orožniki, »se bomo pa drugače pomenili!« Stvar so dobili v roke bloški orožniki, ki so napeli vse strune, da bi iztaknili ponarejevalce denarja. Ker so kmetje valili krivdo drug na drugega, se je stvar sicer zavlekla, več jim pa ni uspelo. Končno je nit poizvedo vanja peljala, ko so dobili nekaj odtisov, k znanemu kmetskemu fantu, ki je pred meseci imel z gosposko opravka v ravno isti zadevi. Takrat je dobil eno leto zapora, kar pa ni fanta nič izmodriio d Ni prav tako. Na ptujskem živinskem sejmišču se je razpasla navada, da se ob sejra-skih dneh prodajalec živinčeta dogovori s kupcem, da se izvrši prodaja izven sejmišča. Ži-vinče se potem odžene iz sejmišča kot neprodano; zunaj pa našfeje kupec denar prodajalcu Na ta način se izogneta plačevanju takse prenosa, za katero je oškodovana mestna občina. Zaradi prestopka sejmskega reda je že seč prodajalcev odnosno kupcev prijavljenih oblasti in bodo zaradi tega občutno kaznovani. d Ostra kazen. V Melju pri Mariboru so nedavno odkrili pravcato tovarno za vžigalnike. Izdeloval jih je neki Alojz Š., ki je ime! v kleti najmodernejše urejeno delavnico na elektriaii pogon. Vžigalnike je prodajal po 20 Din. Organi finančne kontrole so mn zaplenili dva zaboja izdelanih vžigalnikov, povrhu pa še vse orodje ter poslali vse skupaj v Belgrad, odkoder je sedaj prišla rešitev ozir. razsodba fin. direkcije: izdelovateija vžigalnikov so obsodili na 175.350 Din globe in takso 5440 Din, v slučaju neiztirljivosti pa na leto dni zapora. d ^Javne« hiše izginejo. Na podlagi a*0-na o spolnih boleznih je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje pravilni«, po katerem se morajo v treh mesecih zaprt" zadnje javne hiše v Jugoslaviji. Podobnih odredb, ki naj zaščitijo nravno življenje v drža«! si želimo še več in več. Opolzke igre in h* predstave, grdi romani, nespodobna noša, pomanjkljiva kopalna obleka, gotovi plesi, grde slike itd., ali niso vse to same —»javne hiše?« d Razširili bodo znano tvornico sukna in obleke »Tivar« v Varaždinu. Zgraditi hočejo novo kotlovnico in dimnik, ki bo visok 75 m iu za katerega bodo porabili 120.000 kosov posebne opeke. d Režijske karte je te dni pristojna oblast odvzela železničarjem, ki z odpravo nad stoletnih privilegijev seveda niso posebno zadovoljni. — Vsled vedno manjšega prometa so češkoslovaške železnice znižale te dni potniške cene za 9 odstotkov. Znižali so dalje cene za brzo-vlake in uvedli so znižane vozovnice za povratno vožnjo. —- Tudi pri nas veljajo za gotove kraje v okolici mest, ki imajo redne avtomobilske zveze, že več mesecev globoko znižane konkurenčne železniške cene. d Za novo letališče v našem Primorju. Sedanje letališče na Sušaku je manj primerno, ker je od mesta zelo oddaljeno (11 km) iu ker leži nad njim pogosto megla. Zdaj predlagajo strokovnjaki, naj bi se zgradilo novo letališče na Vozu, to je polotuku otoka Krka, odkoder bi bil z motornimi čolni v nekaj minutah omogočen prevoz potnikov na Sušak. d Oblak sc je utrgal nad Sarajevom. V kratke mčasu so se vse ulice spremenile v deroče potoke. Voda je nosila po ulicah vse, kar je našla: drva, kamenje, sadje, celo stole in mize. Škodo cenijo iia dva milijona Din. d Poseben posvetovalni odbor za šport in telovadbo je ustanovil min. za telesno vzgojo. d Rusini so prestopili v pravoslavje. Bel-grajsko časopisje je priobčilo vest, da je 200 ilusinov-grko-katolikov sprejelo pravoslavno vero. Glede tega primera poroča belgrajski katoliški s Glasnike sledeče: »Res je prestopilo v pravoslavje iz grško-katoliške vere 20, a ne 200 Rusiuov. Prestopili so zato, ker jih je grsko-katoliška cerkvena oblast silila, da prenehajo z divjimi zakoni, v kaierih so živeli.« d Bata doseže vse in odslej bodo letala na progi Zagreb—Belgrad pristajala tudi na Batinem letališču v Borovem. d Nad 15 milijonov škode je napravila toča v Dalmaciji in Hrvatskem Primorju. d Izvoz zdravilnih rastlin. V naši izvozni trgovini dobiva izvoz zdravilnih rastlin vedno večji pomen. Mogla bi pa ta trgovina še znatno narasti, če bi se bolj pazilo pri nabiranju rastlin in če bi se rastline v večji meri izvažale kot polfabrikati in gotovi izdelki. Mnogo pa je trpela trgovina z zdravilnimi rastlinami vsled padca cen. Tako je cena teh rastlin narasla od leta 1925 do 1928 od 4302 Din za tono na 8237 Din, a potem padla, da je znašala v letu 1932 le še 4242 Din. V 1. 1933 pa se je zopet popravila na 5290 Din. Mnogo naših zdravilnih rastlin gre v Italijo, ki je še vedno ena glavnih posredovateljic za naše zdravilne rastline, do-čim sta glavni odjemalki Nemčija in Amerika. Tudi Madjarska samo posreduje prodajo naših zdravilnih rastlin. d Žitni trg. Z ozirom na slabo letino so cene pšenice trdne in zahtevajo za njo Vojvo-dinei še vedno po 125 Din za 100 kg starega blaga. Za novo blago še ni pouudb, domnevalo pa, da pojdejo cene nad 125 Din. Negotovost vlada tudi glede izvoza, ker se ne ve, kako bo Privilegirana izvozna družba v bodoče Poslovala. Sedaj nakupuje za izvoz v Avstrijo iu plačuje po 127—130 Din franko vagon ali 'adja nakladalne postaje. Ker so se mlini v zadnji dobi precej izpraznili, so začeli zopel Mcunovati. Moka ie neizpremeniena in stane "Bk Za teško delo Vam i dobrim w -H-jL vinom postreže —■ iiwim Centralna vlnarna % LJubljani v yojvodinTl90—210 Din za 100 kg, v SkmT-niji 275—285 Din. Koruza še nadalje narašča v ceni. ker se je povpraševanje iz Avstrije in Češkoslovaške povečalo in jo je Privilegirana izvozna družba začela nakupovati za Švico. Cene so po kraju različne. Za 100 kg plačujejo v Indjiji 101-103 Din, v Somboru 102-104 Din, v Sisku 117.50 Din, v Kotoribi 120 Din, za blago, naloženo na vlačilce, 111—112 Din. d Pridelek pšenice. Po končanem deževju je minuli ponedeljek v Vojvodini splošno začela žetev pšenice, ki obeta kakovostno dober pridelek, po količini pa zelo pičel. Tako cenijo, da bo dala pšenica na oral v posameznih krajih stotov: po 3—4 Bela Crkva, Vršac, Kovač iči; po 4—5 Alibunar, Sid; po 5—6 Nova Kaniža, Velika Kikinda, Novi Bečej, Pančevo, Ruma, Mitrovica, Ilok; po 6—7 Novi Sad; po 7—8 Subotica, Sombor, Bačka Topola, Be."-kerek, Jaša Tomič; po 8—0 Palanka, Odžaci; po 9--10 Kula; po 10—11 Stari Bečej. d Koruzna letina. Nova koruza v Vojvodini, pa tudi v drugih banovinah, kaže sijajno ter se je po obilnem .dežju znatno popravila. Kakor poročajo, je letos s koruzo posejana znatno večja površina zemljišč kot lani in smemo po sedanjih znakih pričakovati dobro letino. NESREČE d Ogenj. Hišo, hlev in svinjake je uničil požar posestniku Leopoldu Mucu na Krivogia-vicah v Beli Krajini. Hiša in hlev sta zgorela posestniku Maiešiču Alojziju v Borštu v deželici »belih rojakov«. - Pogorela je hiša na Miljah severno od Kranja, kjer sta stanovala 86-letni Jakob Koželj in sestra Mica. So ju komaj rešili iz plamenov. — V Gradcu pri Litiji je uničil požar dvojni kozolec posestnika in gostilničarja Franca Keržana. — V Brdinjah pri Mariboru je pogorel posestnik Pavel Svetin. — Na Suhi pri Kranju je delno pogorel posestnik Joža Zibcrt. d Strela je udarila v zvonik katoliške cerkve v Podgorici v Crhi gori. Vse leseno je zgorelo. Cerkev so obvarovali. d Do tal je pogorel motorni mlin Danijela Čeloša v Malem Idjošu pri Novem Sadu. d Ognjeni zublji so uničili hišo in gospo- ' darsko poslopje posestniku Pavlu Svetini v Kotljah. d V gnojnici je utonil- > mesečna Francka, hčerka posestnika Franceta "T/dirja v Logu pri Brezovici. d Hudo je divjala oni petek strela po nekaterih krajih okrog Ptuja. Kakor bi se bližal sodni dan, so strele švigale od vseh strani. Ker je začelo liti, so bežali delavci, ki gradijo cesto iz Ivankovcev na Lešnico, pod streho hiše v Stanovščaku, ki je last gospe Martine iz Ormoža. Zabliska, zagrmi in udari v to hišo. Dva Pri vsaki prirodni mineralni vodi ^MRMMk ie glavno, koliko ima razn h zdravil-■HH nili sestavin: čim več jili ima. več vBV velja! Radenski Zdravilni vrelec jili ^^Bk ima preko 20, poleg težkih kovin, ki so bile v njem ugotovljene lansko leto in kaierih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji. Zalo pa je Radenski Zdravilni vrelec za zdravje tako koristen in tako i zbornega okusa. Primerjajte analizo drugih mineralnih vod z Radensko, pa se boste takoj odločili ter odslej vedno in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrelec. Zahtevajte obširno brošuro o Radenski pri upravi Zdravilišča Slatina Radenci. delavca: Andrej Javšovec in Anton Kolarič, oba viničarja na Libanji, sta se mrtva zgrudila na tla. Streha se je vnela in pogorela. — Oni četrtek je posestnik Lesjak iz Male Libanje šel z voli po suho krmo. Kar zagrmi in poči. Voli se omamljeni ustavijo, sosed pa najde Lesjaka ubitega. d Gad je pičil pri nabiranju borovnic Marijo Pire in Minko Brzinovo iz Krmelja. d Ko je obiral lipovo cvetje, je padel z drevesa in se do smrti pobil 13-letni