GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"
C	LETO XX	Številka 10	
	novoles
v	J	27. avgust 1982
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
Ob pripravah na 10. kongres ZSS
Jugoslovanski sindikati zadnje čase posvečajo vse več pozornosti osnovnim problemom, ki zadevajo družbeni, življenjski in materialni položaj naših delavcev. S tem se ne vključujejo, kot mnogokje do sedaj, le v reševanje drobnih zadevic, ki so jih družbenopolitične organizacije in poslovodftr'Organi „prepustili” sindikatu, ampak se ukvaijajo s poglabljanjem samoupravljanja kot pogoja za boljši družbenoekonomski položaj delovnega človeka. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah pa sindikati jasno uvidevajo tudi, da je razvitost samoupravnih odnosov v tesni povezavi z gospodarskimi razmerami v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah, s prizadevanjem za spoštovanje dogovorov, povečanje proizvodnje in izvoza in uveljavljanjem stabilizacijskih ukrepov.
O vseh teh vprašanjih se v dnevnih, ko se pripravljamo na 10. kongres ZSS, mnogo govori na delovnih mestih, v osnovnih organizacijah in na razpravah o kongresnih dokumentih. O tem so v intervjuju za delavsko enotnost spregovorili tudi nekateri predstavniki republiških odborov sindikata. Ker so teme pogovorov bistvene za sedanji tok razprav, povzemamo nekaj misli.
Vukašin Lutovac, sekretar RO sindikata delavcev papirne in grafične industrije je dejal, da bodo v njihovem sindikatu namenili več‘pozornosti povezanosti papirne in grafične industrije in dohodkovnim povezavam z izdelovalci surovin in reprodukcijskega materiala: „Te odnose, zlasti pa odgovornost za usodo sestavljene organizacije, moramo okrepiti predvsem med delavci in razbiti
ozke lokalistične in podjetniške plotove, ki jih nekateri gradijo ... Zelo dobro je, da so delavci temeljito seznanjeni z razmerami v naši panogi, da se zavedajo ovir in to je pomembna prednost pri odpravljanju zagat v proizvodnji in uveljavljanju dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, v kar naravnost silijo sedanje gospodarske razmere.”
Franček Ribič, sekretar RO sindikata delavcev v kemični in kovinski industriji, je dejal, da so v teh panogah delavci že spoznali svoj del odgovornosti za normalno oskrbo z zdravili, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in podobnim. „Toda že v dosedanjih razpravah o kongresnih dokumentih smo opazili, da se srečujemo z nekakšnim samozadovoljstvom. Ekonomski položaj organizacij združenega dela je sorazmerno ugoden, zategadelj ljudje premalo razmišljajo da bi hitreje uresničevali vse tisto, kar smo zapisali v zakonu o združenem delu.”
Nekateri so pokazali tudi na slabosti, ki zavirajo samoupravljanje neposrednih proizvajalcev. Tako je med drugim dejal Marjan Vrabec, sekretar RO sindikata delavcev v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu: „V imenu delavcev načrtujejo tudi tisti, ki niso strokovno podkovani za tako delo. Namesto da bi delavci gospodarili s prostorom, sami odločali, kaj bomo gradili in kje, se tu pojavljajo različni organi, zlasti pa občinski izvršni sveti, ki onemogočajo uresničevanje te temeljne delavčeve pravice.”
In za konec še misel Vuka-šina Lutovca: „Temeljno vprašanje pred kongresi je, zakaj delavci ne odločajo — pa naj zveni še tako frazersko — o sadovih svojega dela. Zakaj? Danes v resnici odločajo organi v družbenopolitičnih skupnostih. Od tod marsikatera težava, lokalizem in ne vem kaj še, kar ni v interesu delavcev. Zakaj tega ne povemo? ”
Po Delavski enotnosti priredil N. S.
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 10. septembra 1982 Zadnji rok za oddajo prispevkov je 2. september do 9. ure.
UREDNIŠTVO
Majhne roke -veliko veselja
Že tretjič so se zbrali pionirji na PDA. Letos v Vavti vasi na Pionirski delovni akciji Vavta vas 82 - 100 pionirjev za novo šolo. Pionirji brigadirji so popravili dostop proti nogometnemu igrišču, kjer je predvidena tudi lokacija za novo šolo, katere si vsi želimo, še posebno naši malčki. Očistili so tudi obe brežini ob tej poti in uredili velik parkirni prostor pred igriščem.
(Nadaljevanje na 2. strani)
	m z*"'	'	
	1 uML.. - •	M	
	niBft z? i wi	
	-	JA. W	m
Brigadirji — pionirji so kljub veliki vročini delali zavzeto. Res je, da so 5e majhni, vendar so znova dokazali, da se z dobro voljo lahko veliko naredi.
Majhne roke -veliko veselja
(Nadaljevanje s 1. strani)
V prostem času so pionirji vsak dan pripravili kulturni in zabavni program za starše in krajane. Med drugim je bila v nedeljo, 15. avgusta, na dan krajevnega praznika Straža, tudi proslava za katero so pester program pripravili naši malčki in mladinci 00 ZSMS Vavta vas. Mladi iz Vavte vasi so tudi aktivno sodelovali pri poteku akcije in vodenju ter mentorstvu.
Pionirji so v desetih dneh opravili tudi tečaj za košarkarske pomožne sodnike, tečaj za taborništvo in lokostrelstvo in tečaj iz prometne vzgoje in vožnje s kolesi.
Deset dni so združevali koristno s potrebnim, si nabirali življenjske izkušnje in imeli organiziran skupni delovni dopust. Da so pionirji z akcijo zadovoljni, prav tako tudi starši in ostali krajani, lahko ugotovimo po tem, da število sodelujočih vsako leto narašča in da letos niso vključeni samo pionirji iz OŠ Vavta vas, ampak tudi iz dveh novomeških šol in iz OŠ v Dolenjskih Toplicah.
Za zagotovitev življenjskih pogojev na PDA že drugo leto prispeva denar pokrovitelj PDA, delovna organizacija Gorjanci.
DRAGO KRŠTINC
Izvajanje
raziskovalnih nalog v DO Novoles
Znanstveno raziskovalno delo je temelj vsakega razvoja
V svetu so prav dežele, ki največ sredstev vlagajo v raziskovalno delo, tudi gospodarsko najmočnejše (ZDA, Japonska). Največja svetovna podjetja morajo v neizprosni bitki za tržišče vlagati tudi več kot 10 odst. dohodka v raziskave in razvoj.
Tudi v Jugoslaviji se vse bolj zavedamo pomena lastnega raz-
iskovalnega dela. Očitno je, da bomo zgolj z nakupovanjem tujih licenc vse bolj zaostajali in tudi vse bolj odvisni od razvitega sveta.
Združeno delo združuje sredstva za financiranje raziskovalnega dela na republiški in občinski ravni. Večji del raziskovalnih nalog izvajajo veliki inštituti kot so inštitut Jožefa Štefana, inštitut Borisa Kidriča in visokošolske izobraževalne ustanove. Le malo je velikih podjetij v Sloveniji, ki imajo lastne raziskovalne inštitute (ISKRA, GTAM, KRKA, LEK, ate). V novomeški občini sta edini večji izvajalki raziskovalnih nalog KRKA, TOZD INŠTITUT in IMV.
Tudi v Novolesu se vse bolj zavedamo, da so le stalne raziskave lahko temelj uspešnemu razvoju in delu. Z izgradnjo razvojnega centra smo letos prvič dobili možnost za izvajanje raziskovalnih nalog. Pri občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto smo letos prvič prijavili za financiranje dve raziskovalni nalogi. Za raziskovalno nalogo „Disperzije anorganskih polnil v umetnih smolah in njihova uporaba”, katere nosilec je Razvoj kemije, nam je ORS odobrila financiranje v višini 200.000 din. Z enako vsoto bo ORS financirala tudi raziskovalno nalogo „Lepljenje masivnega in slojastega lesa”, katere nosilec je Razvoj lesarstva.
Rezultati prve naloge bodo osnova za razvoj tehnologije KERAKRILA v tozd TKO. Proizvodni program iz kerakrila bo obsegal kuhinjska pomivalna korita, WC, bide itd., in bo dopolnilo že obstoječega proizvodnega programa.
