43, štev.
V Kranju, dne 28. oktobra 1911.
XII. leto,
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stan« za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta U K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe hrez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ožim. Uredništvo in upravništvo je v hiši št. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto —  dopoldne zzz
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za Četrt, strani 20 K. Inserati s» pheujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv i naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Mohamed v Zmincu.
Ljudstvo na Gorenjskem je krščansko. Vsi poizkusi liberalnih listov in liberalnih agitatorjev, ki si prizadevajo na vso moč, da bi liberalno kugo zanesli med verno gorenjsko ljudstvo, so precej hrezvspešn\ Pač se dobi tuintam kak kmečki magnat, kateremu se zdi bolj „ no bel", če drži s škricem, ne pa s kmetom. Toda taki izrastki napuha so bolj redki. Nekoliko liberalcev je pač vzbudilo krepkejše delovanje S. L. S. v prid ljudstvu. Proti hranilnicam in posojilnicam so začeli pihati mošnjičarji, ki so doslej s posojili odirali ljudi. In proti pridigam o treznosti in zmernosti so se vzdignili gostilničarji in »šnopsarske tolažbe", ki hočejo napraviti svojo .samostojno" stranko. Sicer tudi liberalna glasila včasih povdarjajo, da je šnops nesreča za naše ljudstvo ali kadar se gre za stranko, izgube pristni liberalci v hipu vsa moralna načela. Če ni drugače, postanejo isti celo zagovorniki šnopsa in razglašajo za sovražnike ljudstva tiste, ki zatirajo to pijačo, kakor so pri zadnjih občinskih volitvah v Mošnjah storili dopisniki »Slov. Naroda". Ne rečemo, da so vsi kmečki nasprotniki naklad na pijače že liberalci, saj se da z ene strani govoriti tudi proti nakladi, ali istina je, da protinakladarje liberalci brž stlačijo v svoj meh in štejejo med svoje pristaše kakor hitro so v nesoglasju z drugo stranko, še bolj gotovo pa je, da prejalislej pravi liberalci postanejo tisti, ki iščejo zavetja in zaslombe v liberalnih listih.
Po tem nekoliko daljšem, a potrebnem uvodu prihajamo do gospoda Luke Dagarina, župana v
Zmincu pri Škofji Loki. Ta mož je bil doslej klerikalec po krvi in srcu Njegov brat je pravi klerik in uči katoliški nauk s prižnice, pa tudi nnstop Lukov ni bil doslej ljudstvu v pohujšanje. Pri zadnjih občinskih voHvah si je pa Luka vlepel v glavo, da hoče postati »samostojen" in da se hoče otresti škofjeloškega klerikalizma. Ker je, kakor sam pravi, zato tudi prosil Boga, da bi bil obvarovan klerikalizma, je bil uslišan. Našel je jako imeniten povod za ta svoj preskok, hotel je namreč občane obvarovati brezpotrebnega plačila za domačega mežnarja. Začel je snovati stranko proti svojemu župniku in je postal silno napreden, še bolj kot vsi prvaki »Narodovega" uredništva. »Narodovci" samo »farjem" ne privoščijo plačila, Luka se je pa spravil tudi nad mežnarja, ki je hotel požreti s svojo mastno plačo nesrečne zminske občane, in sicer vse z Bodovljani vred, ki so se itak temu zmaju prostovoljno postavili pred zobe.
Zdaj je pa nastopila za Luko Dagarina nova doba. Dvomiti je začel, če jg krščanska vera, ka tero brat uči, še prava. Nastal je boj. Ni hotel postati nevernik. Prisegel je pred vesoljnim liberalnim svetom s svojim podpisom v »Slovenskem Narodu" tole prisego: »Jaz sem bil, sem in bom ostal do zadnjega vzdihijaja kristjan tako gotovo, kakor mi bog pomagaj!" Ali v istem hipu se je tudi izdal, da je bil v turški šoli in da so mu všeč Mohamedovi nauki, ki se prav nič ne slrinjajo z nauki Krstovimi. In tak kiivo-verski nauk je razglasil novi prerok Luka dne 21. t. m. v »Slov. Narodu" s temi besedami: „Iz-povem pa, da če se dva ljubita in če iz tega
nastane zarod, da dejanje samo na sebi ni greh, ampak nastane pač lahko pozneje s tem, da se zarod zanemarja." Tako uči župan v Zmincu. Kristus pa ni učil tega, ampak ravno nasprotno je trdil, da je dejanje nečistosti samonasebi greh. Luka Dagarin hoče prekositi še Mohameda. Ko razlaga moralo iz turških haremov, uči še več prostosti v ljubezni, kot turški derviši.
Kristjan pa hoče ostati Luka do zadnjega zdihljaja. »Pes naj se zahvali za tako krščanstvo!" s temi besedami konča Luka Dagarin v »Narodu" svoj Članek. Mi pa končamo tako: In tako zmešnjavo ima Zminec za župana!
Državni zbor.
Kriza! Ko je zbornica po večtedenski debati o draginjskem vprašanju spravila vse nujne tozadevne predloge v odsek, bi človek sedaj pričakoval, da bo šla lokomobila lepo naprej. Toda komaj so se kolesa nekoliko premaknila, pa se je zopet vsa stvar ustavila. Ustavilo je delo italijansko vseučiliško vprašanje. To je tisto staro vprašanje, ki je enkrat zornico raz-gnalo. Letos se je vsa stvar zasukala tako, da so tiste stranke, ki so bile prej za, glasovale proti. Zelo nasprotni so bili zlasti nemški naprednjaki. Vendar je šla stvar toliko daleč, da so odrinili to oviro v odsek. Strojevodja baron Gautsch se je pa prepričaj, da tako ne more več naprej. Brez večine ne more vladati. Nemške liberalne stranke niso zanesljive. Zato je začel poizkušati kovati zanesljivo večino. Stopil je v dogovor s Čehi in jim ponudil dva ministra v kabinetu Čehi so
PODLISTEK.