Alojzij Hribar, sin vdove po mitniškem pazniku z Galjevice pri Ljubljani. d Deset ljudi zastrupljenih. Posestnik Dušan Bunarevič v Stari Pavijani pri Belovarju je prijavil državnemu tožilstvu, da so člani njegove družine ter hlapci, ki jih ima najete, jedli ajdove žgance, ki jim jih je skuhala kuharica Draga Jagodič. Po jedi pa je kar vsem naenkrat postalo slabo in so jih takoj vseh deset odpeljali v belovarsko bolnišnico, kjer so jim izpraznili želodce. Med potjo pa sta dve osebi, umrli, dočim je stanje ostalih osmih čedalje hujše. d Mriva so našli rudarji v rudniku Sisevac pri Paračiuu svoja tovariša Franca Stoparja in Antona Živiča. Zadušil ju je strupeni plin. d Letalske nesreče. V nedeljo se je v Zagrebu smrtno ponesrečil naš najboljši civilni letalec Janko Čolnar. V višini 300 metrov mu je domače letalo »Lojze« odpovedalo in strmoglavilo na zemljo. Iz ruševin letala so potegnili letalca že mrtvega. — V Belišču pri Osijeku so imeli v nedeljo letalsko prireditev. Eno letalo se je zaletelo v gledajoče občinstvo. Nesreča je zahtevala med gledalci osem smrtnih žrtev, šest hudo in tri lažje ranjene. Pilot leži hudo ranjen v bolnišnici. d Razne nesreče. Slamoreznica je odrezala tri prste na desni roki Mure Mariji iz Savskega brda v Poljanski dolini. — Ko je padel iz avta je dobil hude poškodbe na glavi Oblak Vincenc iz Škofje Loke. — V prepiru jc bil zaboden v trebuh Kalan Jože na Godešiču pri škofji Loki. — Pri telovadbi sta se ponesrečila 14-letni delavčev sin Josip Oibej iz Pobrcžja ter 17-letni kolarski vajenec Ivan Kodrič s Poljčan, in sicer oba na drogu. — Para iz lokomotive je močno opekla roko Jožefu Štreklju, 54 letnemu pepe-iarju državnih železnic z Viča. — Pri delu si je odsekal palec leve rOke 30-letni mesarski pomočnik Ivan Tušek iz Ljubljane. — Pri padcu s svisli v Ulco si je natrl lobanjo posestnik Alojz Superger s Prevrata pri Konjicah. — Z motornim kolesom je zavozil blizu Leskovca v globok obcestni potok in dobil nevarne notranje poškodbe vinski trgovec Ivan Vindiš. — Smrtnonevarno se je poškodoval rudar Flere Franc v Zagorju. — S krampom si je nevarno ranil levo novo 26-letni Ludovik Godec, delavec pri ureditvi Ljubljanice. — Pri padcu si je hudo poškodoval hrbet 15-letni vajenec Franc Kašper iz Šmartna ob Savi. — Z 10 m visokega zidarskega odra je padel, si stri obe roki in dobil tudi hude notranje poškodbe 28-Ietni Mi-hale Lazar, delavec pri novi zgradbi tovarne na Pobrežju pri Mariboru. — Avto je podrl na tla kolesarja, 20-Ietnega Franca Jugrlja iz Jur-kloštra. Zlomljena roka in še druge poškodbe. — Pri telovadbi se je. ponesrečil Alojz Jugovec, posestnikov sin iz Medribnika pri Sv. Barbari v Halozah. Padel je z droga in si zlomil nogo. — Sredinec na desni roki si je odsekala pri sekanju drv dijakinja Dara Krecenbčcher v Celju. — S češnje je pa,del in si zlomil nogo 5-letni Krašovic Ludovik iz Griž pri Celju. — Nosečim ženam in mladim materam pomor« naravna »Frani Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. NOVI GROBOVI d Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan. V Mariboru je odšel k Gospodu po večno plačilo duhovni svetnik p. Pavel Potočnik. — V Mostah pri Ljubljani je umrla soproga mesarja 69-letna Frančiška Štrukelj. — V Zgoši pri Begunjah je preminul pekovski mojster Jo žet Resman pod. Strgar. — Pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je zapustil solzno dolino tamoš-nji župnik g. Ivan Lah. — Pri Sv. Juriju ob Taboru je zapel mrtvaški zvon Elizabeti Lesja-kovi. — Na Zidanem mostu je odšla v večnost 74-letna Marija Pavlic, mati nar. poslanca. — V Kranju so položili v grob 77-letnega orož-niškega stražmojstra Primoža Zontarja. — Na Viču je zapustil ta svet trgovec Ladislav Novak. — V Vojniku so pokopali zasebnico Agato Eller roj. Prigorc. — Na Jesenicah je zapel mrtvaški zvon tovarniškemu mojstru v pok. Kristjanu Vilmanu. — V Ljubljani so umrli: kapetan v p. Alojzij Stiasny, upokojenec in posestnik Franc Knez, skladiščnik državnih železnic Franc Jernejčič, Ana Pavlin in orožniški stražniojster v p. Josip. Cegnar. — V Št. Janžu je k Bogu po plačilo odšel Repovž Jožef (Hrib-čov a ta). Bil je skoraj 50 let občinski odbornik, več let župan in cerkveni ključar, vedno pa odločen katoličan. — Naj počivajo v miru! RAZNO d >'a konsrrf* Kristusa Kralja t F,insie-delnu! V dneti od "23. do 26. avgusta bo v proslavo tisočletnice božje poti pri Mariji v Puščavi v Einsiedelnu v Švici IV. mednarodni kongres Kristusa Kralja. V teh dneh bodo prihajali romarji z vsega sveta v Ekisiedeln. Mednaroden je ta kongres, tudi Slovenci naj se ga udeležimo! Ce se prijavi 300 ljudi, bomo imeli svoj posebni vlak in bi znašala voznina okoli 1000 Din. Pri udeležbi najmanj 150 ljudi bi imeli posebne priključene vozove k brzovlaku in bi znašaia voznina blizu 1200 Din. Pristojbina za vizum je všteta, potni list si preskrbi vsak sani. Odhod iz Ljubljane 24. avgusta zvečer, prihod nazaj v Ljubljano 28. avgusta zvečer. Tja grede triurni postanek v Curihu, na-taj grede osemurni postanek v Tnomostu in ose murni postanek v Celovcu z izletom h Gospe Sveti. Spored se bo po želji udeležencev spremenil, zlasti, če bomo imeli posebni vlak. Romanje priredi dobrodelno društvo »Varstvo«. Podrobna pojasnila objavi romarski list J Po božjem svetu«, ki izide te dni in ga dobi vsak interesent brezplačno. Prijavite ce na naslov: List ;Po božjem svetu«, Ljubljana. Tvrševa cesta 17. d Dopisnico pišite, pa dobite zastonj na ogled glasilo dobrodelnega društva > Varstvo«, list ;Po božjem svetu«, kjer najdete pojasnila ia romanje v Einsiedeln in k Mariji Lurški v Rajhenburg. prosta službena in vajeniška mesta. kakor tudi vsa ostala pojasnila, tičoča se dobrodelnosti in človekoljubnosti. — Naslov: List >Po božjem svetu«, Ljubljana. Tvrševa cesta 17. d Opoiarjamo renjetse iilaielje. ki bolehajo na boleznih srca. jeter, ledvic, iolčnih in i,-1 etičnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrc-lee, ki je tudi iiboma pijača sam zase ali pomeSan s vinom. — Doraitaioči »tltdini nudimo ijotrai čaJico naravne »Fran« Jr. darovanje, takoj po sv mir prevzv. g. škofa. ' H Opoldne se urede množice v slikovit sprevod Zato naj pridejo udeleženci kar v največjem m, v narodnih nošah, deklice v belih oblekah, iz blil. nje ljubljanske okolice naj fantje in možje prijezdil ia konjih, ali se pripeljejo na okrašenih vozovi* priprosiijo ;.u oožji milosti ohranja, .la smo in ostanemo katoliški in slovenski narod. Deset vekov, deset stoletij! Dolga je to doba in velik je to, v resnici in po pravici sveti jubilej! Kdo naj spričo tega velikega praznika ia vse Slovence prezre znameniti dan posvetitvi prve cerkve sv. Cirilu in Metodu! Kdor more, na| pohiti t. julija v Ljubljano in pokaže, da je vreden potomec junaških pradedov. ki so nam vero in materino besede ohranili po evangeliju, kakor sla ga učila sveta brata Ciril in Metod! V soboto zvečer, 10. juniia. bo kresovanje pred novo cerkvijo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ob 8 zvečer. Ob 0 se bodo v slovesni procesiji s prižganimi svečami prenesle sv. relikvije iz stolnice k novi cerkvi. Takrat zažgite kresove vse soseske jx> gričih in naj ogenj sv. navdušenja prevzame ves naš narod za katoliško in slovensko stvar. Na slavnostni dan. v nedeljo t. julija, sprejmemo pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda prevzv. g. Škota dr. Gregorija Rozmana ob pol S zjutraj. Belo oblečene deklice, križarji in klarice. moški in ženske v narodnih nošah. Marijine dmžbe in druga katoliška društva in množice vernikov bedo delali špahr slovesnemu škofo\etnu prihodu. Med po- jvtomobilih. avtobusih, kolesih, motornih vozilik, Nikjer naj ne manjka cvetja, zastav in banita! Zidana volja, kremeni t katoliški slovenski značaj naj Eride tudi zunaj do polnega izraza in sijaja! IV orite se rediteljem, da bo slikovitost sprevoda učinkovitejša. ker se bo ves sprevod snemal na tilm, da bo svet videl, da smo katoliški Slovenci veren in izobražen narod. Pozneje bo lahko \ sak udeleženec samega sebe vide! na platnu in kako seje obnašal. Vsaj tokrat nai moški s številno udeležbe in lepim, veselim vedenjem dosežejo število ii zgled ženske udeležbe. Popoldne ob 4 bo v »Unionu« akademija v čast sv. Cirilu in Metodu. Vstopnine ne bo Natančnejši spored se bo dobi! v spominski knjižici, ki se bo prodajala za majhen denar med občinstvom. Tam bo še mnogo drugih zanimivih podatkov o jiomenu te zgodovinske verske in narodne slovesnosti. Z veselo, vriskajoče dušo pojdetno na posvetitev prve slovenske cerkve sv. Cirilu in Metodu * Ljubliano! Naš ponos bodi. da prispevamo k sijal« te slovesnosti z vsem, kar premoremo! Na veselo svidenje! Ne tvegajte življenja »\edno češče sc dogajajo vsega obžalovanja vredni primeri, da je ob nameravanem prekoračenju državne granice po necarinskih