Rezultati raziskav na področju lepljenja se bodo po eni strani vključevali v projekt
slojastega lesa v TVP, po drugi strani pa bodo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizmov lepljenja in s tem lažjemu odpravljanju problemov, ki občasno nastajajo v lesnih tozd.
Upamo, da sta ti nalogi začetek trajnega sodelovanja naše DO v raziskovalnem delu. Na ta način bomo vsaj del denarja, ki ga tudi Novoles izdvaja za raziskovalno delo, porabili za raziskovalne naloge, ki nas neposredno zanimajo.
ZA RAZVOJ ANDREJ KOSEC, dipl. ing.
Kdo je
glavni nosilec ocenjevanja?
POMEMBNOST POLITIČNO VARNOSTNE OCENE KOT IZHODIŠČE ZA DELOVANJE KOMITEJA ZA SLO IN DS
Pogosto se zastavlja vprašanje, kdo je glavni nosilec ocenjevanja politično-varnost-nega stanja: komite za SLO in DS ali kdo drug, in po kateri poti gredo ugotovitve in ocene, od komiteja k organizaciji ZK, ali od organizacije ali organa ZK h komitejem in drugim subjektom.
Tako zastavljeno vprašanje je povezano z obveznostjo komitejev, da „ocenjujejo” politično—varnostno stanje” in da v skladu z ugotovitvami, do katerih so prišli, vplivajo na pripravljenost tozdov, da se upre vsem oblikam ogrožanja.
Res je, da imajo komiteji to nalogo in da je to njihova primarna obveznost. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je to naloga in met oda dela tudi
drugih subjektov, organizacij in organov, predvsem pa organizacij in organov ZK, ki so dolžni v skladu s svojo vodilno vlogo in posebno politično odgovornostjo na področju obrambe in zaščite, ocenjevati politične razmere v svojem kolektivu in opozarjati na elemente, ki bi lahko kvarno vplivali na moral-no-politično stanje, odkrivati vzroke, ki razburjajo delovne ljudi, izvore nevarnosti za občane in politični sistem, delovanje sovražnih nasprotnih skupin in skupinic ter raznih demagogov, in sprejemati ugotovitve za idejnopolitično delovanje, s katerim bi preprečevali in od pravljali določene nevarnosti.
To je stara naloga organizacij ali organov ZK. V nekaterih obdobjih je bila ta izredno pomembna naloga zanemarjena, zdaj pa se spet vrača v vsebino dela vsake organizacije in potrebe. Če bi namreč bili komunisti ( z njimi pa tudi ostali delovni ljudje ter seveda komiteji) bolj dosledni pri izpolnjevanju te svoje obveznosti, bi gotovo pravočasno opazili mnoge negativne pojave. Videli bi, kje vse trošijo težko zaslužena sredstva, kjer razsipajo. Pravočasno bi zaslutili pojave t. i. „koristnih malverzacij”, ki nam povzročajo veliko gmotno in politično škodo. Organizacije ZK, ki so pravočasno in vestno ocenjevale take pojave, so z delovanjem komunistov v družbenopolitičnem sistemu in samoupravnem mehanizmu močno vplivale, da so se te ocene in na njih sloneče ugotovitve oblikovale v enoten pogled in kriterij delovnih ljudi, pritegnjenih k varovanju pred družbeno škodljivimi ravnanji in delovanji. *
Torej je ocena politično—varnostnega stanja redna naloga ZK in izhodišče za delovanje obrambno zaščitnega mehanizma. Komite za SLO in DS izhaja pri svojem operativnem spremljanju vseh elementov, ki vplivajo na moralno—politično stanje in varnost tozda, iz osnovnih ugotovitev ZK. Na njihovi podlagi nato preučuje in spremlja probleme in pojave ter opozarja na ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti. Člani komiteja, ki so vodilni družbenopolitični delavci, predstavniki delavskih svetov, poslovodnih organov, predsedniki družbenopolitičnih organizacij, starešine enot teritorialne obrambe in civilne zaščite ter drugi pomembni delavci, s svojim družbenim položajem in odgovornostjo neposredno delujejo v tozdu, kjer se družbeno škodljivo delovanje pojavlja ali pa grozi, da se bo pojavilo.
J. D.
Predlog
organiziranosti priprave surovin
V letu 1981 je Novoles pri predelavi masivnega lesa pričel s končnim urejanjem tehnoloških osnov za pripravo surovin. Ureditev tega področja je v skladu z idejno zasnovo rekonstrukcije celotne lesne proizvodnje v Straškem Novolesu. Ta idejna zasnova bodoče proizvodnje pohištva predvideva postavitev specializiranih obratov za posamezna področja predelave lesa. S specializacijo oz. delitvijo dela in proizvodnih programov bomo dosegli občutno višjo produktivnost dela, boljšo kvaliteto izdelkov in znižali direktne ter ostale stroške proizvodnje. Vsi ti cilji so za vsako panogo posebej pa še za lesno proizvodnjo v Novolesu, ki je v zadnjem obdobju tehnološko in organizacijsko zaostajala, življenjskega pomena.
Eden od osnovnih obratov v sklopu specializirane proizvodnje naj bi bila priprava surovin, ki bi zagotavljala surovino vsem finalistom — potrošnikom masivnega lesa (bukev, smreka - jelka, egzote, hrast itd.). V delovni enoti priprave surovin naj bi se opravljala dela v sledečem obsegu:
prevzem lesa od tozda Žaga in od zunaj (nabava),
—	predsušenje in naravno sušenje lesa,
—	tehnično sušenje lesa (klasično, vakumsko),
—	krivljenje lesa,
groba strojna obdelava (skoblanje, formatiziranje),
—	leplenje lesa (sedeži, plošče, četrtači itd.) in
—	oddaja polproizvodov finalnim tozdom.
Obseg poslovanja izhaja iz obravnave planskih, tehnoloških, kadrovskih in samoupravnih činiteljev, ki predstavljajo v predlagani obliki optimalno zaključeno celoto.
Sedaj in v preteklosti je bilo delovno področje priprave surovin razdeljeno na dva tozda (Žaga in TDP). Stanje je sedaj tako, da ima tozd Žaga v sklopu svoje proizvodnje objekte predsušilnic, vakumskih sušilnic in lopo za les, tozd TDP pa sušilnice za tehnično sušenje, krivilnico, grobo strojno obdelavo in leplenje lesa. Tako stanje je nastalo zato, ker so bili nosilci investicijskih vlaganj v posamezne objekte v Novolesu
različni. Tako porazdeljene kapacitete pa ne zagotavljajo uspešnega dela, saj je planiranje dela največkrat večstopenjsko in preveč prepleteno, da bi bilo lahko učinkovito.
Strokovna komisija, sestavljena iz delavcev KPO, razvoja, proizvodne	koordinacije	in
tozda TDP ter Žaga je na osnovi študija in analize planskih, tehnoloških,	kadrovskih in
samoupravnih činiteljev prišla do zaključka oz. predloga, da se kompleks priprave surovin oblikuje v samostojno delovno enoto — tozd. Cilji predlagane organiziranosti so naslednji:
—	na področju planiranja je potrebno doseči enotnost planov. Vsi tozdi morajo biti pri tem v enakovrednem položaju. Odpravljeni morajo biti posebni interesi posameznih porabnikov in proizvajalcev surovin, ki so izhajali iz posedovanja tehnologije.
— Doseganje optimalne izkoriščenosti kapacitet strojev in naprav.
-	Skrajšanje ciklusa v predelavi decimiranega lesa optimalizacijo zalog lesa, ki finančno zelo obremenjujejo proizvodnjo.
— Zmanjšanje oz. ukinitev medfaznih skladišč dicimirane-ga lesa v finalnih tozdih.
— Izboljšanje izkoriščanja — zmanjšanje škarta. Porabniki sprejemajo grobo obdelane decimirane elemente brez škarta, tako, da ne bo trpela normalna produktivnost zaradi obdelave neustreznih elementov in stalnih dodelav.