Fr. Ka. Steižaj:
MoJ Koprivnik In drugo.
Gorske slike.
Dalje.
Ko se spomladi in jeseni oglase raznobarvni živinski zvonci, globoki in visoki, tanki in debeli, ter se vmes začuje vrisk mladega pastirja ali pastarice in se razlegaje pomeša med vsakdanje življenje, tedaj te starček nehote spomni avoje mladosti in njenih različnih veselih ter žalostnih spremljevalcev. Pa mu postane toplo okoli srca in mu domišljija zaigra pred očmi vso ono lepoto, zadovoljnost, di, recimo, prešerno mladostno pesem, ki je ni samo poslušal in ogledoval, ampak tudi užival. In zahrepeni za njimi — s praznim upom. Minula so, ni jih več! Le tedaj otrne utrujena roka biserno solzico izpod upalih trepalnic. Je to li čudo?
Ne boš dejal samprisebi in s tvojim srcem bo poletela tvoja domišljija v naše gore, med naše ljudi, med njihovo življenje, pa boš dejal: .Dobro, srečno in kolikortolikozadovoljno ljudstvo, Bog te živi I"
Pa začniva sedaj! — Ti sčdi in beri, pa pojdi v duhu z menoj — oglej si moje ljudi vsaj nekoliko in ž njim vred čuvstvuj! Vmes pa si misli po znani, v Bohinju vdomačeni pesmi:
„Kdo rojen prihodnjih, bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"
Ravno posebno okroglih ne bom zlagal, ker jih ne znam. Pač pa te bom spremljal med naše ljudi in jih pokazal take, kakor ž ve. Dobri in. prijazni, nepremišljeni in poredni - docela hudobni pa nikdar. Pojdiva na pot! Moj nahrbtnik je pripravljen, leskova palica tudi, moja zvesta spremljevalka. — Brate, na pot na moj Koprivnik I
Predno začenjam opisovanje naših ljudi in njihovih običajev, mislim, da ne bo prav nič napačnega, če se spomnim naših zgodovinarjev. In zakaj? — I, no! Vsak, ki ima le nekoliko zgodovinske žilice v sebi, se bo gotovo čutil žaljenega, da v tako malih vrsticah ne oziraje se na zgodovinske podatke, števiike i. t. d. obdelam vso koprivniško zgodovino. — No, temu v tolažbo bodi povedano, da nisem zgodovinar, ki bi brskal po zastarelih aktih kakega starega, zaprašenega župnega arhiva, ampak pripovednik, ki ima namen samo poslušati utripljaje ljudskih src in jih po svoje predelane, opiljene in orobkane dati drugim, naj jih zopet po svoje sprejmejo in pre-deljujejo.
Toda — naprej za ciljem, ki ga ima moj spis. Nič ne bom dajal posebnega naslova, četudi začenjam novo poglavje! Naslov naj si zamisli vsakdo sam. Kar pričnem naj!--
Pred menoj stoji možiček, dolg in suh, kakor posušeno tepkovo drevo, majhnega, stisnjenega obraza, živih oči in naperjenih obrvi, sivih las in brezzobih ust, ki neprestano stiskajo kratko cevko gorjuškega »fajfarja". Nalahno mu igra nasmeh na ustnicah, znamenje, da je Martinčev
Jaka ravno pri dobri volji in v razpoloženju. Počasi in v visokem glasu mu teče govorica, ko pripoveduje svoje življenje, polno zanimivosti in trpljenja, pomešanega z zdra-itn pristnim ljudskim humorjem.
»Ja, ja, gospod, takole je bilo, ko sem bil mlad. Pri nas smo imeli moža v naši bati, poleg hiše, mizarja Tolminca Matijo, ki je imel polno glavo samih strahov. Nekoč je b:lo, spominjam se še prav dobro, ko je iztaknil v Kozarci, jami nad Štengami, ostanke človeških kosti, med njimi prav dobro ohranjeno človeško lobanjo. Zamislil se je, da bi bila prav dobro uporabna za barvo in prinesel jo je domov ter jo nalil z oljnato barvo. Ponoči pa se okoli polnoči naenkrat vrata odpro in Matiji se je zazdelo, da stoji nekdo poleg njega. Ukreše ogenj, prižge — nikogar ni. Ustane in gre zapirat vrata, ali bržko ugasne luč, se vrata zopet odpro in iznova ima Matija občutek, da stoji nekdo ob postelji. In sedaj se spomni človeške črepinje. Groza in strah sta se ga lotila. Celo noč v trepetu in strahu pričakuje, brez spanja, kaj bo iz tega. — Drugi dan zjutraj je bila črepinja seveda zopet tam, kjer jo je dobil. Ta Matija jo je tudi »pogruntal" takrat, ko je umrl stari Bajder, Bog mu daj vse dobro na tem in na onem svetu, da se bo še isti večer, ko je mož ležal že v grobu, pogovarjal ž njim, ker mu je preveč dolgčas po njem. Možek se je napil špir ta in šel pozno na pokopališče. O vsem tem pa jaz takrat nisem vedel še ničesar. Ravno takrat sem se jaz ženil na Podjelah, pri tehle
te posvetovali in to sprejeli ponudbo. V tem trenutku pa so zaropotali liberalni Nemci in izjavili, da stopijo takoj v opozicijo, ako stopita med ministre dva Čeha. Tako je stvar zastala. Ne gre ne naprej, ne nazaj. Vse ugiblje, kaj bo sedaj. Z Dunaja prihajajo poročila samo o krizi Nekateri hočejo vedeti, da bo Gautsch odstopil in da pride na njegovo mesto Poljak Bilinski, ki je bil prej finančni minister. Gotovega se sedaj ne da nič reči. Gotov« je samo eno, da leži na Dunaju velik bolnik, to je nai parlament. Kdo bo tisti srečni zdravnik, ki ga bo ozdravil, je pa vprašanje.