potih in na nedopustnih mestih kdo ustreljen od straž obmejne čete. ker se ni pokoraval glasnemu pozivu straže. Državna meja mora iz razumljivih razlogov biti ter je tudi strogo zastražena. da je neopazen prehod skoraj nemogoč. Straže so po predpisih primorane streljati za onim, ki se ponovnemu pozivu *sloj« ne pokorava. Večinoma so tihotapci, ki mnogokrat le zaradi malega dobička, izrabljajoč temo m zastrti ali težko pristopno ozemlje ali posamič, ali v skupinah, na tako drzen način tvegajo življenje. Mnogo ie Pa med ustreljenimi žrtvami tihotapske strasti in usodne lahkomiselnosti rodbinskih očetov in celo takih, kiI«" sicer ni sile za preživljanje. Nesrečne sktišni« pa, kakor je videti, šc niso izučile obmejnega prebivalstva. Svari se tedaj, in obmejno prebivalstvo naj se tudi samo med seboj svari in poučuj da naj se ne skuša prekoračevati državne niej8 po necarinskih potih in na nedopustnih mestu-Kdor pa bi le bil zaloten, naj se pokorava p«' zivu straže ter naj se na klic: stoj* t3*0' ustavi, ker si s tem zavaruje svoje življenj Red na državni meji pa zahteva tudi naš «8 in narodni ponos poleg naših bitnih državn koristi. _26______________'DOMOLJUB«, dne 27. junija 1934. PO DOMOVINI Iz zagrebške torbe (Zagreb) Krasno je bilo veličastno slavje v soboto in »eileljo ob priliki posvetitve nadškofa pomočnika. Veličastna je bila baktjada v soboto zvečer. Po-Torko je vodil pl. Turkovič, kateremu so sledili nad-žkofovi rojaki iz Krašiča. Fantje na konjih, dekleta, možje in žene v narodnih nošah — cela dolga vrsta, ki so na slovesnost prihiteli iz 80 km oddaljene rojstne vasi novega nadškofa. Tudi mamica njegova je iz stolpa škofijske palače prisostvovala veličastni večerni povorki. Rad vedne množice se je pa nagnetlo najmanj 50.000 glav. Na balkonu pa so bili zbrani gostje in kaptolska duhovščina z nadškofom in z novim maziljencem. V svečanem miru je potekala manifestacija. Slavljenca je nagovoril dr. Protulipac. Po končanih nagovorih je za-orila iz desettisočerih grl mogočna pesem: »Do nebes naj se razlega.. .* V nedeljo se je slovesnost pričela ob osmih. Zapet so se valile z vseh strani silne množice, ki so najx>lnine mogočno stolnico, in prisostvovale ganljivi svečanosti posvetitve. — Navzoči so bili do mala vsi škofje v naši državi. _ Na praznik sv. Petra in Pavla imamo Slovenci v Zagrebu lepo slovesnost. Pofioldne p>oromamo na grob velikega Mahniča v Ksaverski Dolini. Ta dan imamo tam vsako leto lepo slovesnost. Za ta dan pričakujemo tudi goste iz domovine. — Šestdeset let bo, odkar je bilo ustanovljeno hrvaško vseučilišče v Zagrebu. Iz skromnih početkov se je razvilo v popolno univerzo, katera si je zgradila odgovarjajoče fakultete na raznih straneh zagrebškega mesta in ima še vedno jx>lno načrtov, ki čakajo ustvaritve. Novice (Prežganje pri Litiii) Zgodnja pomlad sc jx>zna povsod. O sv. Juriju se je malokaterikrat videlo toliko zelenja in cvetja kot letos. — Mrvo imamo zelo lepo in prav sedaj imamo glavno košnjo. Daj Bog, da bi imeli ob tein času lejio vreme. — Žita so letos zelo redka. Pod sneženo plastjo skozi vso zimo je mnogo strnine pognilo. Da bi nam vsaj to v miru dozorelo! Sadja letos ne bo, razen nekaj češenj, ki so dozorele. Zelo se zanašamo na gobe. Akoravno KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) Gilbert je dolgo časa ni bil videl. Takemu možaku so ženske, tudi sama izvoljenka, lahko postale ideal, ki je bil preveč oddaljen od telesnosti, da bi mogel dejstveno vplivati na njegovo možatost, in tako visoko nad zemljo, da se ni dal uresničiti. Tudi v onih časih je marsikateri vitez ustvaril iz svoje izvoljenke božanstvo in iz svoje vdanosti do nje vero, da se je pravi pomen ljubezni razblinil v asketskem nagibu, počakal rešitev duše v vsaki stvari in celo v zaničevanju vsake po-zemske želje. Ti možaki so res pričakovali tako nagrado in se jo nadejali celo po smrti. Vzlic vsemu temu pa razmerje med Beatriko in Gilbertom ni bilo tako; ako bi pa bilo, bi ona tega ne bila hotela; njene besede so pričale o tem. Tako ponosna som nate!« je vzkliknila. >ln tako silno me veseli, da te zopet vidim!« -Ponosna na mene?« je vprašal in se žalostno nasmehnil. »Jaz pa nisem kar nič ponosen nase. Kajti ne oziraje se na vse, kar sem storil, bi ti lahko bila mrtva pri Niceji.« »Vendar živim,« je odgovorila vsa sreč-in to s tvojo pomočjo, dasi sicer še ne morem popolnoma dobro hoditi.« »Kraljico bi bil moral pustiti dalje jezditi. Misliti bi bil moral samo nate.« Čutil je neko zadoščenje, ko je naposled na glas povedal, kar mu je toliko časa je njih cena nizka, bi se marsikaj potrebnega kupilo za tisti denar - kot lansko leto. -- Pred časom sta umrla dva občinska uboga iz štange. in sicer Nikolaj Arh in Antonija Jeriha. Prvi je do zadnjega prosjačil po hišah in je umrl pri dobrih ljudeh spravljen z Bogom. Drugo so pa ljudje našli umirajočo sredi pota. Naj počivata v miru! — Dne 13. maja so gostovali na našem odru igralci Prosvetnega društva iz Sostra z veseloigro »Dve nevesti«. Vsi smo bili s predstavo zadovoljni. Tudi naši igralci so svoje vloge dobro rešili pri žaloigri »Žrtev spovedne molčečnosti«. Razno. (Reteče pri školji Loki) Regulacijska dela na Sori se bližajo koncu. S tem je to dolgoletno vprašanje rešeno. Rešene bi bile pa tudi lepe gozdne parcele in travniki, če bi se bila ia dela izvršila pral i>ar leti. Brez vsake koristi pa tudi zdaj ni. Mnogi brezposelni so imeli zaslužek. — Letos smo povečali cerkveni kor. Cerkev je s tem dobila okrog dvajset novih sedežev, pevci pa boljši prostor. — Letina dobro kaže sena je prav mnogo, tudi sadja bo prccej. — Vinski duhovi tudi v naši fari včasih zrogovilijo. Zadnjo besedo pri takem sunku imata fx> navadi bolnišnica in sodišče. — V nedeljo jjojdimo vsi v Ljubljano na Cirilmetodii-sko proslavo. Nekaj jih bo šlo tudi v narodni noši. Tako je prav. Dvesto let stara vinska trta. (Primskovo.) Ves svet danes drvi za rekordi, tudi najstarejši Turek ne bo kmalu več najstarejši, ker ga bo prekosi! kdo drugi s še višjo starostjo. Mi Priinskov-čani se sicer s tako starimi ljudmi ne moremo postavljati, a imamo pa vinsko trto, ki je že nad dve sto let stara, kar se f>a iz krstne knjige ne da do-gnaii. — Prijazna je vas Zagrič, kamor sem jo mahnil zadnjo nedeljo. Kamor zreš, povsod vinogradi in zeleni griči, vrhutega pa se ti nudi krasen razgled po širni Dolenjski tja do Gorjancev. V Za-griču sem se ustavil pri g. Mr/lu, f>d. pri Bajčevih. Vsedei sem se p>od košati oreh, ki Je že tudi prekoračil častitljivo starost 150 let. Ž gospodarjem sta rešetala dnevne novice, pa pride pogovor tudi težilo srce, povedati Beatriki sami. Ona pa ga ni poslušala: To bi bilo neviteško,« je rekla, s Ne želim, da bi bil kaj takega storil, kajti vsi bi te na moč obsojali zaradi tega. Potem tudi ne bi nikdar čula, kar sem slišala včeraj in snoči, najlepše besede, ki sem jih kdaj slišala — vzklikanje velike vojske, ki je blagoslavljala enega možaka zaradi dobro izvršenega dobrega dela.« »Nisem storil nič posebnega,« je odgovoril Gilbert in se hotel poniževati v njenih očeh. Ona pa se je nasmejala in mu urno položila v rokavico zavito roko na ustnice. jPotem bi se ti ne smejala, kakor se sedaj,« je vzkliknila. Pogledal jo je in resna otožnost, ki je postala skoraj njen naravni izraz, je začela izginevati, kakor da ni mogla vedno trajati. »Pogosto sem mislil nate in ugibal, ako boš dobro sodila moja dejanja,« je rekel. »Res!« se je nasmejala. »In zavoljo tega, ker sem ponosna na te, se zdaj delaš, kakor da ne bi bil ničesar storil! To je slaba pohvala mojega dobrega pogleda in sodbe.« Tudi on se je nasmejal. Vse od začetka časa so ženske na ta način odgovarjale vrlim možakom, ki so bili preskromni v presoji svojega dejanja, in odkar je prva ženska iznašla to zvijačo, ni nikdar prenehala biti možu všeč. Vendar ljubezen ne potrebuje nič novega, kajti ona je vedno mlada. Zvezde niso ponoči nič manj lepe v naših očeh, ker so ljudje poznali »sladki vpliv Plejad« v Jobovih na. vinograd. Nato mi pa pokaže trto za domačo hišo in. pravi: »Poglejte, gospod, ta trta je gotovo že nad 200 let stara. Moj oče je star že nad 70 let, pa je bila trta takrat iste debelosti. Še njegov ded ni vedel, kdaj so jo zasadili.