Navedene cilje bo možno doseči z izpopolnitvijo tehnologije, predvsem pa z dobro organiziranostjo in z ustreznim kadrom. V kompleks priprave surovin so tozdi Novolesa v okviru združenih sredstev ali direktno, samo v letih 1981/1982 investiral okoli
71.753.000	din (sušilnice, lopa, leplenje). Plan uvoza opreme predvideva nabavo strojev in naprav v vrednosti 23.500.000 din.
V bližnji prihodnosti se bodo ob rekonstrukciji oz. novogradnji prostorov za površinsko obdelavo v tozdu TDP sprostili tudi prostori za boljše organiziranje grobe strojne obdelave (skoblanje, formatiziranje, krivljenje, lepljenje).
Ne glede na trenutno nepopolnost strojne opreme in pomanjkanje proizvodnega prostora je potrebno že dosedanje investicije, ki niso bile majhne, kar se da izkoristiti. Le bistveno povečana proizvodnja v finalnih tozdih, ki jo lahko popravi boljša preskrba s surovino, bo mogla finančno opravičiti denar, ki je bil in bo še investi-
ran v celoten kompleks priprave surovin.
A. B.
Delitev dela v TOP
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Proizvodnja pohištva v okviru TOP bo imela dva tehnološko in programsko dokaj zaključena sklopa, ki se bosta oskrbovala vsak iz svoje priprave surovin.
Po tej porazdelitvi sodijo v prvi sklop:
Priprava surovin I (ipasivnega lesa) z naslednjimi enotami:
1.	proizvodnja gugalnikov,
2.	proizvodnja stolov,
3.	proizvodnja masivnega sedežnega pohištva in omarnih front,
4.	oblazinjeno pohištvo, kot nadaljevanje proizvodnje sedežnega pohištva.
V drugem sklopu je priprava surovin II. (obrat ploskovnih polizdelkov) z enotami:
1.	ploskovno pohištvo ameriškega stila v Novem mestu,
2.	ploskovno in kosovno pohištvo v Straži,
3.	tozd Bor iz Krškega, ki prevzema nekatere programe iz TOP.
Na koncu celotne palete pohištvenih tovarn, je skladišče končnih izdelkov.
Priprava surovin I (lesa).
Kot oskrbovalec s surovino vseh proizvajalcev masivnega pohištva v grobem zajema naslednje delovne faze: prevzem ali nabava decimiranih elementov, zračno sušenje, predsušenje, sušenje, kondicioniranje, krivljenje, groba strojna obdelava in lepljenje lesa. Ker je Novo-lesova tehnološka usmerjenost že dlje časa naravnana na deci-miranje svežega žaganega lesa, mora biti planiranje dela žage usklajeno z delom decimirnice in naprej s sušenjem do finale.
Proizvodnja gugalnikov (TDP)
To je tradicionalna Novoleso-va proizvodnja in temelj finale, ki je v dolgih letih neprestanega naprezanja za velikimi izvoznimi nalogami polagoma oslabela, zato je nujno, če hočemo še naprej obdržati zahtevno ameriško tržišče, ta tozd, temeljito obnoviti in. zgraditi prostor za površinsko obdelavo. Seveda pa bo treba tudi temeljito posodobiti zastareli strojni park in notranji transport.
Štolama Dvor
Na Dvoru bomo zgradili novo lakirnico, ki bo omogočila povečanje proizvodnje za več kot 40 odst. in razširitev asortimana na bolj zahtevne izdelke. Dopolniti oz. obnoviti bo treba tudi strojni park ter nekatere infrastrukture objekte. Pri načrtih za rekonstrukcijo Dvora imamo težave, saj so objekti in Krka spomeniško zaščiteni.
Proizvodnja masivnega sedežnega pohištva in omarnih front
Proizvodnja masivnega sedežnega pohištva je sedaj že tradicionalna proizvodnja tozd TSP, ki ima z ustrezno razširitvijo in posodobitvijo tehnologije in delovnega programa lepe perspektive. Pri posodobitvi ne predvidevamo nobenih novogradenj, le razširitve na prostor, ki ga sedaj zaseda ploskovna proizvodnja. Ta se bo morala odseliti na novo lokacijo. Za potrebe površinske obdelave bo treba zamenjati en stolpni sušilnik z dvema kanalskima, medtem k ko bi sedanji stolpni sušilnik B, služil potrebam površinske obdelave omarnih front. Te bomo proizvajali v novogradnji, ki bo končana v letu 1982.
Oblazinjeno pohištvo
Oblazinjeno pohištvo je program, ki je sedaj del proizvodnje tozda TSP, predvidevamo pa bistveno razširitev asortimana in količin izdelkov. Za potrebe te proizvodnje bomo uporabili del sedanje montaže in tapetništva, rekonstruirati pa bo treba sedanje skladišče izdelkov (vgraditi še eno etažo), tako da bi bila skupna proizvodna površina velika približno 3000 m2.
Priprave surovin II. (ploskovni polizdelki)
V drugem sklopu je skupni proizvajalec polizdelkov obrat ploskovnih polizdelkov, ki bo baza za vse obrate, ki bodo izdelovali pohištvo iz plošč. To bo nekakšna centralizirana deci-mirnica plošč različne sestave, ki pa bodo še ploskovno in robovno oblepljene s furnirjem ali nalepki in take dostavljene finalistom. Obrat bo zgrajen na novi lokaciji izven sedanje Straške ograje Novolesa.
Ploskovno pohištvo Novo mesto
Proizvodnja ploskovnega pohištva v Novem mestu bo tam obstajala še naprej. Izbrani proizvodni program ameriških rega-
Delitev...
(Nadaljevanje s 3. strani)
lov je ustrezen za zmogljivosti tozda, vendar je površinska obdelava tako zahtevna, da bomo morali zgraditi povsem novo lakirnico, primerno pa bo treba preurediti tudi ostale delovne prostore in obnoviti strojno opremo. V svoji končni fazi bo ta tovarna dobivala furnirane in formatizirane ploskovne polizdelke in omame fronte iz Straže, in jih Analizirala v končne izdelke za izvoz.
Proizvodnja ploskovnega in kosovnega pohištva
Zaradi prestrukturiranja proizvodnje v TSP in zahtevanega nadaljevanja proizvodnje ploskovnega in kosovnega pohištva tipa „barok“ in podobnih, pa bo potrebna gradnja nove tovarne za tovrstno pohištvo. To bo produkcija, ki bo polizdelke dobila iz obrata ploskovnih polizdelkov in tudi od drugod, jih mehansko in površinsko obdelala ter kompletirala v končne izdelke.
Pohištvena proizvodnja Bor Krško
S prevzemom programa pohištva iz TOP se tudi Bor vključuje v verigo tovarn v okviru projekta TOP. Da bi Bor lahko nemoteno proizvajal program Skand in Kerin (ki je že v rednem delovnem programu), bi moral razširiti in posodobiti lakirnico ter na novo zgraditi montažne in skladiščne prostore.
Skladišče končnih izdelkov
Skladišče izdelkov bo posebna enota, najbrž v sklopu TOZD BLP. Tehnološko gledano bo to srednjevisoko regalno skladišče s talno površino 800 m2 za potrebe vse pohištvene proizvodnje Novolesa, saj se bodo tu zbirali, kompletirali in odpremljali kupcem skoraj vsi izdelki. Skladišče bo moralo biti vodeno z računalniško podporo.
Lokacija novogradnje bo na novem zazidalnem okolišu pri vasi Sela.
Kot je bilo že omenjeno, bodo vse enote TOP močno soodvisne, s čimer bo tudi z organizacijskega in samoupravnega stališča močno poudarjena Novolesova skupnost.
SLAVKO MEDLE
I Akcija NNNP82!
Letos že tretje leto zaporedoma načrtujemo akcijo NNNP. V tem pogledu predstavlja akcija nadaljevanje aktivnosti družbenopolitičnih in družbenih subjektov v prizadevanjih za podružabljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za usposabljanje vseh subjektivnih sil za uresničevanje in izvajanje konkretnih nalog s področja obrambe in samozaščite.