Vladna izjava glede laško turške vojne. V torek je odgovarjal Gautsch na razne tozadevne interpelacije ter dejal: Avstrijska vlada te je z diferencami med Italijo in Turčijo že dolgo časa pečala in so jo napotile, da se je tako v Rimu kakor Carigradu prizadevala, da bi te razmerje med obema državama kaj ne skalilo. O svoji nameravani akciji Italija svojih zaveznic, Avstrije in Nemčije, ni obvestila, kar je baron Gautsch utemeljil s tem, da je Italija imela prijateljske ozire do svojih zaveznic. Tudi potem, ko je izbruhnila vojska, te je avstrijska vlada prizadevala, da najde podlago za to, da se konflikt poravna, vendar to dosedaj ni imelo nobenega uspeha. Kar se tiče varstva avstrijskih interesov v tej vojski, je samoposebi umevno, da mora Avstrija spričo tvojih velikih interesov v Jadrantkem morju in sosednjih balkanskih državah polagati največjo pozornost na to, da ostane vojno pozorišče omejeno. Avstrijska vlada je zato takoj izpočetka energično in resno to svoje stališče povdarila. Italijanska vlada je tudi precej avstro-ogrsko vlado obvestila, da se bo ogibala vsega, kar bi moglo imeti kake posledice z ozirom na status quo na Balkanu in da bo zlasti opustila vsako akcijo v Jadranskem in Jonskem morju. Mi nimamo nobenega povoda, da ne bi tega lojalno upoštevali.
Proračunska razprava se je pričela v četrtek. Trajala bo dolgo časa. Medtem bo vlada poizkušala svojo srečo, da uttanovi zanesljivo večino.
Jugoalovanski poslanci nattopajo v zbornici in odsekih z jako temeljitimi in stvarnimi govori. Zanimivo je govoril posl. Hladnik v draginjskem odseku; veliko pozornost so vzbujali pri razpravi o laški visoki šoli govori posl. Ry bara in srečno je zastopal vprašanje o belokranjski železnici posl. Jarc. Kako pa bodo naši poslanci nastopali v zbornici v odločilnih tre-notkih — ali z ali proti vladi — tega se pa danes ie ne ve. Zaupajmo jim, da prav, kakor vedno.
Uda! nauki koledar za 1. 19i2 je izdala tvrdka Krajec nasledniki v Novem mestu. Dobiva te komad po 40 h v prodajalni Kat. tiskovnega društva v Ljubljani.
gorah, ki me mučijo danzadnem. Pozno ponoči, bilo je ravno okoli polnoči, sem šel mimo cerk e Tema kakor v tistem izvotljenem bukovem triu nad Langusco. Videl sem le toliko, kar bi dotipal pred seboj. V zvoniku je udarilo ravno polnoči. Ura, že samanasebi stara in potrta, je ropotala kakor prazen voz po naši ikopriv-niški poti. Groza se me je lotevala. Pritisnil sem klobuk na oči in stopal prav hitro mimo cerkve. Tedaj pa je na pokopališču nekaj zastokalo. Mraz me je izpreletel po vsem životu. Lasje so mi vstopili pokoncu in klobuk se mi je dvignil za ped visoko. — Kaj pa sedaj? — Rad bi bil skočil, pa se mi je zdelo, da sem ves odrevenel. Oko« rajžim se, pogledam čez zid. Sto vragov — na grobu Bajdrovem, ki so ga ravno zjutraj pokopali, te je nekaj premikalo in gibalo ter gomazelo. Zraven pa te je slišalo neko govorjenje in ječanje.
Udri sem jo proti domu tako naglo in s tako silo, da prav nič ne vem, kako sem prišel domov za peč. Samo zjutraj sem videl, da je odnehal prepereli zapah na vratih. — Od takrat, gospod, pa nisem šel nikoli več v Podjele ženit te. No, pa saj je prišel ta moj križ sam k nam, ki me je premotil, da tem si ga naložil, in ki me je spremljal ves čas in mi še sedaj ne da miru".
Jaka je potegnil „fajfur" iz žepa, nabasal si ga iznova, pljunil in prižgal.
Ta »križ", ki ga ima še sedaj, prizadel mu je ie marsikako britko uro, a o tem v drugo.
_ Dalje prlh.
Gospodarski del. motorji In km&mzkl stroll.
Župan v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Anton Belec, je priobčil lansko leto v .Narodnem gospodarju" jako zanimiv članek o tem, kako je oskrbovati bencinske motorje in kmetijske stroje. Ker se naši gospodarji čim dalje bolj poslužujejo kmetijskih strojev in imamo že mnogo zadrug, katere imajo motorje, se nam ne zdi odveč, ako podamo tu glavne misli iz gori omenjenega članka.
Uporaba bencinskih motorjev pri kmetijskem gospodarstvu na Kranjskem je vedno večja. Prikupili so se posebno v tistih krajih, kjer so poprej rabili vlačila (gepeljne) in ž njimi mučili živino. Za naše kraje so najbolj pripravni bencinski motorji na štiri kolesa in s 4 do 7 konjskimi močmi, ker so dovolj močni, da gonijo druge kmetijske stroje, kakor n. pr. mlat*lnice, slamoreznice, žage za drva i. t. d. Tak motor s 4 konjskimi silami porabi na uro za 30 do 40 vinarjev bencina. Vendar je pa priporočljivo, nabaviti si motor z nekaj več nego 4 konjskimi silami. Bencinski motor s 4 konjskimi silami bi v začetku, ko je nov, tudi zadostoval, ali motor bi delal z vso svojo močjo in bi se vsled tega prekmalu obrabil.
Oskrbovanje bencinskega motorja je prav priprosto in enostavno. Navaden kmečki fant se v enem ali dveh dneh priuči zlahka motor spraviti v tek in ga oskrbovati pri delu. Vendar je pa treba velike previdnosti in pazljivosti, da se vrši vse v redu in natančno. Zlasti je treba paziti, da so pravilno prirejeni vsi tisti premikajoči se deli stroja, ki bencin odpirajo in užigajo.