« Prosil sem gospodarja za vrvico. Trta meri v obsegu 56 cm, okroglo 18 cm v premeru. Glavno deblo se je lani jx>suši!o, {»skrbelo pa je še prej za naraščaj, saj bi bilo škoda, da bi se tako imeniten rod opustil. Gospodar mi je še pravil, da je trla v dobrih letih imela toliko grozdja, da so stisnili tudi nad 1121 mošta. Škoda, da v naše kraje tako malo zahajajo fotografi, to trto bi morali ovekovečiti, še preden jo jx>sekajo. Proti večeru sem se poslovil od gostoljubnega gospodarja ter jo mahnil nazaj na Primskovo. G. P. Smrt vzornega mladeniča . (Breznica na Gorenjskem.) Gospod je poklical k sebi komaj 30 letnega Janeza Grčarja iz Doslovč. Smrt ga je dohitela v Celju, kamor je šel kupoval motorno kolo za prijatelja. Med vožnjo mu je postalo slabo, da je na motornem kolesu začel omahovati in je slednjič padel v jarek, kjer je obležal mrtev. Zdravniki sodijo, da ga je zadela kap Pokojni Janez ie bil splošno priljubljen iant, poln dobrote, postrežljivosti in prijaznosti do vsakega. Bil je več let vnet in delaven član bivšega Prosvetnega društva ter že od ustanovitve član Vincencijeve konference na Breznici. Množina vencev in Šopkov, s katerimi so ga obsuli prijatelji in znanci, ko je ležal na mrtvaškem odru ter množica, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti, so priča, kako radi so imeli Janeza vsi. — Počivaj v miru, dragi Janez, v domači žemljici, duša tvoja pa naj uživa plašilo v nebeški domovini! SjJominjali se le bomo v molitvi in te ohranili v trajnem spominu. Tvojim dragim domačim pa želimo, da bi jih ljubi Bog tolažil v njih bridkosti. Novice (Krka) Že dolgo smo imeli na Krki mir pred tatovi. Od vloma v poštni urad pred par leti ni bilo čuti nikjer o kaki tatvini. Zadnje dni pa se je v naši dolini zopet organizirala vlomilska družba. V enem mesecu imamo kar tri tatvine: v gostilni Šeme na Vidmu, v Matizljevo hišo v Gabrovču in pri gostilničarju Koščaku v Lesah. Kot smo dejali, gre fu gotovo za zelo spretno vlomilsko družbo, ki ji bo najbrž zelo ležko priti na sled. Opozarjamo ljudi, naj pazijo na sumljive ljudi, ki se jih vse fvolno klati po deželi. — V nedeljo, 17. junija je časih, in prav tako ni vonj pravkar pokoše-nega sena manj prijeten, ker ga vsi ljudje ljubijo. Staro je najboljše in celo v ljubezni, ki je mlada. »Govori, kar ti je drago,« je odgovoril Gilbert, »danes sva skupaj.« »Za nič drugega nama ni mar,« je rekla Beatrika. »Niti za to, da je že dva meseca, kar sem te videla, in da sem bila bolna ali vsaj precej poškodovana od tistega padca. Vse je pozabljeno.« Ozrl se je nanjo, ker je ni docela razumel; kajti ko je govorila, so bile njene obrvi nekoliko privzdignjene in njen obraz je bil deloma žalosten, deloma vesel. »Rad bi, da bi le bolj pogosto videval,« je odgovoril Gilbert. Njeno brezskrbno smejanje ga je popolnoma zmedlo. »V resnici, resno mislim,« je rekel. »In vendar delaš vse druge reči, kadai si resen,« je odgovorila Beatrika in iznenadf ji je žalost pregnala radost z obraza. »Oh Gilbert, iz vsega srca želim, da bi bila domi, na Angleškem, kakor nekdanje čase.« »Jaz tudi!« sEh, ne! Ti ne! Samo tako govoriš, da meni ugodiš, vendar ne moreš narediti, da bi te besede resno zvenele. Zdaj si imeniten možak. Zdaj si gospod Gilbert Warde, vodnik in kažipot akvitanski. Ti in edino ti si, ki vodiš vso vojsko, ln tebe bo doletela vsa časi zaradi tega. Ali bi se hotel vrniti v nekdanje 8® žk> 70 dečkov in deklic k prvemu sv. obhajilu. Bil ie lep pogled na malčke okrog oltarja. Vsaka vas v ___i' 1 m al o la(ne nAL'11 nimlr-nrvnnhhaianrev. Oospodt. za vso iaro. — V sredo, JU. junija je obiskal na vizitacijskem potovanju po dekamji č. g. dekan K. Gaidovec tudi našo cerkev in šolo. Popoldne si je ogledal v spremstvu naših domačih gospodov še podružnično cerkev pri Sv. Duhu na Vrheh — Dne 15. junija smo poslali 60 naših fantov pred naborno komisijo; potrdili so jih 50. Spomladi jih je odšk> k vojakom okoli 40. Se lepše za občino in za našo dolino pa je gotovo obnašanje naših fantov. Nič več ni tistega nekdanjega kvantanja in pijančevanja, kot smo ga vajeni iz drugih krajev. — Neprestano deževje nam bo pokvarilo vso letino. Do sedaj ie največ škodilo senu. Ob vodah je popolnoma uničeno; kar ga je še oslalo. ga pa ne moremo spraviti. — Krka se |X>-lagoma spreminja v letovišči kraj. Sai pa tudi ima vse predpogoje za to. Stanovanje in hrana se dobi go to romantično dolino ob izviru bistre Krke. potovo n« bi nosili svojega denarja v inozemstvo. Treba se ie tudi pri nas zganili, vsaj malo. da bodo tudi drugod vedeli, da smo na svetu. — V nedeljo, dne 17. junija so gostovali pri nas igralci gasil, društva z Roba.' igrali so »Prisego o polnoči«. Kot samouki so nam igro kar lepo podali. Naši igralci so pred ieli nasiopili na Robu s Finžgarjevim -Divjim lovcem.. Gasilsko slavite (Zadobrov a-Sneberie) Pripravljamo se ifl proslavo 10 letnice obstoja gasilnega društva in na blagoslovile, povečanega gasilnega doma z delnim izletom gasilske župe, ki se bo vršila v nedeljo, dne 1. julija. Ob pol dveh popoldne bo sprejem bratskih društev in narodnih no>. Ob 2 bo sprejem g. bana. klima in kumiee, naio pa odhod k gasilnemu domu. kjer se bo vršila blagoslovitev doma. Po blagoslovitvi bo domača zabava na vrtu g. Gartrože. Vliudro vabljeni! Vidovdanska proslava (Dol pri Ljubljani) Spominu padlih junakov -Kosovega . ki so se bonli -za križ sveti in svobodo zlato se klania tudi naš narod. Prosvetno društvo sv. Helena priredi 20. junija ob S zvečer v cerkveni dvorani v Dolu Vidovdansko proslavo« s prav pestrim spo- redom. Na preslabo so povabljeni tudi | redslav-niki javnih plasti, društva in vse vidnejše oseb Sos i' nove občine. Vabimo tem l*Hom prav se SS razlike, da skupno počastimo spomin Žrtev zi našo domovino. t Franc Volčjak (Virmaše) V ponedeljek. iS. junija nas je preiresla žalostna vest o nesreči, katere žrtev je (»slalFranc Volčjak. Sel je zjutraj v službo kot preglednik pro-„e od Škofje Loke do Zabnice (er pregledoval progo Ko pa je ob po! osmih privozil jutranji vlak t ledenic. jc fant opazil, da ima še neko orodje na tračnici Motel je v zadnjem trenutku vzeti orodje proč, toda nesreča je hoiela drugače. Slroj ga je zadel in vrgel s proge Strojevodja je vlak ustavil, ponesrečenca so naložili na vlak in ga odpeljali v Ljubljano v bolnišnico, kjer pa je kljub takojšnji SBMMpg&P! i . [ l iHf iUfe-' klivJ- Bižai - - 1 -.V ■tS&lr/M m pomoči zaradi hudih |X)ikodb umrl. V torek so ga pripeljali ra dom in "a jxiicži!i na mrtvaški oder, ki je bil pokrit s šopki in venci Kako je bil fant priljubi cr.. so pričale ncresTne lrnme, ki so hodile cd blizu in daleč kropit nesrečnega itilade- niča. Ko so v sredo fantje, njegovi nili belo krsto, da ga poneso na ... igrale solze v naših očeh. Pogreba so se udeleJT ' IJr'i?'elji, d,j. a kraj min, « gasilci v kroju in veliko ljudstva T, Zel« čeprav je jateljev. Zelezničarska godba mu je ^'Tlovo'^! žalostinke, narava je Osla! naiti mirno! neprestano deževalo. Tint žalovala za dobrim. , !»» boš v a za dobrim, pošlenim spominu, dragi tovariš. pS Vlom (Podzemelj) junija je bik> Dne 20. junija je bik> vlomljeno v tr»ovim Lužar v Podzemlju. Železno roleto so s kolom nr? vzdignili in neopaženo pobrali manufakture in ,2 cerije v vrednosti 26.000 Din Zaradi dežja ki i jiadal listo noč, so tatovi dobro zakrili svoje st dove. Imenovani trgovec je bil zavarovan. Zai» čase se večkrat primeri, da kak lujec globoko pod ceno j>rodaja kose blaga Tako blago je najbrž pa^ kradeno. — Dne 22. t. m. jc v Cerkviščih v kil pred hišo utonila dve leti stara Pavlina Željko Zahvala Mariji Pomotuiri. (Peče.) Lt-vičnik Anton, posestnik na Preteriu j, ja Levifnik Pavla, roj. Mal naznanjava vsa vesela, Ia je najin sedem mesecev stari mnfek Stehn a« priproinjo Marije Pomočnice v Peča!, ozdravel. Bil je lako bolan. <1» je kar hiral. Sjial je silno mah in skoro nič več užival. Bi! je mrtvaško iiled, di ga je bilo žalostno gledati. En teden jo kronanja Marijinega kipa, lo je 3. junija, smo prinesli i Peče v cerkev, kjer je dobi! blagoslov Marije Pomočnice, in smo takoj začeli opravljali (levcldner. nico po navodilu sv. Janeza Baska. T s-iji dan potem se mu je zboljšalo in ji- sedaj preteku dveh tednov ves vose!, trden in živahen Izginila je i ialostria blela barva. Lahko uživa raznovrstno hrano in ima lahko in mirno spanje. Naj t»o za !a veliko dobroto očitno izrečena Mariji Pomočnici m-;ina velika zahvala. V katoliško Cerkev je prekopi! Škot pravoslavne rusk<* cerkve v Zedinjenih državah Amerike Vladimir Aleksandrov Na dunajskih pokopališčih so prepovedali spomeniki, ki žalijo svetost kraja in čuvstva vernikov. Pivnica, polna gostov se je porušila v španski Valenciji; 14 oseb ubitih. 20 ranjenih. ča--'. ko sva bila še kot deček in deklica? Bi hotel, ako bi mogel? Hotel bi. ako bi mogel.: Govoril je tako resno, da je takoj razumela. da v resnici tako misli, pa vse njegove misli niso veljale samo njej. Nekoliko časa je molče zrla v tla ter vlekla prste svoje rokavice in enkrat je vzdihnila. Nato pa je izpre-govorila s svojim sladkim, tihim glasom, ne da bi se ozrla kvišku. -Gilbert. kaj sva si drug drugemu? Bral iji sestra? Osupnil je in je zopet ni razumel ter mislil. da je stavila med njiju cerkveno postavo, o kateri je zdaj vedel, da ta ovira ni nepremagljiva. "Nisi moja sestra kakor ti ne more biti tvoja služabnica, je odgovoril z nenavadno toploto. »Nisem tako mislila.