Ugotavljamo, da kljub hitremu uveljavljanju in podružabljanju celotnega sistema SLO in DS še vedno prihaja do določenih pomanjkljivosti v delu nosilcev družbene samozaščite. To kljub nenehnemu naporu navedenih dejavnikov, da bi izboljšali obstoječo situacijo. Posledice nesreč lahko z večjo budnostjo, z boljšo usposobljenostjo in obveščenostjo ter tudi z boljšo sinhronizacijo postopkov v znatni meri zmanjšamo in ohranimo mnogo življenj in ogromna materilna sredstva. Predvsem je v tem pogledu kritično stanje na področju prometne, pa tudi požarne varnosti. Zato si bomo v akciji NNNP- 82 prizadevali za čim širše seznanjanje delovnih ljudi in občanov z varnostno problematiko. Tako bomo z boljšo organizacijo in predvsem z večjo odgovornostjo na področju požarne in prometne varnosti ter civilne in narodne zaščite kar največ prispevali, da bomo čim hitreje odpravili vzroke, ki slabijo požamo-varnostne in prometne razmere, ter usmerili aktivnosti vseh dejavnikov k končnemu cilju, t. j. k zmanjšanju nesreč, števila žrtev, materialne škode in k večji varnosti in zaščiti družbenega in osebnega premoženja.
Akcija NNNP — 82 bo potekala kontinuirano in celotno po programu, ki ga sprejme koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL in v okviru aktivnosti, ki jih pripravijo komiteji za SLO in DS v TOZD in KS. Cilj aktivnosti je bistveno zmanjšanje števila prometnih nezgod in požarov, boljši organiziranost in usposobljenost narodne in civilne zaščite ter dvig družbene in preko nje tudi osebne zavesti, vseh subjektov v naši samoupravni socialistični družbeni ureditvi.
TEMELJNI NOSILCI AKCIJE V DO
ZKS:
Preko svojih OO v OZD angažira svoje članstvo pri delovanju v samoupravnih organih v OZD z usmeritvijo k krepitvi idejnopolitične in družbene samozaščite in preko aktivnosti k uresničevanju akcijskih usmeritev ter politični mobilizaciji vseh dejavnikov v akciji NNNP-82. Tekoče spremljajo in ocenjujejo varnostno-politične razmere preko OO ZSS in usmerjajo akcijo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. S svojim konstruktivno analitičnim pristopom sodelujejo v komiteju za SLO in DS pri politični oceni aktivnosti v svoji družbeni sredini.
ZSS:
OO ZS deluje v skladu s programom aktivnosti, ki ga bo izdelal OS ZS in v okviru aktivnosti sprejetih v svojih temeljnih samoupravnih sredinah. Skrbijo za krepitev družbene samozaščite v tozdu in DO, za
nadaljno kvalitetnejšo organiziranost in kadrovsko izpopolnjenost narodne in civilne zaščite ter za usposobljenost njihovih članov za doslednejše delo pri varovanju in zaščiti premoženja ter pri izvrševanju predpisov in samoupravnih aktov s področja požarne in prometne varnosti. OO ZSS so nosilci družbenopolitične aktivnosti za čim popolnejše vključevanje delovnih ljudi v uresničevanje programskih izhodišč akcije NNNP, ki jih izvajajo posamezni strokovni in drugi nosilci v delovnih okoljih. Hkrati se OO ZSS v TOZD in DO zavzemajo za akcijo usposabljanja delovnih ljudi v primeru nezgod ali požarov ter jih tudi seznanja z ocenami ogroženosti, ki so jih izdelale strokovne službe tozdov in DO s področja prometne in požarne varnosti.
ZSMS:
Deluje skladno s svojo temeljno usmeritvijo na področju idejnopolitične vzgoje in družbeno-samozaščitne osveščenosti mladine.
AKTIVNOSTI Zagotovitev večje prometne varnosti
Temeljni nosilec aktivnosti na področju prometne varnosti je Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s svojimi članicami. Akcija bo potekala na različnih področjih dela:
a.	vzgojnoizobraževalno,
b.	tehnično urejanje površin in drugih pogojev za zagotavljanje prometne varnosti in
c.	prometno-vzgojna informatika in osveščanje.
Nosilec aktivnosti v občini bo Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri LS SOb.
Zagotovitev večje požarne varnosti in zaščite družbenega premoženja.
Protipožarna aktivnost in zaščita premoženja sta vključeni v akcijo NNNP zaradi vedno večjih posledic požarov z ogromno materialno škodo, ki so ze ali lahko v bodoče izničijo stabilizacijske napore in ogrozijo socialno varnost delavcev v konkretni družbeni sredini.
Nadaljni razvoj narodne zaščite
Akcija je usmerjena v nadaljnjo organizacijsko izpopolnitev narodne zaščite v smislu širjenja in krepitve enot NZ v tozdih, KS, oblikovanju narodne zaščite po skupnostih stanovalcev, ulicah, vaseh in zaselkih. Potrebno je seznaniti in usposobiti delovne ljudi in občane za izvajanje družbeno samozaščitnih nalog in nalog narodne zaščite.
Civilna zaščita
Cilj akcije je, da se v vseh delovnih sredinah in v bivalnih okoljih, kjer CZ še ni ali pa je pomanjkljivo organizirana, delovni ljudje in občani organizirajo in usposobijo za uspešno izvajanje množične samozaščite, samopomoč in vzajemno pomoč ter ustrezne ukrepe CZ ob naravnih in drugih nesrečah ter ob izjemnih razmerah. Potrebno je oceniti nevarnosti naravnih in drugih nesreč v miru in v izrednem stanju ter možne posledice teh nesreč v konkretnem delovnem in bivalnem okolju. Z oceno je potrebno seznaniti delovne ljudi in občane.
AKCIJSKI PROGRAM AKTIVNOSTI NNNP 82
1.	Pregled in preizkus uporabnosti hidrantov, ročnih gasilskih aparatov in ostale gasilske opreme. Izvajalec: CZ v KS oz. OZD, gasilsko društvo. Rok: september — oktober.
2.	Usposabljanje krajanov in delovnih ljudi o varstvu pred požarom in rokovanje s sredstvi, ki so na razpolago v bivalnih okoljih ali na delovnem mestu. Izvajalec: CZ v KS oz. OZD. gasilsko društvo. Rok: september — oktober.
3.	Izdelava ocene možnih žarišč, kjer lahko pride do večjega požara (ali je dovolj gasilne opreme in požarne vode; konkretno za posamezni primer). Izvajalec: CZ v KS oz. OZD, gasilsko društvo. Rok: oktober.
4.	Preventivni požarnovarnostni pregledi gospodarskih in stanovanjskih objektov s komisijami gasilskih enot (dimniki, podstrešja, kleti...). Izvajalec: gasilsko društvo v KS. Rok: september, oktober (stalna naloga).
5.	Izdelava ocene požarne ogroženosti KS in OZD (preveriti vsebino samoupravnih aktov o organiziranosti varstva pred požarom in kakšna je dejanska organiziranost varstva pred požarom). Izvajalec: CZ v KS oz. OZD, gasilsko društvo. Rok: 31. oktober.
6.	Prometna varnost in tehnična opremljenost vozišč v KS (označbe na cestišču, prometni znaki, preglednost križišč, parkiranje, avtobusna postjališča, prehodi za pešce). Izvajalec: svet KS v sodelovanju z DPO in vodjem varnostnega okoliša PM. Rok: september — oktober.
7.	Usposabljanje mladine za vzgojo v cestnem prometu. Izvajalec: šole in komisija za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Rok: september — oktober.
8.	Varovanje družbenega premoženja (in njihova usposobljenost). Izvajalec: NZ v KS oz. OZD. Rok: oktober.
9.	Izdelava oz. izpopolnitev ocene prometne varnosti v KS. Izvajalec: svet KS. Rok: 31. oktober.
10.	Zaključna vaja NNNP 82. Nosilec: občinski štab za CZ, sodelujejo enote CZ in NZ. Rok: november.
Uspeh akcije NNNP 82 lahko zagotovimo, če bomo k njeni izvedbi pristopili organizirano.