Električna užigalnica se pričetkom v mrazu nerada vžiga in to vzame kaki nevešči osebi, ki si ne zna pomagati, dostikrat po celo uro časa, predno spravi motor v tek. Prav je, ako se ta vžigalna naprava v zimskem času po dokončanem delu vzame od motorja in dene čez noč na peč, da je zjutraj, ko se prične delati, gorka in suha. Potem ne dela nobenih ovir in hitro vžiga električne iskre. Ako se pa ta naprava pusti čez noč zunaj pri motorju na mrazu, treba jo je zjutraj pogreti bodisi 3 kakim plamenom ali pa, ako se vzame proč, na ognju. Kdor to napravo nerad jemlje od motorja, vlije lahko vročega kropa v posodo, ki je odločena za hlajenje cilindra, in s tem se ta naprava toliko segreje, da more vžigati. Glavni vzrok, da v mrazu takoj ne vžiga, je ta, ker se železo v mrazu orosi in ta rosa zmrzne, vsled zmrzline ali vsled mokrote pa naprava ne more delati isker prej, dokler se mokrota dobro ne posuši, a motor ne more prej delovati, dokler iskre pravilno ne vžigajo bencina.
Voda se mora iz bencinskega motorja po zimi izpustiti, ko neha motor delati, ker je nevarno, da voda v motorja zmrzne in zmrzlina razžene posamezne predale in cevi. Na to je treba torej ob zimskem času prav strogo paziti, sicer se zna vsled zmrzline napraviti pri motorju velika škoda.
Dobro in čisto olje za mazilo je pri motorju in pri strojih neobhodno potrebno. Olje za mazilo pa mora biti dveh vrst. Za tečaje, kjer se hitro vrti, je uporabljati tanko tekoče strojno olje, da se mora raazati na tečajih skozi majhne luknjice. Olje pa, s katerim se mažejo cilindri mora biti gosto in debelo tekoče. Pri naročilu, naj se zato vedno pristavi, za kaj se bo olje rabilo. _ Dalje prih.
Lttlia je bila letos na Ruskem, v Rumuniji in v Severni Ameriki slabša kot lani, na Ogrskem pa boljša. V Avstriji je suša napravila škodo, ki te bo pri živinoreji šele na pomlad prav pokazala. Že zdaj ljudje prodajajo nepitane prašiče, tpomladi bo šla pa tudi izstradana goveja živina iz hleva, ako vlada ne bo dovolila podpore za močna krmila Dvomljivo je, če bo mogla vlada kaj prida storiti, ker je suša segla predaleč. Če ni blaga, narašča njegova draginja. V Pragi stane 1 kg sladkorja na drobno 98 vin., 1 liter mleka pa stane 64 vin., ker je na Češkem zlasti pesa vsled suše slabo obrodila.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte ::  se v svojih proračunih :: ..Slovenske Straže"!
ItaMjaBiko - taroka rojika Turki so razglasili „sveto vojsko" in zato so tudi Arabci prijeli za orožje. Arabski jezdeci so napadli Lahe pred Tripolisom in potem tudi mesto. Domačini so jim pomagali. Arabci so bili odbiti in 21 vjetnikov je bilo obsojenih na smrt Lahi so proglasili v mestu obsedno stanje. Imeli so v zadnjih bojih Lahi v Tripolitaniji 300 mrtvih in več tisoč ranjenih. S še večimi izgubami so pa Lahi vzeli mesto Bengasijo. Sedaj nameravajo Lahi prepeljati v Afriko še 30.000 vojakov. V Carigradu se namerava odpraviti od vlade Mladoturke in odstaviti sultana.
Na Portugalskim to se revolucionarji med seboj sprli. Radikalni revolucionarji so napadli prejšnjega republikanskega ministra Almeido in ga pretepli. Šele došla kavalerija je mogla napraviti red. Cbagas hoče odstopiti, kar bi pomenilo velik udarec za republiko.
Revolucija na Kitajkam Revolucionarji so zmagali v Hankavu, Ičangu in Čangši. Cesarske čete se umikajo. Vrhovni poveljnik cesarskih Ju-vanšikaj je odložil poveljništvo, češ, da je bolan na nogi. Revolucionarji gredo proti Pekingu, kjer imajo svoje pristaše. Radi bi uvedli republiko. Tujcev še ne more.
DOPIS I.
Ii fckoijelooko okolico. Gorelo je pri Z a-plazarju na sv. Petra hribu, občina Zminec. Bajta je vsa zgorela. Zgorelo je tudi nekaj denarja, gostaču Bonče pa hranilna knjižica. Ogenj je nastal, ko gospodarja ni bilo doma. Pravijo, da je zanesla mačka iskre v seno. — Živinorejska zadruga za Zminec in Škofjo Loko s sedežem v Bodovljah obeta lepo prihodnjost. Kaže se vedno več zanimanja in upati je, da se ji pridružijo vsi zavedni gospodarji. Kateri kraj je pa tudi bolj ugoden za živinorejo, kakor loška okolica. V kratkem dobi zadruga lepega bika. Snuje se novo društvo, kateremu naloga bo z vsemi sredstvi nastopiti proti žganju. Ker je žganjarstvo tako razširjeno, je tako društvo pač na mestu. Sedež društva bo, kakor se čuje, pri Marjančnici v Puštalu in za načelnika se misli izvoliti župana Dagarina, hudega nasprotnika žga ju, kakor je povzeti po njegovem dopisu v .Narodu". Le to ne gre nekaterim trdo-glavcem v glavo, kako se ujema z bojem proti žganju, da je dal Luka pred obč. volitvijo trikrat javno oklicati, naj se oni, ki hočejo žganje kuhati, pri njem oglasijo, da jim on vse potrebno preskrbi.