« je rekla žalostna. »Potem te ne razumem.- »Ako me ne razumeš, kako naj ti potem povem, kaj mislim?- Pogledala ga je. nalo se pa hitro ozrla v stran, kajti rdečica ji je zalivala lica in sram jo je bilo svoje drznosti. >Mar misliš, da te ljubim kot sestro?: je vprašal Gilberl z resnobno netaktnostjo vse vseskozi poštenih ljudi. Lica so jt še boij zardela in še vedno je žrla v daljavo in prikimavala. >Beairika!c JXo?c Ni ss bolela obrniti k njemu. Kaj sem storil da m! tako govoriš?«. To je ravno! je odgovorila. -Dovršil >i ; velika dejanja, vendar niso bila zame. Mar ti 'lisem povedal, kako spih iz dneva v dan mislil nate, upajoč, da boš |>rav sodila ; moja dejanja? Da. Vendar bi bil lahko še nekaj storil, i Potem bi bilo prav. Kaj pa? ln obrnil so je proti njej. da i bi eul odgovor. Lahko bi bil skušal videti me. •Saj me vendar nikdar ni bilo v taboru. \ Bil sem vedno dan hoda pred vojsko...< Ampak no vedno v boju. Bili so golovo j dnevi ali noči. ko bi bil lahko prijezdil nazaj, j Sešla bi se s teboj, kjerkoli bi hotel — ure I dolgo bi jezdila, da bi te videla. Ti pa še po-I skusil nisi tega. In naposled sem jaz morala ; poslati po tebe in to jirositi. da bi prišel sem-j kaj in govoril z menoj. Dozdeva se mi. kakor bi ne bil niti vesel moje družbe. Nisem mislil, da imam pravico zapustiti svoje mesto in priti nazaj, niti zaradi tebe. Prav lahko bi bil - ako bi ti bilo kaj ; na tem. Govorila je zelo počasi. Gilbert je dolgo časa zrl vanjo in njegov obraz je posla! resen; bil je užaljen. »V resnici misliš, da te ne ljubim? je vprašal, toda njegov glas je bil hladen, ker «a je skušal brzdati, kar se um je še predobro posrečilo. •Saj mi nisi nikdar teea povedal, je odgovorila Beatrika. Zelo malo si storil da bi megla kaj takega misliti, odkar sva bila skupaj kot otroka. Nikdar me nisi skušal videti ! ako bi se moral še tako malo potruditi. I« . celo zdaj nisi vesel, da me vidiš. Tudi njen glas je bil nekam hladen, ven-I dar je drhteval pri nekaterih besedah. Junak je bil ves osupel in presenečen in je počasi ! ponavljal njene-besede. Nikdar ti nisem lega rekel? Nikdar ti j nisem dal povoda misliti tako? O. Beatrika!' V spomin so mu prišle noči. ki jih jc bil i prečni: dolge ure. ko jf> očital sani s>-bi. ker ] je pripustil, da se je ena sama misel na kra-; Ijico vrinila med njega in deklico, ki ni pri-i znala njegove ljubezni — nemirne, otožne ure. j ko je obtoževal samega sebe. mučil samep ; sebe — kako bi ona mogla vse to vdeti? Zdaj je govorila resno, dnsi je acelt ■ skoraj šaljivo: kajti četudi se mu srce "i premenilo, se je vendarle oddaljil od nje v svojem delavnem življenju ter se navadil pn-: krivati prava čuvstva. kakor se zgodi vedno, . kadar živi človek sam ali med tujci- '!es je j bilo. da na zunaj skoraj ni bilo opaziti. d« : je bi! vesel, da jo vidi. in zaradi tega je nila v-a sreča, ki je zvenela iz njenih besedi, preden sta mnogo govorila. Občutil je njfi>' i slabo voljo in postalo mu je jasno, da je « i moral naredili kako veliko napako, ki hi s ; dala le iz težka popraviti Ona pa je wi>p i razmišljala, kako je bila ljubosumna na k"1' liico zaradi njegove ljubezni, in zdaj Jf l" kazalo, da sploh te ljubezni ni bilo. On pa. ki je kakor po nekem iintranj'em nagibu vedno znal pravo ukreniti- kadar nevarnost pretila, dasi je bila njegova duša Naše rane l>od navedenim naslovom prinaša »Ko-l,oški Slovenec« zanimiv članek. Pisan je si-ier za koroške razmere in za koroške kmete, (vendar ga ponatiskujemo prizadetim v blago-otni preudarek: Že smo pisali o težavah, ki tlačijo kmeta, ji omenili, da je marsikdo sam zakrivil, da e zlezel v dolgove, ker se ni znal ozirati na ospodarske razmere, ki v času krize neizprosno zahtevajo, da vsak kolikor mogoče omeji fvoje izdatke. V naslednjih vrstah hločemo opozoriti na nadaljne rane, ki hujše kot svetovna kriza izpodkopujejo kmečki stan. Po-ovno povdarjamo, da nikakor ne trdimo, da o splošno tako. Vemo: velika večina naših kmetov se zaveda težavnega gospodarskega položaja in je temu primerno uredila življenje ter cmej i ta izdatke na najpotrebnejše. Vendar "se še vedno dobijo mnogi, ki ne razumejo toka časa. Pred vsem ugotavljamo, da je po deželi [preveč gostiln. V marsikateri vasi, kjer bi zadostovala samo ena, se nahajata dve ali še več gostiln. Kjer je pičel obstoj samo za enega, jih več ne more obstati. Opazovalec bo moral tudi pritrditi, da v vaseh, kjer ni nobene gostilne, splošno še dobro gospodarijo in se držijo na površju. Kjer pa obstojajo nepotrebne gostilne in žganjaine, ondi so kmetje kmalu zlezli v dolgove, životarijo in propadajo. Marsikaterega gospodarja preobilo zavživanje žganja telesno zgodaj oslabi, mu odvzame vso n kič in razsodnost, da ni več sposoben za delo. Ves otopel se potem nič več ne briga za gospodarstvo in napredek; njegova edina misel ostane le še pijača, ki ga ima popolnoma v oblasti. Ni denarja za davke, ni denarja za obleko otrokom, dn bi mogli ob nedeljah k maši, vedno še pa ga je za pijačo, ki mora biti vsak dan. Ta in oni ima lepo posestvo v ravnini in si ga je prejšna leta še utrdil s prodajo lesa, žganje in igra pa sta ga pripravila v nič. Posestvo je čez mero zadolženo, mogoče ima še pol ducata porokov, že leta ne plačuje? davkov. Za njegovo posestvo bi ga marsikdo zavidal in bi si kljub težkim časom upal na njem obstojati. Gospodar pa po lastni nemarnosti pada vedno bolj. In taki ljudje se oglašajo za javno pomoč! Hočejo naenkrat biti gorski kmetje. Kako naj poleni govorimo o pravih gorskih kmetih, ki neutrudljivo obdelujejo strme njive v hribih in so brez lastne krivde tako močno prizadeli po krizi. Njegov sosed ima mogoče manjše posestvo in več otrok, pa boljše gospodari, ne gre celo leto v gostilno in se odreče marsičemu, pa vleče naprej in plačuje davke. Na deželi ima ta ali oni tudi gostilno skupno s kmetijo. Ne trdimo, da taki kmetje-gostilničarji splošno slabo gospodarijo. V ogromni večini so skrbni gospodarji in skrbijo tudi za obrt, da je gost pošteno postrežem Najdejo pa se tudi izjeme, kjer je gostilna gospodarju v propast — ker je sam gospodar najboljši gost. Ves dobiček — in ta še ne zadostuje — gre po grlu. Včasih gostilničar nima druge pijače kot žganje, katerega kupuje pri bližnjem trgovcu. Zaman vprašuje tuji gost po mali južini, ko ne dobi niti primerne pijače. Cesto gostilniški prostori nikakor ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Take okoliščine dovedejo gostilničarja v večje skušnjave, katerim vedno podleže. Kljub težkim časom se dobijo tudi kmetje, ki lahkomišljeno zaigrajo v eni noči ves denar, ki ga čez dan izkupijo. Zakaj se takih ljudi, igralcev, pijancev in zapravljivcev ne dene pod kuratelo? Marsikatera hiša bi se na ta način obvarovala propasti. Ostalim pa bi bilo v svarilo, da lahkomiselnost in slaba volja ne gradita in držita kmetij.« tako utrujena, je zdaj postal malodušen in se je odrekel vsaki nadi, da bi vso stvar izlepa in izlahka poravnal. Tisto, kar je ljubil, mu j'1 uhajalo iz roke, iu dasi je to ljubil po svoje, je bilo v resnici vse, kar je ljubil in čemur se ni hotel odreči. Brez pomisleka jo je iznenada prijel; in njen obraz je bil blizu njegovega, njegove oči so bile v njenih, njune ustnice so dihale isto sapo. Ni se prestrašila, ampak povesila je oži in prebledela kakor zid. Poljubil jo je, ne enkrat, marveč mnogokrat na bleda usta, na temne oči in bujne lase, kakor da bi je sploh ne hotel pustiti od sebe. "Ce te umorim, vedi, da te ljubim,« je rekel, in vnovič jo je poljubljal, da jo je bo-lelo; toda prijetno je bilo, da jo je bolelo. Potem je mirno ležala v njegovih rokah; počasi se je ozrla in njuno oči so se srečale, bjlo je, kakor da bi se zrušila tista stena med "jima. Ko jo je vnovič poljubljal, so bili njegovi poljubi prijazni in nežni. »Toliko, da te nisem izgubil,« je rekel in j ji šepetal na ušesa. Norinanska strežnica je nepremično sedela ob reki iu čakaia, da je ne pokličeta, Cez »ekoliko časa sta se začela zopet pogovarjati njunih glasovih se je razodevala harmonija, kakor je vladala v njunih srcih. Gilbert 3' je povedal, kaj se je ponoči zgodilo; Beatrika j« i« vedela, da je njen oče prišel v Jsb4«r. »Prišel je, da me odpelje od tukaj,« je rekla; >sva že govorila. Gilbert — nekaj strašnega se je prigodilo. Ti je povedal?« Nič mi ni povedal, samo rekel je, da sem strahopetec!« In zaničljivo se je nasmehljal. Po mojih mislih je skoraj blazen od žalosti.« Umolknila je in položila roko v Giiber-tovo. Njegova žena je mrtva — tvoja mati je mrtva — umrla je z otrokom vred, ki mu ga je rodila.;: Gilbert je ostal miren, samo v očeh mu je bilo opazili izpremembo; vendar je Beatrika, ki je držala roko v njegovi, čutila, kako so mu utripale mišice in se žile napenjale. -Hitro mi povej vse,« je rekel. »Zgorela je,« je nadaljevala Beatrika. »Ona je bila vzrok, da je moj oče odiral ljudi, dokler se niso uprli; zaradi njenega prigovarjanja je dal obesiti voditelja, ki je govoril zanje. Tedaj so se pa vzdignili vsi kmetje v okolici, požgali grad in tvoja mati je zgorela z otrokom vred. Očetu se je posrečilo, da se je rešil. Zdaj sem zopet edini njegov otrok in on me hoče zopet imeti.