Z akcijo moramo evidentirati probleme s področja, ki ga akcija zajema in te probleme z
j-----------------------------1
•	•
j OBVESTILO
•	Obveščamo vse prijatelje :
•	kegljanja, da se prvo sredo v j
•	septembru znova pričnejo:
•	treningi in rekreacija v : j Domu JLA v Novem mestu :
•	(od 17 -19 ure).
akcijo NNNP 82 pričeti reševati. Vendar se moramo obenem zavedati, da morajo postati požarna in prometna varnost družbena samozaščita ter zaščita družbenega in zasebnega premoženja naše stalne naloge . Povsod in vedno, kjer se nahajamo, se moramo samozaščitno obnašati, če hočemo, da bomo lahko delali in živeli v miru.
Zato sodelujmo v akciji NNNP zavzeto in množično!
Pripravil: V. F.
Kadrovske
štipendije
Za šolsko leto 1982/83 je Novoles razpisal 102 kadrovski štipendiji. Rok za oddajo je bil 30. junij 1982. Odbor za medsebojna razmerja je na 6. redni seji 30. julija 1982 obravnaval vloge za dodelitev štipendij po naslednjih kriterijih:
1.	po SS o štipendiranju v občini dohodek na družinskega člana ne sme presegati 85 odst. poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS za leto 1981;
2.	uspeh: odličen (9—10) — 30 točk, prav dober (8—9) -20 točk, dober (7—8) — 10 točk, zadosten (6—7) — 5 točk, nezadosten — 0 točk;
3.	letnik šolanja: — ni končan 8. razred - 0 točk,
—	končan 8. razred ali srednja šola — 5 točk,
—	končan 1. letnik — 10 točk,
—	končan 2. letnik — 15 točk,
končan 3. letnik — 20
točk;
4.	stanovanje: — v občini Novo mesto — 10 točk in
v kraju kjer je tozd in potreba po profilu — 15 točk;
5.	zaposlitev staršev: za vsakega starša v Novolesu 10 točk;
6.	samohranilci: 10 točk;
7.	število nepreskrbljenih otrok: nad 5 otrok - 5 točk, 5
otrok — 4 točke, 4 otroci — 3 točke, 3 otroci — 2 točki, 2 otroka — 1 točka, 1 otrok — 0 točk.
Odbor za medsebojna razmerja je dodelil štipendijo naslednjim prosilcem: za poklic dipl. obramboslovec Josipu Bostiču, za poklic diplomirani ekonomist Brigiti Hočevar, za poklic diplomirani pravnik Darji Peperko, za poklic diplomirani inženir lesarstva Igorju Kor-delcu, za poklic lesar — tehnik Dominiku Kresetu, za poklic kuharice Ireni Hrovat, za poklic obdelovalec lesa (skrajšan program) Mariji Čelič, Janezu Pircu, Jožici Drab, Franciju Možetu, Franciju Hutevecu, Jožetu Mantelu, Štefanu Srebrnjaku.
Tozd Sigmat je razpisal 3 štipendije za poklic — oblikovalec kovin (SR). Od teh se ena spremeni v kovinar — skrajšan program ter se dodeli Jožetu Habinu.
S prosilci štipendij za srednji program (lesar — ozki in lesar — široki) se sklene štipendijska pogodba za srednji lesarski
! Razpis
j tekmovanja v plavanju : med tozdi DO Novoles
S Vabimo vas na med-j tozdovsko tekmovanje v pla-
•	vanju, ki bo v torek 31.
•	avgusta 1982, ob 16. uri, v
•	bazenu v Dolenjskih Topli-; cah.
j Pravila tekmovanja:
J Tekmovanje bo posamič-
•	no in ekipno v moški in
•	ženski konkurenci v na sled-j njih disciplinah:
•	50 m prosto za moške 50 m prsno za moške in
: ženske,
i 3 x 50 m štafete za j moške in ženske (v štafeti
•	nastopata 2 tekmovalca pro-
•	sto in eden prsno).
•	Ekipo tozda predstavlja-
•	jo: 1. tekmovalec prsno
;	1. tekmovalec prosto
j Štafeta
j Prosimo vse tozde, da eki-: pe prijavijo v kadrovsko so
•	cialno službo (Rajer Ljubo
•	int. 38) najkasneje do petka
•	27. avgusta 1982. Prijavi se •lahko tudi več posamezni-i kov, kar je tudi zaželjeno. V j primeru slabega vremena : (dež) ali premajhnega števila : udeležencev tekmovanje
•	odpade.
Plavalna sekcija t~-------------------------
program. Po končanem prvem letniku se z ozirom na učni uspeh razporedi učence v posamezne smeri srednjega lesarskega programa in štipednija se podaljša za eno oz. dve leti. Štipnedije za srednji lesarski program je odbor dodelil naslednjim: Slavku Kastelcu, Martinu Kastelcu, Martinu Tršči-narju, Metodu Murnu, Tončki Vesel, Romanu Novaku, Jožetu Rotarju, Antonu Bukovcu, Viktorju Brezniku, Franciju Turku, Marku Papežu, Igorju Špringer-ju, Marjanu Ogrincu, Gustiju Vrtarju, Franciju Bregarju, Robiju Beletu, Janezu Markoviču, Janezu Bregarju, Darku Sladič, Andreju Bukovcu, Borisu Povhetu, Robertu Hrovatu in Franciju Štravsu.
Štipendije niso bile odobrene prosilcem, ki so izpolnjevali slabše pogoje, kot tisti, katerim so bile štipednije dodeljene. Za poklic diplomirani ekonomist: Staniša Oliveri in Zidarič Alenki. Za poklic dipl. pravnik: Punčuh Renati in Beronja Sonny. Za poklic lesar — tehnik: Vidmar Ludviku, Šprin-ger Branki, Bele Mirku, Kozlevčar Igorju, Ferko Viktoriji, Dalmacija Vanji in Flajnik Marjanci. Za poklic kuhar: Koncilja Marinki, Ihan Nevenki, Šutar Marinki, Tolar Darji, Tubanovič Nevenki, Poličnik Marini, Pavlin Nadi, Zupančič Mariji, Murgelj Andreji.
Mirtič Jože in Kuhelj Stanko v prošnjah nista navedla smeri za katero se bosta šolala, zato se jima odobri štipendija samo v primeru, če sta se vpisala v lesar srednji program (III. in IV. stopnja) ali v skrajšan lesarski program.
Odbor za medsebojna razmerja ni dodelil štipendij prosilcem, katerih prošnje so prispele po roku in so že razporejene: Kužnik Anici, Žohar Jerneju, Valant Karmen, Rajer Mojci, Bohte Darku.
Štipendije niso bile odobrene naslednjim prosilcem, ki so prosili za štipendije, ki niso bile razpisane: Šenica Igorju, Špan Marku, Permanšek Ireni, Zupančič Minki, Žagar Danijeli, Vidmar Mihaeli, Aš Brigiti, Goleš Mojci, Zec Stevanu, Novak Vojki.
Štipendije niso bile odobrene tudi prosilcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev, upoštevajoč preveliko oddaljenost kraja stanovanja do kraja kasnejše zaposlitve in slabe povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. To so: Smrke Marjan, Šneler Miroslav, Zore Matjaž, Sladič Darko, Mihelič Kristina in Kordiš Tomaž.
Z vsemi novimi štipendisti bomo sklenili štipendijske pogodbe v soboto, 21. avgusta 1982.
••••••••••••••••••••••••—•»••••••»••a
URNIK TEKMOVANJ DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V MESECU SEPTEMBRU
Mesec september je pričetek drugega dela tekmovanj delavskih športnih iger občine Novo mesto.
Urnik tekmovanj:
2.	septembra: tekmovanje v plavanju za moške in ženske, v Dolenjskih Toplicah. Ekipa Novolesa bo sestavljena na med-tozdovskem tekmovanju, ki bo 31. avgusta prav tako v Dolenjskih Toplicah.
9. septembra: tekmovanje v atletiki na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu 13. septembra: prvo kolo tekmovanja v odbojki za moške. Za ostala tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju in šahu termini še niso znani, bodo pa objavljeni v eni izmed naslednjih številk časopisa.