Koroška Belt. Zadnjo nedeljo je imela skupina Jugoslovanske strokovne zveze shod na Ja-vorniku pri Vodičarju. Predavatelj Fr. Trseglav je razkrinkal hinavščino socialne demokracije glede draginje, vojske, narodnosti in vere ter je prešel na kartele in na načrt glede novega zakona o kartelih, ki naj se ozira tudi na želje delavstva. Shod je bil dobro obiskan. —- V kratkem bodo občinske volitve. Kdo bo zmagal? Socialni de-mokratje so že uganili. Prvi in drugi razred dobe liberalci s pomočjo socialnih demokratov, tretji razred pa socialni denokratje s pomočjo liberalcev. Lepa družba! Ali pa ni račun narejen prehitro? Ali bodo volilci zadovoljni s takim odborom ? Volilci, dokažite, da ne marate ne socialnih demokratov in ne njihovih zaveznikov liberalcev, da bi vam gospodarili v občini. Oddajte svoje glasove le za može. ki vam jih bo priporočila Slov. Ljudska stranka 1
Ii moiecjtko občin«. Gostilničar Pezdič na Posavcu je včasih rad vabil romarje, ki hodijo na Brezje, v svojo gostilno. Sedaj ima drugih skrbi preveč. Pred občinskimi volitvami je zbiral .samostojne" vojščake za šnops okoli sebe, zdaj pa agitira za .Slov. Dom", katerega pišejo za samostojne kmete ljubljanski škrici, in ima še druge težave. Volitve so bile dobra šola in so ljudem oči odprle, kaj je ta samostojnost. Tu ni veljalo načelo: .kmet za kmeta", ampak: gostilničar za gostilničarja! Ti so se pač močno podpirali, ker je bil vsak zase premalo samostojen. Pa lovskemu oštirju Modru so rekli: Sam stoj 1 Pa ni sam stal. Lešanski Sporen je rekel župniku, da mu je tisti
{>apir Miklavž prinesel na okno. Grom s Črnivca e pokazal na volišču, da je že po Fezdičevo olikan. Gostilničar .Žabar" se je tam bahal z obljubljeno pijačo, vti skupaj pa, da bo naklada na pijačo takoj po volitvi .crknila". Največjo naklado na pijačo pa delajo ljudem gostilničarji sami, od te tudi zdaj po volitvah za vinar ne odnehajo. Kako grdo laže gostilničarska stranka, te je pokazalo precej po volitvah. V .Narod" in v .Slov. Dom" je sporočila, da je zmagala na celi črti liberalna stranka, da je županu Resmanu že .odklenkalo" in da je padel tudi župnik. Pa vse vkup ni resi Res je pa, da je Florijan Pohar hinavsko delal, ko je prej predlagal naklado, potem pa ravno to naklado izrabljal za agitacijo na korist gostilničarjev. Miševček noče nič o tem slišati, da bi se odpravila .krivična naklada", še manj pa Ankerst, ki ima za ženo Pezdičevo hčer. O gostilničarjih protinakladarjih na Brezjah še ne govorimo.
Il ff&loa. Društvo sv. JoMa priredi v nedeljo 29. t. m. veselico s petjem in igro .Mlinar in njegova hči". Pričetek ob pol 8. uri zvečer,
Vstopnice se prodajajo v trgovini g. Petra Gre-gorca, zvečer pri blagajni. — V društvu se vrše vsak torek predavanja, in sicer ob 8. zvečer. Do-sedaj so bila že štiri. Zadnji torek je predaval g. župnik o pogumu, ki ga mora katoliški mož pokazati vselej, kadar ga kliče dolžnost. Prihodnji torek odpade predavanje z ozirom na sledeči praznik. — Dan občinskih volitev še sedaj ni razpisan, dasi bi bil že skrajni čas. Nekateri go spodjesekar ne morejo ločiti od občinskih stolcev.
Ia občina Riba« prt Bladn. Živimo v dobi občinskih volitev. Sicer smo volitve enkrat že imeli, pa smo izvolili premalo mož, zato nam je c. kr dež vlada ukazala, da naj volimo še enkrat, in sicer naj s to novo volitvijo dopolnimo tisto, kar je ob prvi volitvi zmanjkalo: volimo naj po 2 odbornika in 1 namestnika v vsakem volilnem razredu. Pri prvi volitvi dne 11. julija je bila udeležba velika in to od ribenske in belanske strani. Izvoljenih je bilo 18 vrlih mož, ki so vsi odločni in neustrašeni somišljenki S. L. S. Zastopani so med izvoljenimi možmi vsi  sloji, zastopane so vse vasi obširne občine. Zastopani so kmetje in kajžarji, obrtniki in železničarji   To je prav in pravično. Samostojni kandidatje, ki so tako goreče hrepeneli priti v odbor, so ostali »samostojni", ker je vendar nesmisel, da bi ravno ribenska občina volila v odbor liberalce in »Narodovce* sedaj, ko te vrste ljudi mečejo iz vseh javnih zastopov. Dopolnilna volitev bo v torek dne 31. t. m  Ljudje, ki niso nikdar zadovoljni, tudi niso zadovoljni z omenjenim odlokom c kr. dež. vlade, ki je za vsakega mislečega človeka v smislu postave končnoveljaven, in kličejo sedaj na pomoč celo ministrstvo, poučeni od znane napredne luči v ribenski občini, katera luč pa rada sveti lc na skrivnem, recimo za hrbtom. Že februarja 1.1. se je znani naprednjak v »Slov. Narodu" pritoževal, zakaj se v ribenski občini volitve zavlačujejo, a sedaj, ko bi vsi dobri ljudje radi imeli že zopet red in mir, pa ti krpuca pritožbo na pritožbo, da se vsa stvar vleče na dolgo in široko; pa naj le vlečejo do sodnega dne, v odbor ne pridejo nikoli. Enkrat smo volili v odbor liberalca, pa kako nas je zastopal? Predno je začel novi odbor dobro poslovati, se je mož prestrašil, pobral šila in kopita ter odložil odbor-niško čast. Ta dogodek imamo še v živem spominu, zato bomo tudi volili tako in tiste, ki bodo vstrajali pri delu za korist in čast ribenske občine. Volili bomo s prepričanjem, veselo in svobodno. ne bojimo se nikogar, ki bi morda hotel pritiskati na nas, ker vemo, da vživamo volilno svobodo in da tistega, ki bi jo upal kratiti, lahko zadene dobrota, da dobi pri gosposki »prosto stanovanje", kjer bo lakko premišljeval, kaj je volilna svoboda.