« Gilbertu je glava omahnila naprej, kakor bi ga bil kdo udaril; nekoliko časa ni izpre-govoril besedice; pred seboj je videl materin obraz; a on je ni videl take, kakor je bila takrat, ko sta se ločila, marveč kakršne se je je spominjal pred tem, tiste čase, ko jo je ljubil nad vse, ne da bi bil vedel, kakšna je v resnici. Vzlic vsemu, kar se je bilo zgodilo, mu je prišla na spomin, kakršna je bila, in njegova bol in žalost je bila resnična, velika. RADIO PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 28. junija do 5. julija 1934 Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila 13 Cas in plošče. - Četrtek, 28. junija: 9 Šolska ura. 18 Kosovska bitka. 18.30 Srbohrvaščina. 19 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Prenos iz Belgrada. 22 Cas, poročila, lahka glasba. — Petek, 29. junija: 8.15 Poročila. 8/30 Telovadba. 9 Orgelski koncert. 9.30 Versko predavanje. 10 Prenos iz stolnice. 11 Radijski orkester. 16 Filozoisko predavanje. 16.30 Radijski orkester. 20 Klavirski koncert. 20.45 Radijski orkester. 22 Čas, poročila, reproduc. koncert valčkov. — Sobota, 30. junija: 18 Granraf. plošče. 18.30 Zabavno predavanje. 19 Koroška ura. 19.30 Zunanji politični pregled. 20 Ruska glasba. 21 »Eroica«. 22 Cas, poročila, harmonika Nedelja, S. julija. 8.15 Poročila. 8,30 Gimnastika. 9 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 iz življenja bakterij. 10.15 Mednarodni zadruž. dan. 1 i Operne arije. 16 Kmetijska posvetovalnica. 16.30 Koncert okteta »šferbenc«. 20 Don Pietro Ca-ruso. 20.45 Pevski zbor pravoslavne kaple. 21.20 Radijski orkester. 22 Cas, poročila, lahka glasba. — Ponedeljek, 2. julija: 18 Pisma. 18.30 Pasemsko vprašanje malih živali. 19 Moderna španska glasba. 19.30 Zdravniška ura. 20 Operetni večer. 21.15 Fantje na vasi. 22 Cas, poročila. 22.15 Valčkova ura. - Torek, 3. julija: 18 Otroški kotiček. 18.30 Podokniec. 19.30 Janičarji. 20 Vijol. koncert. 20.45 Mandolinisfični kvartet. 21.15 Rad. koncert. 22.10 Cas, poročila. 22.30 Angt. plošče. — Sreda, 4. julija: 18 Rad. kvintet. 18.30 O verstvih. 19 Radijski orkester. 19.30 Literarna ura. 20 Klavirski koncert. 20.45 Vokalni koncert, 21.30 Radijski orkester. 22 Cas, poročila. 22.15 Vokalni jazz ansambli (plošče). Na policiji. »Oprostite, gospod komisar, včeraj sem prijavi), da mi je bila ukradena ura, pa prijavo preklicujem, ker sem uro že našel.« »To ne gre, gospod, za to je danes že prepozno. Sicer smo pa lopova, ki vam je uro ukradel, že izsledili in zaprli.« Modrovanje. »Očka, črne kure so mnogo bolj pametne ko bele.« »Zakaj pa, Janezek?« »I zato, ker črne kure znajo nesti bela jajca, bele pa ne znajo črnih.« Ko pa je iznova začutil Beatrikino roko, ki mu je sočutno stiskala njegovo, se je zopet zavedel strašne resnice. In vzdignil je glavo. »Boljše je, da je mrtva,« je rekel bridko. »Ne govoriva več o njej. Moja mati je bila.« Dolgo časa je srepo zrl v reko in polote-vala se ga je otožnost, kakor pogostokrat. Te-dajci je nežen glas prebudil iz žalostne zami-šljenosti in besede so bile v soglasju z njegovimi mislimi. »Nisva sama,« je rekel glas, in dve majhni roki sta se plašno zganili, se mu ovili okoli vratu in ljubeči, ganljivi obraz se je ozrl v njegovega. »Ne pusti, da bi me vzel seboj!« je prosila. Pritisnil je njeno glavo na svoja prsa in še enkrat ji je poljubil lase. »Ne bo te vze!,« je rekel. »Nikdo te ne sme vzeti od mene, nikdo ne sme stopiti med tebe in mene.« Videti je bilo, kakor bi Beatrikine oči kar pile iz njegovih pomen besedi, ki jih je govoril. »Daj mi besedo,« je dejala, dobro vedočj da bi je obljubil ves svet. »Obljubljam ti z vsem svojim srcem.« »Na svojo viteško čast?« Nasmehnila se je, ko ga je vprašala. »Na svojo čast in poštenje.« »In na svojo ljubezen tudi?« Od same sreče se je malone nasmejala. »Na pravo zvestobo zveate ljubezni,« je. odgovoril. (Nadaljevanja,} RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Komunizem je bil namreč vsa in edini njegova vera. V tem je bil podobeu tisočerim drugim ruskim revolucionarjem, ki so bili voljni žrtvovati za svoje ideje vse. Bil je slepo in neomajno prepriča;), da bo marksistični komunizem odrešil svet zato o načelih »ploh ni pripuščal nobenega razpravljanja, temveč je polagal vso varnost le na dejanja in sicer na taka. ki bi vodila čimprej do končnega cilja. Cenil in zbira! je zato okrog sebe predvsem ljudi dejanj, organizacije in podrobnega dela. odklanjal pa ljudi velikih — besed. Te črte Leninovega značaja so dovedie L 1SD3 tudi do razcepa ruske »ocijalno demokratične stranke: boljšinstvoc (večina) preprostih, a neomajno verujočih in slepo uda-nih je šla z Leninom, manjšina (meujševikil izobražencev. ki se niso hoteli pokoriti njegovi nestrpni diktaturi. je šla pa pod vodstvom Plehanova svoja pota. Sicer so se tudi pozneje v njegovi stranki mnenja še večkrat križala. zlasti pne mesece po njegovem povratku v domovino, toda vkljub takim začasnim nesoglasjem. v katerih je pa prej ali slej itak prišlo vedno ua Leninovo, je bila njegova skupina edina trdno, skorajda vojaško organizirana in s popolnoma jasnim ciljem, zaradi česar je morala p>>slati tudi — zmagovalka. To tem laže. ker je bil Lenin \ iz- j biranju sredstev sicer skrajno brezobziren, a če je ka- j za!a potrelia. jako gibek ter je neprestano in povsod . poudarjal potrebo po neprestanem učenju, prilagajanju | in zbiranju izkustev za tem gotovejšo dosego končnega cilja. — Ta Leninova osebnost je utisnila ,-eveda močan pečat tudi vsej njegovi stranki, ki tvori danes vzor vsem drugim komunističnim strankam* sveta in je vsemogočna gospodarica neizmerne Rusije, čeprav tvori tam prav za prav le neznatno manjšino. Ce primerjamo število prebivalstva Rusije in pa strankinih članov v povojnih letih, tedaj se nato pokaže namreč naslednja slika: teti O z — š-= o M £ n is S » V s e s o j u z n a j a komunističeska ja partija (boljševikov) = [Vsezvezna komunistična stranka (boljSevikov)], kakor se uradno nazivlje. v Rusiji sami do najnovejšega časa ni predstavljala niti 1% vsega prebivalstva, iz česar potem seveda tudi lahko razumemo njih ogor-feno nasprotstvo proti demokratizmu. Iz tega pa seveda * To_ ime je prevzela stranka šele spomladi L 1918. da bi se tako ze na zunaj razlikovala od obsovralenih ji sociialnih demokratov in pa ker načelno odklanja vsak demokratizem. nikakor ne smemo sklepati, da bi VKP (tako s« stranka okrajšano označuje sama) kot edina vladajoča in obstoječa na mogla števila svojih Članov čez noc podaseteriti in še več, toda tako po množitev sama načelno odklanja, o čemer bomo govorili še pozneje. Ker smo že pri številkah, bo jako zaimivo, če predamo še plasti, iz katerih je stranka sestavljena. Iz strankine uradne statistike z dne 1 oktobra I. 1928 je n. pr. razvidno, da je bilo v njej: pred v»topom po vstopu v stranko v % delavcev......61.-.....41,9 kmetov 21,1.....12,5 nameščencev .... 16.3.....32,6 raznih drugih .... 1,4 .... . 11,8 Iz teh številk je na eni sttani jasno razvidno, da je v j stranki razmeroma majhen del delavstva in skoraj nič k metov (skupno le 170.000), na drugi strani pa, da postane še od teh delavcev-in kmetov po vstopu v stranko .eltk de! državnih nameščencev, kar je gotovo prav važno vabilo in mamilo za vstop v stranko. O!o v strankinih celicah po kmetiških vaseh je bilo 1. 1928 le 46.6S kmetov in kmetiških delavcev, a celih 42,7«; državnih in strankinih nameščencev. In ta razmerja se od tedaj niso bistveno izpremenila. .lasno nam pa vse te številke dokazujejo, da VKP ni ne delavska stranka i u u e s t r a n k a ljudskih množic, čeprav se vedno predstavlja kot strogo delavska stranka. In ts stranka je danes neomejen gospodar Rusije, kajti ona je tista, ki edina odločuje o celokupnem notranjem življenju države in naroda, vse služi edino in samo njej ter njenim ciljem. Grobo, a točno je sam Stalin označil to stanje pred par leti nekemu ameriškemu časnikarju, rekoč: »Tudi pri nas je več strank; razlika je le ta. da ena vlada, druge pa sede v ječi. Sovjetska država je dejansko le diktatura ta mošnje komunistične stranke, ki pravi, da zastopa ruski proletarijat. Nje nikakor ne moremo označevati kot le slučajno vladajoče v sovj !ski Rusiji. kajti ona sploh ne pozna iu ne priznava nobene tekmovalke. ki bi jo utegnila kdaj nadomestili. 2e v prvih letih svojega vladanja je brezobzirno in do korenin uničila prav vse druge stranke in ko se je 1. 