ŠD Novoles
Krediti
V začetnih mesecih letošnjega leta so delavski sveti tozdov in DSSS sprejemali plan stanovanjske izgradnje za leto 1982, ki je zajemal plan individualnega kreditiranja in plan nakupa stanovanj. Za individualno kreditiranje tozdov in DSSS v občini Novo mesto je bilo razpisanih 7.000.000 din kadrovskih sredstev, ki se združujejo in dodeljujejo na nivoju DO pa 2.200.000 din.
Zaradi objektivnejše delitve sredstev so DS tozdov in DSSS v občini Novo mesto hkrati ob potrjevanju višine sredstev sprejeli razdelitev sredstev glede na posamezne namene. Tako je bilo za novogradnje (smatramo stavbo od prve plošče do visoke IV. faze, to je objekt zaprt do vključno inštalacij — voda, elektrika, centralno ogrevanje) namenjenih 4.000.000 din. Za adaptacije in dograditve, ki so nujno potrebne za rešitev stanovanjskih razmer, in kredite pred vselitvijo je bilo namenjenih 2.000.000 din. Za nakup etažnih stanovanj je bilo namenjenih 1.000.000 din.
(Nadaljevanje s 5. strani)
V kolikor prosilcev za nakup etažnih stanovanj ne bo, se bodo sredstva razdelila v razmerju 50 : 50 za novogradnje in adaptacije.
Po končanem razpisnem roku si je komisija za ogled stanovanjskih razmer ogledala razmere 135 prosilcev. Na osnovi ogledov in upoštevanju kriterijev SIS o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo (stanovanjske razmere, delovna doba, uspešnost in aktivnost, višina že prejetega posojila s strani DO) je komisija oblikovala predlog prioritetne lestvice, ki ga je 21. junija 1982. potrdil odbor za stanovanjske razmere.
Minimalni znesek pri novogradnjah je 50.000 din, maksimalni pa 150.000 din, za adaptacije in dograditve pa od
30.000	din do 100.000 din.
Predlog razdelitve sredstev je sledeč:
Novogradnje:
1.	Avguštin Jože TVP (70.000 din), 2. Avguštin Fanika TVP (50.000 din), 3. Bradač Zvonka DSSS (50.000 din), 4. Bradač Dragica DSSS (60.000 din), 5. Biagojevič Cveta TSP (60.000 din), 6. Božičnik Marjan DSSS (50.000 din), 7. Davidovič Ivan TSP (70.000 din), 8. Davidovič Pejo ŽAGA (60.000 din), 9. Darovec Franc TVP (50.000 din), 10. Erlak Ivanka TPP (60.000 din), 11. Fabjan Jože BLP (90.000 din), 12. Fifolt Franc ŽAGA (60.000 din), 13. Fink Marjeta TVP (70.000 din), 14. Gorenc Marica BLP (50.000 din), 15. Iskra Milan DSSS (90.000 din) 16. Jovič Sonja TES (50.000 din), 17. Juršič Marija TSP (50.000 din), 18. Jordan Zvone TVP (70.000 din), 19. Kren Jože TDP (50.000 din), 20. Kren Franc TSP (70.000 din), 21. Kumelj Franc TPI (100.000 din), 22. Košir Cveto TVP (50.000 din), 23. Kalčič Franc TPP (50.000 din), 24. Kastelic Anica TPP (50.000 din), 25. Lukan Amalija TDP (60.000 din), 26. Ljubi Marija TDP (60.000 din), 27. Legan Cvetka TVP (80.000 din), 28. Legan Tone TSP (60.000 din), 29. Miklavčič Janez TSP (60.000 din), 30. Makovec Jože TES (70.000 din), 31. Novak Anica TSP (60.000 din), 32. Nose
Franc TVP (60.000 din), 33. Ožbalt Marjan TES (60.000 din), 34. Pečjak Anica TGD (60.000 din), 35. Palčič Silvo TSP (50.000 din), 36. Počrvina Jože TES (70.000 din), 37. Počrvina Alojz TDP (60.000 din), 38. Pečjak Stane ŽAGA (70.000 din), 39. Pavlin Slavko TES (150.000 din), 40. Papež Marija DSSS (60.000 din), 41. Plut Amalija TPI (80.000 din), 42. Pestotnik Milan TPI (50.000 din), 43, Pavlin Jože TPI (70.000 din), 44. Pavček Branko TES (50.000 din), 45. Plantan Janez DSSS (50.000 din), 46. Strmole Rafko BLP (50.000 din), 47. Saje Stane TDP (100.000 din). 48. Strniša Jana TVP (60.000 din), 49. Senica Alojz TDP (80.000 din), 50. Štajdohar Anica TVP (60.000 din), 51. Škoda Franc TSP (80.000 din), 52. Šercelj Ivan TVP (80.000 din), 53. Senica Franc TSP (80.000 din), 54. Turk Slavko TPI (70.000 din), 55. Tomažin Pavla TGD (70.000 din), 56. Umek Janez TPP (50.000 din), 57. Vidmar Cvetka TGD (70.000 din), 58. Vrtar Milena TVP (70.000 din), 59. Zamida Sonja TDP(50.000 din), 60. Zupančič Cilka TDP (50.000 din), 61. Zupančič Dragica BLP (50.000 din), 62. Zupančič Jožica TPP (70.000 din), 63. Zupančič Cveto TSP (70.000 din), 64. Zaman Dušan TDP (70.000 din), 65. Strugar Marjan TPP (50.000 din), 66. Vidmar Ivan TSP (50.000 din), 67. Zupančič Karel TVP (50.000 din), 68. Tolar Franc TDP (70.000 din), 69. Šobar Stane BLP (70.000 din), 70. Mitrovič Slobodan BLP (60.000 din), 71. Horvat Darja DSSS (50.000 din) in 72. Avbar Franci DSSS (50.000 din).
Na razpis so se javili tudi naslednji prosilci, ki imajo le dokumentacijo oz. temelje in tako ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev za prioriteto. To so:
1.	Frkat Manda TPI in
2.	Besednjak Jelka DSSS.
Adaptacije:
1.	Avguštin Franc TES (30.000 din), 2. Avguštin Stane TDP (J00.000 din), 3. Bradač Ivan ŽAGA (50.000 din), 4. Budna Alenka BLP (70.000 din), 5. Bradač Franc TPI (50.000 din), 6. Cafuta Jože TDP (40.000 din), 7. Dular Ijudmila TVP (30.000 din), 8. Derganc Franc BLP (30.000 din), 9. Eršte Draga BLP (40.000 din), 10. Fifolt Anica TVP (50.000 din), 11. Gutman Jože BLP (60.000 din), 12. Golob Ana BLP (40.000 din), 13. Gorše Stane TPP (30.000 din), 14. Grubar Jožica TSP (30XX)0 din), 15. Gazvoda
Ivanka TPP (40.000 din), 16. Golobič Marija TPP (30.000 din), 17. Hočevar Slavka TSP (30.000 din), 18. Horvat Marija TDP (30.000 din),i 19. Kramar-šič Jože TVP (60.000 din), 20. Kobe Franc TPP (40.000 din), 21. Kralj Anton TPP (40.000 din), 22. Koporec Borut DSSS (100.000 din), 23. Kum Branka DSSS (40.000 din), 24. Kobe Janez TVP (30.000 din), 25. Križe Franc TVP (30.000 din) 26. Kavšček Ciril TDP (30.000 din), 27. Lukšič Jože TPP (40.000 din), 28. Medved Slavko BLP (40.000 din), 29. Mežnaršič Milan TES (30.000 din), 30. Medic Tončka TVP (40.000 din), 31. Murn Franc BLP (70.000 din), 32. Nosan Franc TPP (40.000 din), 23. Novak Anica TSP (40.000 din), 34. Potočar Emilija BLP (100.000 din), 35. Pucelj Ladislav TSP (40.000 din), 36. Rajk Tomaž TES (40.000 din), 37. Skube Anica TVP (30.000 din, 38. Spec Stane TVP (40.000 din), 39. Škedelj Ivan ŽAGA (40.000 din), 40. Šporar Jože TSP (40.000 din), 41. Šporar Ivan TPI (40.000 din), 42. Šonc Mirko TVP (80.000 din), 43. Šercelj Anica TSP (50.000 din), 44. Šali Tončka TDP (50.000 din), 45. Šafar Darinka TDP (50.000 din), 46. Turk Jože TPP (40.000 din), 47. Tolar Cvetka TPP (40.000 din), 48. Zoran Miha TPI (60.000 din), 49. Zupančič Mijena DSSS (40.000 din), 50. Žagar Majda TES (40.000 din), 51. Zupančič Stanka DSSS (40.000 din), 52. Bukovec Stane BLP (30.000 din) 53. Bartoli Jože BLP (30.000 din). 54. Špelko Slavko TES (40.000 din) 55. Koncilja Milena TVP (60.000 din) in 56. Fink Marija TVP (30.000 din).