Ii Baiatoa. Bojeviti županov sin je v nedeljo zabodel v roko Alojzija Udirjs, po domače Jan-čovega. Tudi po glavi jih je dobil Lojze toliko, da jih bo pomnil celo življenje. Oče župan, slo-venski liberalci zadnji čas hvalijo fantovske pre tepe kot znamenje junaštva; ali tudi Vam tekne taka liberalna košta?
17 60-88
Dama
ki hoča pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko »ožo in bel teint, se umiva le z
Steokanpffard lllljlno ml«6no milo
(roamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann Sc Co., TeAin ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t. d.
Novičar.
P. v. dopisnikom in naročnikom naznanjamo da bo odslej »Gorenjec" izhajal v soboto dopoldne ob enajstih. Gg. dopisnike prosimo, da nam pošljejo točna in kratka poročila, in to brez odlašanja, da ne pridejo prepozno. Uredništvo.
Ožanil sft je gospod Rafael Ogrin, uradnik c. kr. državnih železnic v Kranju, z gospico Štefanijo Pavločič v Ljubljani in gospod knjigovodja Josip Cvar se je poročil z gospico Viktorijo Skremovo v Kranju.
Od državne tulaiaiof) Dr. Mihael Jevšek v Kranju je imenovan za aspiranta.
Predavanje ▼ »Ljudskem Dama* v Kranja, katero je imel dne 26. t. m. g. inženir V. Remec iz Ljubljane o izrabljanju vodne sile pri nas in drugod, je bilo prav poučno. Besede: težnost, konjska sila, turbine, dinamo stroj i. t. d., čitamo večkrat, a malo jih prav pojmi, kaj je to. Govornik je to pojasnil z besedo in slikami. Strokov-njaški je razložil, kako in za kaj se dandanes po rablja elektrika, ko izdeluje karborundum, grafit, aluminij, kalcij karbid, ko umetno proizvaja gnojila ter soliter celo iz zrakovega dušika. G. Remec je preštudiral kot inženir v Ameriki velikanske naprave te vrste ob Niagari. Ondi deluje na sto tisoče konjskih sil. Razložil je tudi pomen elektrike za promet in za nove vire dohodkov v naših krajih.
f Dr. Josip Voiajak. Na pokopališču pri Sv. Venčeslu v Slovenski Bistrici na Štajerskem so dne 24, t. m. pokopali dr. Josipa Voinjaka, ki
je umrl v 77. letu starosti. Pokojnik je res iskreno ljubil svoj narod in je zanj delal do zadnjega izdiha. Svoje delovanje in dogodke iz časa pro-bujenja slovenskega naroda je zanimivo popisal v knjigi .Spomini", katero je izdala .Slovenska Matka". Cuvstva svojega narodnega prepričanja je ovekovečil v mnogih narodnih igrah in v delu za narodna društva. Dosegel je čast državnega in deželnega poslanca in deželnega odbornika. Po političnem mišljenju je bil prijatelj Jurčičev in pa ustanovnik .Slov. Naroda". Na stara leta mu je bilo strankarstvo zoprno, želel je miru in sloge in je večkrat obsojal svojo stranko, ki je preveč zabredla v napredno strujo.
Duševna oporoka dr. Joilpa Voinjaka. Dan pred svojo smrtjo je zapisal dr. Vošnjak v svoj dnevnik tele besede: K0 večni Bog, bodi milost-Ijiv duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da bo združen z dru gimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva!"
Namakatarija v boli LJnbjaai. Deželnosodni predsednik Elsner je izdal tajni ukaz, da ljubljanski sodni uradniki, če so v službi, tudi med seboj ne smpjo drugače govoriti, kakor v uradnem, to je v nemškem jeziku. Ker je ta ukaz krivičen in za Slovence zelo žaljiven, ima ljubljanski poslanec dr. Ravnihar prav, da se je oglasil v državnem zboru zaradi tega z dvema interpelacijama. Ali je pa to prav, da se poslanec Ravnihar na Dunaju noče pridružiti Jugoslovanom, v Ljubljani pa tarna, da ga Jugoslovani ne podpirajo? Vsi naši poslanci so se dolžni zavzeti in se bojujejo za pravice slovenskega naroda in jezika. Preveč je pa, če se zahteva, da bi se 30 poslancev klanjalo enemu, ki hodi svoja pota, ter hodilo ponižno prašat, kdaj ga trebuh boli. Vrhu tega pa še v .Narod" z Dunaja poroča, da je Jugoslovanski klub zavozil, da je tako izoliran, kakor še nikoli. In kdo je res izoliran? Beli vrabec, ki sme še sedeti na repu češkega leva. Pri teh razmerah so nemškutarji v Ljubljani lahko zidane volje.
V »Narodnem doma" v Ljubljani ima največkrat svoje shode rdeča internacijonala. S težkim srcem in žalostnim očesom gledajo možje svete, absolutne narodnosti, ki so z narodno samozavestjo in požrtvovalnostjo pomagali zgraditi »Narodni dom", kak6 se ga sedaj lasti in svoje protinarodne nauke v njem razširja stranka, ki ima čutilo narodnosti pra/ spodaj. F a že mora tako biti, kajti naprednost ali nevera je nekdanji narodni stranki nad narodnostjo. Stranka bi se morala imenovati napredno • narodna, ne pa narodno-napredna, ker se narodnost vedno bolj umika nazaj, naprednost pa tišči naprej, kar jasno dokazujejo vsa njena glasila.