1030 vnovič začela na tihem pojavljati nekaka kme-tiška stranka, je bila zadušena že v kali. Kakor hitro hi se namreč zrušila strankina diktatura, se nujno zruši tudi vsa današnja notranja zgradba Rusije, ker bi izgubila ves z misel. l>enin je izrečno poudarjal, da je naloga njegove stranke voditi množice, ne pa da hi bila ona izraz, volje teh množic, zato so tudi delavsko-kmetiški sovjeti le orodje stranke, ne pa stranka njih predstav iteljica. In ta stranka je že od svojega početka do danes le skupina, ki jo vodijo strogo disciplinirani nekdanji revolucionarji z doslednim in brezpogojnim marksističnim programom (1. 1928 je bilo 98«ž članov vrhovnega vodstva takih, ki so pripadali stranki še pred I. 1918). Ona se niti ne poteguje ne za to. da bi si pridobila večino ljudstva, ker hoče ostati le njegov voditelj, pač pa išče seveda z njim tesnih zvez, za kar ji služijo ravno sovjeti. Ona. kakor že pred revolucijo pod Leninovim vodstvom, tudi danes nikakor noče biti skupina, v kateri bi bilo mogoče še razpravljati o načelih. Ne. te že ima z marksizmom, o njih zato spioh ne dovoljuje no-t> e n e r a z p r a v e . temveč ji gre le za to. da jih oživo-tvon. Zato pa potrebuje brezpogojno poslušnih bojevnikov, pripravljenih na vsako žrtev, kajti ona je stranka dejanj in le obl i ko v a t e 1 j i ca novega, komunističnega družabnega reda •v"; te fr nekoč sestal . „ " » Leonom X. začudil rad, p,p'e * « «'«■"<• »Prem..,, ^ "" ■Kikor, Pile „eta pumo. so bili apostol preprost,, siromaiai t !'•* '""J0 P»P»I: -R . niče, toda ae zabite, J, It bilo tO v tisti doK ko so Se kralj' ^ Srečanje. Plešasti gospod nodernemu dekleta: i Gospodična, vaša glavica je kakor krasne sanje.r »Zato je pa vaša kakor gola resnica.t V šoli. Učitelj: »Povej no, Tonček, od kalere vrste živali je kožuh, ki ga nosi tvoja mati?« Tonček- »Od strica Janeza!c 3S pasi,. Okoli milijon jetnik,,, I« v ruskosovjettkib t,. bonščib Nad tcm J,: stvons se nal, mark.!« ca razburjajo O 40 urnem delavska tednika je Razpravljal, t, dni v švicarski 2,nt,j mednarodna konferenc Zastopnik delodajalce! Ersted. je najlatal, d» ki umi tednik dovedel da ; » sitih cen življenjskih M. ; trebičin. da bi povrrotil ! znižanje mezd. uveljavil l stroje io odprl trati k ! drugim, »a delavstvo u-, ugodnim preuredbao j Volitev obraiaii i sikov t Neračiji se »rS J tako kol v večinoma tsd samodrikib državah Zv upnike, ki ,ih je trti« izvoliti, določi obrata vodja podjetja sporama-no z načelnikom hiti«-ievsk« obratne organizacij* Ce se ta dva ae Bereta sporazumeti, imena-(e zaupnike hitlerievsla diktator delavske sira-kovne organizacije. Praika policija «J preiskavo zaradi kom-nistične propagande srednjih tolah. ki je bil« odkrita pred nekaj dat-vi. Ugotovilo se ie, Ji so nekateri srednjelolci dobivali propaganda! materija! od kormmiitične-ga poslanskega klubi in da §o zaradi tega učtntl In nčenk* mnogokrat prihajali r klubske prostor« komunističnih narodni poslancev v parlamentu, kjer ie bila neke vnt« centrala za propaiawl» komunizma v srednjih kilah. Zaradi tega oiSej« »Narodni Listv«. da n«i te razpusti komunistih« stranka 2M.444 dolarjev ie morala plačati družina bankirja Brevver a iz St P«-la v Sev. Ameriki ugn-biteljcm. da ao ja po treh tednih izpustili na ««• bodo. Kakor pridobljeno ... Pol milijonn na mmM Nekdo je izračuna!, da s« v Ameriki vsako n"""™ prižge ali porabi pni bilijona vžigalic Sc. Tomai. apostol ]t pokopan v Melvposc. dija. kjer je misijM«"' med Himii fIndijci). Krivica. >papa, naš učitelj je zelo krivičen \edno mi pravi, da sem slab v zemljepisu na sem v razredu edini, ki lahko dvigne ve!^glXs < Praročasao je prišel. Krotilec levov v kletki med levi, ko mu pride vratar povedat, da je pri «!oph" jar 1 rafun°m: >d°bro "i wr Pred nevihto v *ar»h. Prvi turist: >A1i se" bojite nevihte v gorah?« Drugi turist: -Se, bojim se je s.imo V tem oddelku so razstavljeni portreti si« r iili bogatih gospa« Kdor ima denar Kakor znano, nameravajo prirediti Franci v letu 1937 svetovno razstavo v Parizu. Za to priliko kanijo zgraditi ogromen stolp, ki bo segal v višino 700 m in ki bo za celih 400 metrov prekosil dosedanje svetovno čudo, piffelov stolp. (Eiffelov stolp je bil prav tako zgrajen za svetovno razstavo v Parizu in sicer jeta 1899.) Misel za tak kolos je že stara nekaj let. Inženjer Losier in državni gradbenik Faure-Pujant sta napravila načrt za ta stolp, ki bi bil visok 700 m, a zunanja oblika naj bi bila v podobi treh odprtih dežnikov, postavljenih drug nad drugim, Oba gradbenika poudarjata velik pomen stolpa zlasti v primeru vojske; ob zračnem napadu bi se namreč mogli spustiti z najvišje platforme lovski aeioplani, pa bi s tem mnogo prihranili na času. (Tak aeroplan potrebuje mnogo časa, da se dvigne v višino 700 m.) Baza stolpa bo imela širino premera 220 m, a najnižja platforma bo široka 200 m. Na najvišjo platformo bo vodila cesta, dolga j 12 km, po kateri bodo mogli voziti celo avto-| mobili. Njegovo cigansko veličanstvo Seveda ne gre za resničnega kralja, temveč za kralja vseh ciganov« v Evropi. Pred meseci se je odpeljal v Številno družino na sestanek v Romunijo. Nato se je vrnil na Poljsko, kamor je pristojen. Gre za Mihaela Kvvieka, ki je bil pred leti v Varšavi izvoljen jza kralja ciganov vsega starega sveta. Mož je zelo čedno oblečen, nosi novo sivo, moderno narejeno obleko, le; , belo srajco z ovratnikom in kravato ter moderne nizke čevlje. Predstavlja se kot Kwiek, kralj ciganov. Iz Romunije se je vračal v tovornem vagonu, češ, da se v njem prijetneje vozi nego v osebnem. Sredi vagona so kuhali čaj. Kwiek je pf> poklicu kotlar; v Poznanju ima tovarno kotlov in kuhinjske posode, kjer je zaposlenih 45 delavcev. Za svoje podložnike skrbi kraljevsko. V Z'bysaku na Poljskem, je dal zgraditi v gozdu dvonadstropno vilo, v kateri je uredil sanatorij za bolne cigane. S svojimi podložniki govori samo v pravem ciganskem jeziku. Kako čiiamo časopis? Zanimivo je opazovati, kako ljudje berejo časopise. Nekateri se ga lotijo od zadaj in pridejo kvečjemu do srede; drugi ga preletijo z očmi in se ustavijo kvečjemu pri kakem kri-£ečem naslovu, tretji se lotijo vsakega članka, ti navadno ne pridejo preko začetka, kvečjemu še preberejo konec. Pravi bralec je tak, ki se loti lista, ko ima dovolj časa, in ga prebere počasi in preudarno, in kar ga posebno zanima, prebere še drugič in tretjič. Pri tem pa ne sledi suženjsko samo listovi misli, marveč si vedno spet ustvarja svoje sodbe in svoja mnenja. Za takega je list nedvomno pravi užitek v mirnih uricah počitka in oddiha. Le preveč pove sodba onega, ki meni, da more biti z listom gotov v polurici. So celo med nami taki vzorni čitatelji in cenitelji dobrega tiska, ki abirajo prihajajoče liste skozi leta in vedno spet radi sežejo nazaj po starih letnikih, da zamorejtf razumeti tudi sedanje dogodke. — Med kateremi si ti, dragi bralec? ★ Ne knpuj in ne čitaj nikdar takih časopisov in knjig, ki bi jih ne mogel na smrtni postelji z mirno dušo držati v roki skupaj z mrtvaško svečo! Morda ne vešf da so v pristanišču Firtli ujeli najstarejšega slanika (arenk), kateremu prisojajo šestnajst let, da jc v samem Ne\vyorku 75.000 ženskih oseb brezposelnih, brez doma in brez zadostne prehrane, da iinn angleški mornar pravico dobiti dnevno gotovo količino ruma, kateremu pa se večina dopove ter vzame rajo denar v nadomc- stilo, da je polovica prebivalstva Kanade mlajša kot 25 let, rodu, v nobenem slučaju pa ne prvorojenci. Med temi so bili Julij Cezar, Abraham Lincoln, Najx>leon, Shakespeare, Nelson, veliki angleški pomor, vojskovodja, Bernard Shaw, George Washington in maršal Foch, ki nam je še vsem v sfiominu iz svetovne vojne; da je mesto Southend na južnem Angleškem najbolj trezen kraj v Evropi. Lani je biio tam nad štiri milijone obiskovalcev in samo 75 je bilo prestopkov zaradi pijanosti; da imajo danes na Angleškem 6000 doktoric; da potuje sonce skozi vsemirje z brzino več kot 17 kilometrov na sekundo; da je surovo maslo najbolj redilna hrana ter oddaja 7000 kalorij na 1 kg masla; da imajo na Angleškem, ki šteje sicer le nekako 45 milijonov prebivalcev 62.500 slepih ljudi, od teh 2307 takih,-ki še niso dosegli starost 16 let; da v južni Afriki živi John Webber, star 90 let, ki se je vojskoval v burski vojni in vojski proti Zulu črncem leta 1879. Vsi njegovi otroci in vnuki so že pomrli; ...... da so neposredno jx> svetovni vojni imeli na Angleškem 1.750.000 vojnih sirot, za katere so morali skrbeti, danes pa jih je samo še 79.650, v netili leiih pa tudi teb ne bo več '(če ne bo druge V°'nda ima Amerika 25,000.000 avtomobilov, Francija 1,800.000, Anglija pa samo 1,300.000; da srce odraslega in zdravega človeka udari okoli 92.000 krat na dan; DROBTINE Princesa, ki je našla Mojzesa. Nedavne najdbe v jerihonskih kraljevih grobovih so pomagale ugotovili, da je bila svetopisemska oseba, ki je našla Mojzesa, plavajočega