Izločeni:
1. Kavšček Stanka TPP, 2. Majerle Igor TSP, 3. Miklavčič Janez TPP, 4. Potočar Angela TSP, 5. Petan Milan TSP, 6. Štupar Slavka TGD, 7. Pavlin Martin ŽAGA.
V pritožnem roku je na odbor za stanovanjske zadeve vložilo zahtevo za varstvo pravic 8 prosilcev, 2 prosilca pa sta se v skupni višini 80.000 din odpovedala posojilu.
Odbor za stanovanjske razmere je 6. avgusta 1982 pregledal pritožbe ter razdelil še vrnjena sredstva. Tako so bila dodatno dodeljena sredstva:
Pavlin Jožetu TPI (30.000 din), Kavšček Stanki TPP (30.000 din) in Vidmar Ivanu TSP (20.000 din).
Prosilci, katerih sklepi so pravnomočni, že sklepajo posojilne pogodbe na LB, prosilci, ki
so vložili pritožbe, pa čakajo še 30 dni od prejema sklepa, ker imajo pravico, da ponovno vložijo zahtevo za varstvo pravic.
Hkrati s splošnim delom pa je potekalo tudi dodeljevanje kadrovskih kreditov. Poslovni odbor, ki oblikuje predlog o kandidatih, ki lahko računajo na kadrovska sredstva, je določil, da so do teh sredstev upravičeni prosilci s 36. členom. Tako je bilo razdeljeno posojilo:
Kompan Alojz DSSS (300.000 din), Kapš Miranu DSSS (300.000 din), Stepan Antonu TES (250,000 din), Žibert Vinku SIGMAT (100.000 din) in Požgaj Zlatku SIGMAT (200.000 din).
Tozd IGK, ki nima lastnih sredstev, dobi kot brezobrestno posojilo1 za dobo petih let
400.000	din.
Tozd TKO dobi pod enakimi pogoji 250.000 din.
Oba tozda bosta opravila javni razpis odobrenih sredstev ter pripravila predlog prioritetne lestvice, katero pa potrjujejo DS tozdov IGK in TKO.
Pravnomočno
izrečeni
disciplinski ukrepi od 26. 5.1982 do 10: 8.1982
TOZD TDP
1.	RAUBAR MIRO:	pet
neopravičenih izostankov z dela
-	PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
2.	KONDIČ DRAGAN: sedem neopravičenih izostankov z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 1 LETA (sklep delavskega sveta tozda).
3.	NOSE FRANČIŠKA: namenoma pretrgala kontroli list
-	OPOMIN.
4.	ALEKSIČ JOVO: en neopravičen izostanek z dela -OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
5.	TARANIŠ ZADA: javne grožnje in nepravilno obnašanje do sodelavke - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
6.	JELIČ KAJA: sodelovala v prepirih med sodelavkami in si nepravilno obnašala do njih —
DENARNA KAZEN V VIŠINI 10 odst. OD.
7.	BLATNIK JANEZ: en neopravičeni izostanek z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 1 LETA IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
8.	KULOVEC BRANE: malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti in predčasen odhod z dela — JAVNI OPOMIN.
9.	ŠPELKO ALOJZ: odklonitev dela in predčasen odhod z dela - JAVNI OPOMIN.
10.	ŠTUPAR BOGDAN: malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti in predčasen odhod z dela - JAVNI OPOMIN.
11.	KRAŠEVEC MARIJA: 21 neopravičenih izostankov z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
TOZD LIPA
1. REMUS FRANC: spal pri opravljanju delovnih obveznosti vratarja — čuvaja — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
TOZD TVP
1. NOSE IGOR: en neopravičeni izostanek z dela - OPOMIN.
TOZD ŽAGA
1.	BRADAČ IVAN: samovoljno oddaljevanje z dela, odhod iz prostorov temeljne organizacije na nedovoljenem mestu, prinašanje in uživanje alkoholnih pijač med delom — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 1 LETA.
2.	BUKOVEC ANTON: samovoljno oddaljevanje od dela, odhod iz prostorov temeljne organizacije na nedovolje-
nem mestu, prinašanje in uživanje alkoholnih pijač med delom - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 1 LETA (po sklepu delavskega sveta TOZD.)
DSSS
1. ZUPANČIČ FRANC: prepir in surovo ter nepravilno vedenje do sodelavca - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV (po sklepu delavskega sveta DSSS).
TOZD IGK
1.	LEVIČAR IVAN: prihajanje na delo v vinjenem stanju (3-krat) in en neopravičeni izostanek z dela PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
2.	LOGAR MILAN: neopravičeni izostanek z dela — OPOMIN.
3.	MESERKO MILENA: neopravičeni izostanek z dela — OPOMIN.
4.	FORTUNA ANTON: neopravičeni izostanek z dela — OPOMIN.
5.	VESEL ANTON: neopravičeni izostanek z dela — OPOMIN.
6.	ŽELJKO FRANC: prihajanje na delo v vinjenem stanju in 4 mesečna neopravičena odsotnost z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
7.	OPARA STANKO: malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti — OPOMIN.
8.	LIPAR IVAN: prihod na delo v vinjenem stanju — JAVNI OPOMIN.
9.	DRAGAN RADO: 4-krat predčasen in samovoljen odhod z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, PO-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kadrovske vesti
JUNIJ 1982 TOZD TVP:
Prišli:	Ana ČUTURA,
Brane REDEK (poč. delo), Aleš PETERLIN - (poč.
Odšel: Igor KOŠIR
(JLA).
TOZD ŽAGA.
Prišli: Anica KASTELIC, Sreto PEJIČ, Anica PEZDIRC, Andrej DROBNIČ, Marinka POLIČNIK, Zlatko PEJIČ _ (vsi poč. delo). Franc ŽURGA in Branko MUHIČ;
- Odšel: Marjan BARTOLI (sporazum).
TOZD TPI:
Prišla: Anita NOVAK
TOZD IGK:
— Prišli: Marjan PIHLER, Mira VIDMAR, Franc PE-KOLJ, Miran KOVAČIČ in Jože TRUNKEU:
Odšli: Leopold UDOVIČ (samovoljno), Jože PEKOLJ (JLA), Stanko OPARA (JLA).
TOZD TDP:
Odšla: Anton DERGANC (sporazum) in Ciril BRAJDIČ (v zapor).
TOZD TSP:
Prišli:	Dušan
KRŠTINC, Majda KRIŽE,
Irena ZAJEC, Andreja KOCJANČIČ, Slavka KOCJANČIČ, Janja JANEŽIČ, Irena HORVAT in Igor FLORJANČIČ (vsi počitniško delo), Anica FINK, Anton GAŠPERŠIČ, Silva VIDMAR in Alojz KAPLAN.
- Odšel: Damir BOŠKO-VIČ (sporazum).
TOZD TPP:
Prišli: Marko PAVLIN, Marica OVNIČEK, Martin SAŠEK, Jožica UCMAN, Franc KLEMENČIČ in Milena GODLER.
TOZD TPP:
Odšli: Radojica BAC-KOVIČ (discipl. izklju.), Štefan GREGORIČ (sporazum), Cveto BRAJDIČ (sporazum) in Irena ROZMAN (sporazum).
TOZD TAP:
Odšli: Božidar STARIČ (JLA), Jože TOMAŽIN (JLA), Dragica KEKIČ (sporazum) in Stane PUŠ (spo-razum().