Priinanje dr. ftoiteriičo. .Res sedi po raznih ministrstvih mnogo uradnikov preveč" — je rekel dr. Triller na javnem shodu v Ljubljani in govoiu je sledilo živahno dolgotrajno odobravanje naprednjakov. Kdo bi mislil, da se bo od te strani priznalo, da je res, kar je govoril dr. Šu-šteršič v državnem zboru 1
Deselnoiborske eolitva ▼ Ljubljani. »Slov. ljudska stranka" jc postavila za kandidata mizarskega mojstra in posestnika Antona Rojino, napredna stranka tržnega nadzornika A dol f a Ribnikarja, nemška strank, odvetnika dr. Eggerja in socijalno demokraška stranka Etbina Kristana. Mogoče je, da pride do ožje volitve med kandidatoma prvih dveb strank V tem slu čaju računajo liberalci tako, da bodo Nemci oddali glasove Rojini, socijalni demokrati pa Rib-nikarju. Na shodu dne 22. t. m. se je Ribnikar jezil nad Nemci, ker čuti, da njega ne marajo. To ga je spravilo v neprijetni položaj, da se je dotaknil odprtih ran svoje stranke. Hudoval se je namreč po pravici nad tem, da imajo nemški veleposestniki v deželnem zboru preveč zas opnikov, pozabil je pa omeniti, kakšno glorijo je gnal »Slov. Narod" leta in leta zaradi teh vse časti vrednih veleposestnikov. Celo barona Schv/egla je Ribnikar postavil v »pregnusno poglavje", pa je zopet pozabil dostaviti, da je dr. Tavčar izdal parolo: »Rajši s Schweglem, kakor z Matiničem I" in da se je po tej paroli v .Narodu" koncertiralo celih 12 let. — Za Ribnikarjem je nastopil dr. Karol Triller, ki je prinesel pozdrave vodstva narodno - napredne stranke in njenega predsednika dr. Tavčarja. — Brr! Prizor za bogove 1
Napredek v industriji. Gg Marenčič in Win-diseher sta prevzela od gospe Kocmut tovarno kanditov. Tovarno sta na Sodarjevi pristavi v Kranju nanovo in vsem modernim zahtevam primerno uredila. Izdelki te nove prve Jugoslovan ske tovarne se bodo lahko kosali z vsemi tujimi povečini židovskimi izdelki. Slovenci, podpirajte domačo industrijo ki Vam bo za enako ceno po stiegla z mnogo boljšimi izdelki. — Več v inse-ratnem delu.
Copijeaje a 6?. Dne 31. t. m. bo cepil g dr. Globočnik iz Kranja ob dveh popoldne v Naklem in 4. novembra ob poltreh popoldne v Zg. Bes-nici kdze. V teh dveh vaseh se poleti ni cepilo k6z, ker je vladala tam pri otrocih kužna bolezen.
ti TrftiOa. Krajni šolsKi svet je sklenil vložiti prošnjo na deželni šolski svet, da bi se štiri-razredna ljudska šola razširila v osemrazredno.
Shod rudečkarjev f Skorji Loki se je vršil v gostilni Alojzija Jakliča št. 13. Tu imajo ru-dečkarji svoje taborišče. O prihodu .sokolov" je oštir izobesil zastavo na čast liberalizmu, zdaj pa sprejema socije v svoj" zavetje! To je značaji V eležba je bila pičla, še 20 glav ni bilo. Med loškimi rudečkarji se odlikuje posebno zidar Zla-toper. ki jo je pa že pobrisal v Leoben in klav-nični paznik Hafner. Tudi notarjev pisar Sadar je bil na shodu. V Loki še niso ugodna tla za rudečkarje!
Mlnka 0/OTekarjeva iz Ljubljane dopisuje v glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. Ta okus je ruski.
Domžale. V torek zvečer je tu vlak zadel v mlinarski voz Nastrana s Holmca. Konji so se odtrgali, voz se je zdrobil in žito se je raztreslo po tleh.
06e Moikoa z Breslj ponižno na lastne stroške polaga javno vprašanje: Na čigave stroške so tukajšnji izletniki popotovali v postojinsko jamo?
V Dontnjikt aeleinlikt predor je vdrla voda z veliko silo in poplavila progo, da se ni videlo tirov.
Državna obrtna aola v Ljubljani se otvori dne 6. novembra in bo obsegala delovodsko šolo za mehanično-tehnične obrti, stavbinsko obrtno šolo, šolo za mizarstvo in podobarstvo, žensko obrtno šolo i. t. d.
Zopat aeiraca na Laikom V Traboneli, rudniku za žveplo, se je vnelo skladišče. Zadušilo se je 44 delavcev.
Komet Brook, ki ima precej dolg rep, se vidi proti jutru na severno-vzhodnem nebu.
Kizdinala prijatelja maline. Dunajski in krakovski kardinal, ki sta letos umrla, sta zapustila svoje premoženje ondotnima deškima semeniščema.
Slovenci na Ruskem. Zadnji čas se je v Petro-gradu, Ribinsku in Kazanu nasililo več Slovencev, ki so nadzorniki delavcev. Slovenščina jim je toliko pomagala, da so se naglo naučili govoriti po ruski.
DRUŠTVH.
Drnttvo , Kranj" ▼ Kranja priredi v nedeljo, dne 29 t. m. ob pol 8. uri zvečer žaloigro »Mlinar in njegova hči". Igra je dobro naštudirana ter bo v vsakem ozira zadovoljila občinstvo. Krasne kulise bodo efekt še povečale.
Kmeöka sveia za krao|ski okraj priredi v ponedeljek 6. novembra ob 1. uri v »Ljudskem domu" mesečno predavanje z gospodarskim razgovorom. Možje, pridite v obilnem številu!
Skupina Jagoslov. atrokovne «»eie priredi v nedeljo, 29 t. m popoldne ob treh v stariv šoli v Šmartnem pri Kranju svoje predavanje. Člani so nujno povabljeni_
Najnovejše vesti.
Volitve v Kamniku. V 1. in II. razredu zmagali kandidatje S. L. S. V III. razredu štejejo glasove. Slava zavednim volilcem!