v košarici iz lubja na Nilu, princesa llatafu. Ta princesa je bila sestra vladarja Tuliliozisa II., ki je vladal svojo deželo samo 13 let. Po njem je prevzela vlado princesa Hatafu, ki je najznačilnejši ženski vladarski lik na egiptskem prestolu. Ona je bila tista ženska, ki je našla in dala potegniti Mojzesa na suho, oskrbela rejo in ga pozneje vzgajala. Po njej je prišel Mejzes do evoje moči in ugleda in po njeni smrti se je svetopisemski prerok umaknil iz Egipta v Midian, kjer je ostal 40 let po njeni smrti, ves čas, dokler je vladal Tutinozis III. Davidov zid t Jeruzalemu. V Jeruzalemu so po golem naključju odkrili najstarejši zid, ki je bil dal pozidati kralj David za obrambo mest?.. V vzhodnem 'mestnem delu se je namreč zrušil kanal. Podrtija je začela ogražati sosedne hiše. Delavci, ki so začeli popravljali porušeni del, so pa kmalu prišli na to, da stoji pod ruševinami star r.id. Obvestili so o tem oblasti, ki so poslale na lice mesta komisijo, ki je ugotovila, da predstavlja ta zid ostanek Davidovega zidu, ki je star danes dobrih 3000 let. , Starinoslovci so la zid doslej že večkrat iskali, toda vedno brez uspeha. Latiniziranje kitajsko pisavo. Zavod za vzhodne znanosti v Moskvi je sestavil latinsko abecedo, odgovarjajočo slovnico za sovjetske državljane kitajske narodnosti. S tem hočejo Rusi poenostavili pismenost ruskih Kitajcev. Abeceda sestoji iz 28 pismenk. Rusija bo izdajaia kitajske knjige poslej v latinici. Zemlja »is j® odprla. V Monterosellu pri Sassa-nju na Sardiniji v Italiji se je obhajala svatba, na kateri se je zbralo trideset ljudi. V trenotku, ko je hotela stopiti po domači šegi mati pred ženina in nevesto, d& jima podeli svoj blagoslov, pa se jo pod svati nenadoma odprla zemlja. Trije svatje so bili pri tem hudo ranjeni, več drugih pa je dobilo lažje poškodbe. Le ž.enin in nevesta sta kaleor po Čudežnem naključju ostala nepoškodovana. Nezlomljivi in iseslepeči naočniki. Šved dr. C. B. Bostrom je leta in teta študiral vprašanje nezlomljivih in neslepečih stekel za naočnike. Slednjič se mu je posrečilo priti stvari do jedra. Sestavil je naočnike, ki odgovarjajo vsem njegovim zahtevam. Izumitelj imenuje svojo iznajdbo Cunealo-ve naočnike. Rabijo pa ne samo ljudem v vsakdanjem življenju, ampak tudi raziskovalcem, turistom, kolesarjem, tehnikom in vojakom, zaradi česar jim pripisujejo strokovnjaki velik pomen Na angleški oklopnici Rodney sledijo s pomočjo posebnega daljnogleda manevrom ostalih oklopnic. To je na vajah angleške mornarice ZA KRATEK ČAS Dvoumno priznanje. »Upam, da bom vsaj 8 svojo vlogo v novi drami imel uspeh In se dopa-del občinstvu.« >Prav gotovo, ker ie kmalu r začetku prvega dejanja umrete.« Med prijatelji. »Blago za novo obleko bi si rad kupil. Ali ne bi hotel stopiti z menoj v trgovino?« »Ali misliš, da imam morda boljši okus kakor ti?« »To ravno ne, anpak innogo več kredita.« Smola: Uradnik: »Ta teden imam pa res smolo. Predstojnik me je doslej zalotil že povsod, samo ne pri delu .. .< Otvoritev gostilne Ceni. občinstvu vliudno naznanjam, da bom na dan sv. Petra 29 junija otvorila na novo preurejeno gostilno pri „f. Tavčar", Selca nad Skcfjo Loke. — Točila bom pristna dolenjska in štajerska vina. — Dobra brana po izberi Priiioročam se za obisk. CILKA IHM.ENC. Pri »bosdravnik*. »Gospa, saj ni treba tako široko odpirati ust.c »Saj ate mi vendar rekli, da mi morate pogledati v usta s kleščami.« »S kleščami ie. toda jaz ostanem zunaj.c n Polovična vožnja za udeležence slavnosli po-rvetitve cerkve sv. Cirila in Metoda je dovoljena. Veakdo naj da vozni listek na vstopni postaji žigosati in naj ga v Ljubljani obdrži. Potrdilo, ki bo potrebno za brezplačen povratek, bodo udeleženci lahko dobili v Ljubljani. Enostaven raslo«;. Sodnik: »Kaj pa vas je napotilo, da ete iz izložbe ukradli zlato uro?: Obtoženec: »Cisto enostavno: V izložbi je bil obešen lepak z napisom: Se opustite prilike! No, in jaz je nisem opustil.« £&K$INJEi« Prvovrstne-kakovosti nudi FBANC POGAČNIK d.i ..z, LJUBLJANA, TyrSeva (Dunajska) cesta št.67, nasproti mitnice. Nerodovitna tla. Pježec: »Vaše mazilo za rast las ni vredno piškavega oreha. Mazal sem si glavo od jutra do večera, pa poglejte, če najdete le en las na nji?« Prodajalec: »Oprostite, gospod, molile se! Naša maža je imenitna, nismo pa krivi, če vaša alava ni za nič.« Pri fotografa. »Tako, zdaj pa glejte v tole »mer in napravite malo veselejši obraz., »Vi ste pa res čudaki Fotografijo pošljem ženi na pocitmce in če bom delal vesel obraz, jo dobim takoj zopet na vrat.« Razlika. »Janezek, povej nam. kakšna je razlika med bliskom in umetno električno iskro?«. »Bliska ni treba plačati, gospod učitelj.« DOBRO ČTSVO k Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gosjx>dinj. Nov jsomnožen in izpopolnjen natis knjižice »Sadje v gospodinjstvu«, ki ga je priredil M. Hutnek, daje vsaki gospodinji in Kuharici obilo važnih nasvetov in navodil, kako ji je ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhavanjem, kako pripravi sadje ali zelenjavo za konserviranje, kako ji je ravnati s posodo za vkuhavanje, s steklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, sadni sir, sadne sokove, brezalkoholne piiače. Drugi del govori o konserviranju zelenjave v kisu ali slanici, o konserviranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zeienjadi in sadja. Knjiga obsega 100 strani besedila, ima nad 90 slik in več* barvastih prilog ter stane nevezana 24 Din, vezana 32 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam iti kuharicam. Mala o&Iasnilc Vsaka drobna vrstica ah nje prostor velja o> enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plaftijo samo polovico ako kupujeio kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali »ateneev in narobe Iiscifl netop i Sodavičank« obrt 4 ks prodam v dobrem stanju. Cena i) n 2.500 Franc Brenčič, Verd 35 Vrhnika. RBiitsfeB delli v pomoč gospod nji in k ot:okom sprejmem Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Gorenjsko« št. 7215. Predi si zelo poceni dobirk nosno posestvo, 20 oralov zemlje, vinograd, zidana biša. radi odpotovanja. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 7015. dobroidočo brez konkurence pri dam po nizki ceoi Franc Drnovšek ml. - Kaka. Rsssšlssp fajenes poštenih kmetskib st .ršev, 16-18 letnega sprejmem. Prednost imajo tudi taki, ki so se že učili. Pogoji po dogovoru • Anion fti-mec, Kovač Gribl,e96. (i rad te pr i Cruomlju. ,Vam za majhen denar dobia oblačila. A. Presker. Sv. Petra cesta 14. f^lfti zasiBžif? brez lastnega kapitala nu limo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za o Igovor nasloviti na: Persson, Ljubljana, poštni predal 307 Poizvedovanja Zlata ara i zlato verižico, ki je tudi spominske vrednosti je bila izgubljena v sredo, 20. junija na cesti od Škofje Loke do Vižinarjev. Najditelj ee naproša, naj jo vrne ali sporoči naslov proti nagradi Josipu Matjanu v Viimarjih 31. S (ara tlika najdena. Na Dunaju so razstavili v cerkvi sv. Štefana dosedaj neznano sliko dunajskega slikarja Spielengla iz leta 1072, ki predstavlja Vne-bohod. Podoba je bila prej glavna slika v Marijinem oltarju severnega kora, pa so jo sedaj našli med navlako na jjodstreš-ju in očistili. Podoba je umetniški ostanek stara dunajske Sole. Poiat o galopu. Od morske ožine Bellc-Isle do Maske v severni Ameriki se razprostira gozd' ni požar 0000 km na dol- g o in 1000 km Široko, genj se je Siril tako naglo, kakor gaif opira konj. Pred kratkim so opazovali gozdni požar< ki sa je razširil v urah na 210 km. i» kronične run "nesljivo in hitro t,nli »F1TONIN«' zdravilo za stare zapojfe. ne rane, kar je ,|„Q iu potrjeno po naših «j7s ° niklh ici zdravstvenih ,B. stitucijah Bilo je čajev, da so b,le take r«8 stare Čez 20 let, , z uporabo >F,|onma(wcr lile v nepolnih mesec dni •Steklenica Din 20-v le karnah. - P0 poštnem no. vzetju 2 stekl. Din »L ! Poučno knjižico št. 17 pošlje b r e z | a Č n o »F1TON« dr. z o. z., Zagreb 1-78 Rc*. pod Sp. br. 158! 0od italijanskim Vezuvom je začel nedavno padali vrel d«. Ri je uničil vso žetev. Ta čudovit in nenavaden d«; godek si razlagajo na način, da je neslo dež lkw vroči di m, ki se je dviga) iz Vezuva. Ta dim in P^ vroča sopara je v zraku zavrela deževne kapij«- DOLŽNIKI! Pristopajte h gospodarski zadrugi „ZA$tltA » Ljubljani, nftsaruhova cesfa 1411, a Vam uspešno poinsga uredili Vaše dolsore, duje najceneje pri «arh Vaših upnikih ii »Masivih. Kmetom ure.uje ise ladere p» UTCf' ® ZaSflfi Nmefo? in posreduj, glede II€Z«ŠtlK ain <01401. Me omajane tret s pristop««'' _ Očetov ponos. »Vaša hčerka igra Heelliovnovl sonato res prav dobro.< ' »Kajne, tudi meni se zdi tako! To dekle res iz nič napraviti nekaj imenitnega!« V profesorjevi rodbini. »Mož. Evica je POP* črnilo: kaj naj storim, za božio voljo?« »Piši s svinčnikom!'