TOZDTKO:
Prišli:	Brigita
HRNJAK, Mira ZVONKO-VIČ, Martin MALEŠIČ, Janez PEZDIRC in Vesna REŠJAN.
TOZD TES:
— Prišel: Mitja Jerman;
-	Odšli: Ladislav JARC (discipl. izklj.), Jože HOČEVAR (sporaz.) in Ciril ŠIŠKA (discipl. izklj.).
TOZD BLP:
-	Odšel: Matija JUŽNIČ (upokojitev).
DSSS:
Prišla: Janez BARBIČ in Damjana KONCILJA;
-	Odšla: Ciril ZAJC (sporazum) in Jože KOCJANČIČ (sporazum).
TOZD LIPA:
-	Odšel: Franc REMUS
(sporazum). Število zaposlenih po TOZD	
TOZD	M
TVP	123
ŽAGA	158
TPI	59
BOR	73
SIGMAT	93
IGK	94
TDP	159
TSP	171
TPP	137
LIPA	84
TAP	87
TKO	59
TES	115
TGD	48
BLP	82
DSSS	87
SKUPAJ	1629
TOZD SIGMAT:
— Prišli. Tomaž JEREB. Miroslav GOŠEK in Franc ŠKOBERNE.
TOZD SIGMAT:
-	Odšli: Jože STANIČ (sporazum), Marjeta ROŽMAN (sporazum), Željko JANJANIN (sporazum) in Borut TOMAŽIN (sporazum).
TOZD BOR:
-	Odšel: Karel ŽNIDARŠIČ (samovoljno).
TOZDTGD:
Odšla: Špela JELENC (sporazum) in Ciril TOMŠIČ (sporazum).
Ž	SKUPAJ
174	297
23	181
21	80
15	88
26	119
54	148
226	385
175	346
80	217
5	89
51	138
33	92
29	144
54	102
34	116
102	189
1102	2731
Pravnomočno...
(Nadaljevanje s 7. strani)
GOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
10.	PODRŽAJ ALOJZ: Dva neopravičena izostanka z dela
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 3 MESECEV.
11.	URAJNAR JANEZ: 2-krat predčasno zapustil delo - OPOMIN.
12.	OVEN ANDREJ: odklonitev dela - JAVNI OPOMIN.
13.	PEKOU STANE: 3 neopravičeni izostanki z dela, malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA.
14.	RETELJ FRANC: malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
TOZD TPP
1.	AŽNOH JOŽE: nepravilno obnašanje do sodelavke, uživanje alkoholnih pijač med delom - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
2.	KERMC BOJAN: nepravilno obnašanje do sodelavcev — JAVNI OPOMIN.
3.	JANČAR DUŠAN: neopravičen izostanek z dela — OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
4.	ŽAGAR STANE: neopravičen izostanek z dela - OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
5.	MEDLE FRANC: nevestno opravljanje delovnih obveznosti - JAVNI OPOMIN.
6.	CIRER MILAN: nepravočasno in nevestno opravljanje delovnih obveznosti ter nepravilno vedenje do sodelavcev — RAZPOREDITEV NA DRUGA
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in mon taža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna.
Glasilo je oproščeno temelj nega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.	i
DELA IN NALOGE ZA DOBO 6 MESECEV.
7.	PETRIČ TEŠO: grožnje in nepravilno vedenje do sodelavca - JAVNI OPOMIN.
8.	RENUŠA FRANC: malomarno opravljanje delovnih obveznosti - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
9.	ŽVAN ANTON: neupravičeno koristil sredstvo za delo in surovino zase, oddaljevanje od dela - JAVNI OPOMIN.
10.	MARINČ LUDVIK: kršil sklep organa upravljanja v tozdu, deloma neizpolnjevanje delovnih obveznosti — JAVNI OPOMIN.
11.	BACKOVIČ RADOJI-CA: dvomesečna neopravičena odsotnost z dela, nepravočasno opravičevanje izostankov, dajanje nepravilnih podatkov pri sprejemu v delovno razmerje -PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
12.	ARABAĐIČ PAVO: trije neopravičeni izostanki z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 3 MESECEV IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
13.	ČAČIČ JERKO: neupravičeno koristil sredstvo za delo zase in malomarno opravljanje delovnih obveznosti — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
14.	PLANTAN JANEZ: nevestno opravljanje delovnih obveznosti - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
15.	UCMAN MARJAN: dva neopravičena izostanka z dela, nepravočasno opravičevanje izostankov, nemaren odnos do dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
16.	BRAJDIČ CVETKO: neopravičen izostanek z dela, nepravočasno opravičevanje izostankov JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
17.	MLAKAR JANEZ: neopravičen izostanek z dela OPOMIN.
18.	LIPAR STANE: dva neopravičena izostanka z dela
JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE.
19.	ZUPANČIČ MILAN: nevestno opravljanje delovnih obveznosti - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MFSFCFV
20.	OSTANEK BRANKO: nevestno opravljanje delovnih obveznosti in netovariško obnašanje do sodelavcev PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
21.	KLEVIŠAR JOŽEFA: netočno in nepravilno izpolnjevanje delovnih listkov - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
22.	POTOČAR SILVA: z nevestnim delom povzročila materialno škodo v tozdu — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 1/3 od 2.360 din.
TOZD TAP
1.	STRMEC DRAGO: prihod na delo v vinjenem stanju — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
2.	FABJAN DARKO: nemaren odnos do dela, zamujanje na delo - JAVNI OPOMIN.
TOZD SIGMAT
1.	FABJAN FRANC: malomarno opravljanje delovnih obveznosti — OPOMIN.
2.	ROŽMAN JOŽE: nepravilno obnašanje do sodelavca, kršil določila o zavarovanju pred požarom — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
TOZD BOR
1.	ŽNIDARŠIČ KAREL: udaril sodelavko, prihod na delo v vinjenem stanju, samovoljna zapustitev dela — PRE-NEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
2.	KOZOLE DRAGO: neopravičeni izostanki z dela, malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti — JAVNI OPOMIN.
3.	ŠINKOVEC FRANC: dva neopravičena izostanka z dela - OPOMIN.
4.	MAUSAR BORIS: malomarno opravljanje delovnih obveznosti — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV.
5.	POŽUN ALBIN: neupravičeno koristil sredstvo za delo in surovino zase, protipravno prisvajanje izdelka - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MESECEV.
TOZD TKO
1.	ŠTEFANIČ JANEZ: odklonitev dela neopravičen izostanek z dela, samovoljno oddaljevanje od dela — JAVNI OPOMIN.
2.	RAMUTA FRANC: dva neopravičena izostanka z dela
JAVNI OPOMIN.
TOZD TES
1. ZUPANČIČ ADOLF: odklonitev dela JAVNI OPOMIN.
TOZD TSP
1. MEDIC JOŽE: neopravičen izostanek z dela — OPOMIN.
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz tozda TVP za podarjeni venec.
Jože Palčič
ZAHVALA Ob smrti drage mame Karoline Oberstar se zahvaljujem OOS tozda Žaga, TPI in GD Soteska za podarjene vence
Drago Oberstar
ZAHVALA
Ob smrti dobrega očeta Franca Sajeta se iskreno zahvaljujem OOS tozd TPI ter sodelavcem iz TPI in CMD TES za podarjene vence in izrečeno sožalje!
France Saje — TPI
ZAHVALA
Ob smrti drage mame Frančiške Ljubi se iskreno zahvaljujem OOS tozda TPP za venec in sodelavcem za denarno pomoč.
Cvetka Tolar
ZAHVALA
ob nenadni izgubi najinega brata
Antona Goršeta se najlepše zahvaljujeva OOS tozda TDP za podarjeni venec. Vsem sodelavcem najlepša hvala za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Sestri: Marija Kašček in Anica Pureber
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža
Antona Goršeta iz Podturna 22, se najlepše zahvaljujeva OOS tozda TSP za podarjeni venec. Vsem sodelavcem najlepša hvala za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Vsem še enkrat hvala žena Vika in sin Tomaž
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega brata
Toneta Petana
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TVP za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Vsem še enkrat lepa hvala
MARIJA PETAN