* * *
N»|n>ve)ie Test». Italijanski ministrski predsednik Giolitti je poslal v .Neue Freie Presse" pismo, s katerim obžaluie, da kaže avstrijsko časopisje nezaupnost do halje, ko sta vendar vladi tako pnjaieljsKi. Iz Gor.ce se pa poroča, da hodijo laški vojaki civilno oblečeni čez mejo kuxat in da se prav pridno učijo slovenščine, ker imajo Slovence tako radi. — Število Slovencev v Gorici se je od lanskega leta pomnožilo, kakor je dokazala štetev, za 3M) duš. — Nemška narodna zveza v državni zbornici je nastopila proti Gauuchu zaradi čeških zahtev. Cehi hočejo imeti dva ministra in dva sekcijska načelnika ur ravnopravuost z Nemci pri sodiščih To je pravično. Rivnoprav-nostt pa Nemci ne poznajo, ampa\ hočeio imeti tudi med Čehi »unabhängige deutsche Richter". Baron Gautsch je imel včeraj imeniten govor. Rekel je, da so zelo izobraženi Čehi vladi potrebni, če hoče iti delo naprej, in da ima v Avstriji vsak narod pravico, sodelovati pri vladi in pri upravi države. Ošiba! je Gautsch tiste uradnike in železničarje, ki hočejo izsiliti velike plače. V tem mu je pritrjeval pos anec Steinwender.
V Tripoiisu je vojno sodišče dalo usmrtiti 240 oseb. Včeraj je bil v mestu hud boj. Turki imajo tisoč mrtvih in veliko ranjenih. Lahov je padlo nad sto.
V Hankavu je bil ustaš Liucanheng proglašen za predsednika kitajski republiki. Uporniki so vzeli mesto Cengin. Vojaki so se pridružili upornikom.
Dr. Krek je sinoči v odseku govoril o načrtu kartelnega zakona. Prihodnja seja bo v torek.
Ustreljeni divji zajci
se dobijo vsak dan pri 18 4-2
Josip fnso, staVocaityt i Kranja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
8,000.000 k.     Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici
Rezervni fond K 800 000-
49 52-4:5
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
IimdiafÉJi^ril)^
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novega oskubenega 9 K 60 vin., boljše K 12--, belo, mehko oskubljeno K 18    do K 24—, snežnobelo, oskubljeno K 30 — do K 36—. Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 17 12-2
Benedikt Sachsel, Lobes 371 pri Piznju, Češko.
/—j	
U a	D
	
IL——JI
France: No,
prijatelj, kdo pa Ti je  pa  umrl, ko pelješ .ako lepo krsto? Tine ; Ej,France, brat mi je rmrl in koliko potov sem imel, predno sem dobil krsto, ker nisem vedel, da se dobivajo najlepše in najcenejše mrtvaške krste edino le pri lastniku
oblastveno koncesijoniranega po-prebitega zavoda za Kranj in okolico
Jftifonii Drtikarju
mizarju v Kranju štev. 56,
na vogalu ulice, kjer se gre po stopnicah proti kolodvoru.
Veš, France, tam je res velika zaloga mrtvaških krst, od najbolj priproste lesene do najiinejše kovinaste (cinaste) od sedem kron naprej, in sicer dobiš že kar izgotovljeno in okrašeno, tako da jo lahko takoj naložiš in odpelješ. Razen tega dobiš ondi veliko izbero mrtvaških prtov, blazin, čevljev, nogavic, otroških oblek, vencev, šopkov 1.1, d., sploh vseh predmetov, ki spadajo k pogrebu.
France : Ali se ondi dobiva tudi 25 52—1
Mina oprava
i. t. d., ker jo rabim, ko se oženim.
Tine: Tudi to dobiš tam, ker ima veliko zalogo pohištva, kakor [stolov, miz,-[omar, kost no v i. t. d. iz trdega in mehkega lesa, nadalje modrocev iz žime in morske trave i. t. d. Torej le z zaupanjem se potrudi tja, ker vem, da boš postrežen v Tvojo največjo zadovoljnost.
Peter Koban
sedlar In tapetnih; v Eranjn
nasproti hotela „Nova pošta"
•e priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-36
vozove i. t. d.
Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah.
Velita libera De{e |p 0mO ŽUU6
po jako znižani ceni, kakor tudi
morska trava.
Imam vedno veliko popolnoma izvršene
posteljne oprave
v zalogi od 30 K naprej.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmt^i posojilnici
v LJubljani
(naiproti Figovci:: v lastni bili:: Dunajska eeitt).
Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po \\\
nV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 20 milijonov kron.   :: II
Eeservni zaklad čes 400.000 kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—26
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
j Največja snažnost!
7 52-
Točna postrežba ! |
2
Udobno, talgfienskl urejena
brlonlca h
V. Rozman s KRHilJ
Nahaja se nasproti 8     žnpne cerkue
o hiši št. f 06
Prodaja najboljših 1 lasnih	sredstev za negovanje izdelkov,  podložkov ter	las, raznovrstnih krepa _                 ,,± ,
		
■ 1		-
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
INGENIEUR H. UHLÎR
276 52-46 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb.
0 C £ 0
u
TJ
Jfajvečje podjetje na Gorenjskem
MANUFAKTURE
KONFEKCIJE
GALANTERIJE
24 20-1
PRI
i\ IVAN SAVNIKU v Kranju
o
es
Moderno
volneno blago Jza ženske obleke mtr od \ K naprej" ::      do najfinejšega. ::
Veliko izbere volnenih rut.
najlepša"? inJnajboljša pelerina samo : devet Kron : ženske jopice (Ueber-jacke) od šest kron do najfinejše.
Velika
zaloga zelo lepih Igrač za
miKLHUŽH
Obenem se opozarja na popolnoma :•:        novo vpeljano zalogo :::
galanterijskega blaga,
katero se prodaja po tovarniških cenah.
Tisk Iv, Pr. Mmprtta v Kranju.