PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE |N TRST
-    -------- i—ti n      mn ri miiii i         
Leto 2., šter, 11 - Cena 4 lire ■	TRST, četrtek 28. februarja 1946.
Delavci cone A gledajo na delavce cone B kot one, ki udarniško delajo na dvigu svojega blagostanja s pomočjo ljudske oblasti.
Delavci cone B gledajo na delavce cone A kot one, ki nimajo dela niti pomoči ljudske oblasti, ker je ni.
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telef, 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Zakaj so naši delavci nezadovoljni!
Vprašanje ureditve mezdnih pogojev zelo počasi napreduje, ker se pojavljajo vedno nove težkoče. Nekatere stroke sicer sklepajo sporazume, druge so ostale na pol poti, tretje pa ee sploh še niso začele pogajati,
Vzroke tega nerednega in nevarnega položaja smo že neštetokrat na raznih mestih in ob raznih prilikah poudarili. Ponovno smo tudi že dokazali, da tega niso kriv!
Enotni sindikati. Nasprotno, Enotni sindikat; so vedno skušali napraviti vse. da bi se dosegla pravična in sprejemljiva rešitev mezdnega vprašanja, ki bi veljalo, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje pripadnosti Julijske krajine.
Zaradi sedanjih težkih prilik pa vedno prete delne ali splošne stavke in nezadovoljne delovne množice bi utegnile poseči po še bolj energičnih sredstvih.
Oblast, bi morala skušati preprečit; n-stvarjenje takih nerednih prilik v proizvodnji. Morala bi odstraniti vse vzroke nemirov in neredov.
To pa se ne dogaja. Delodajalci imajo proste roke. Kadar se jim zljubi, lahko odbijejo vse, še tako pravične delavske za hteve in onemogočijo sklenitev pravičnega sporazuma. Zato ni čudo. da morajo sindikati večkrat odločno nastopiti.
Ni dovolj, da ZVU dopušča delodajalcem izzivat; delavce in tako ustvarjati nerede.
Ona tudi ne ravna kot bi morala, z ozirom na njeno posredniško vlogo glede vseh, torej tudi socialnih vprašanj. Ta vprašanja se tičejo neposredno vsega ljudstva in vplivajo na njegovo razpoloženje. Ko se delavstvo nahaja v neznosnem položaju.
ZVU ne posreduje pravočasno in dovolj odločno.
S tem sploh ne mislimo na razne ukrepe glede prehrane, kontrole cen, dobave surovin, obnove. V našem listu in na vseh 0^nov0 dežele je prevzelo ministrstvo za zborovanjih naših sindikatov smo to že javna (je;a Srbije nalogo vežbanja kadrov neštetokrat ponavljali, toda vedno brez s(rokovnih delavcev. Hitra obnova dežele uspeha. Vedno smo poudarjali, da te stvari lahko reši le ljudska oblast Kritizirali smo tudi dovolj vse pomanjkljivosti in nezanimanje ZVU pri tem vprašanju. Ob tej priliki mislimo le na vlogo, ki jo ima an~ glo-ameriška vojna uprava v vprašanju mezd in na njeno nedovoljno aktivnost, če ne celo nezainteresiranost.
Naše delavce so težko prizadeli ukrepi finančnega urada v pogledu uporabe sklada za dopolnilo plač. Enotni sindikati so poizkusili vse, da bi dosegli mezdne pogoje, ki bi z ozirom na sedanje stanje, vsaj deloma zboljšali življenje našim delavcem.
ZVU pa nasprotno izdaja ukrepe, ki te, že itak skromne pridobitve, omejujejo. Na
Iz federativne ljudske republike
Prvomajsko tekmovanje v Jugoslaviji - Vežbanje kadrov strokovnih delavcev
BEOGRAD — Prvomajsko tekmovanje je v polnem poletu po vsej državi. Tisk dnevno objavlja številne primere, kako je ljudstvo razumelo tekmovanje kot najhi trejšo in najuspešnejšo pol do obnove dežele.
Prebivalci vasi Lozovik v Srbiji so sklenili, da bodo sami obnovili dve šolski poslopji. Takoj so pričeli z delom, da ga bodo lahko končali do 1. maja.
V Slovenskih goricah, kjer je bilo med vojno porušenih mnogo hiš. je bilo doslej obnovljenih več kot polovico hiš in drugih objektov. Pri tem delu so sodelovali vsi prebivalci ne glede na to, ali so sami trpeli škodo ali ne. Med drugim so popravili 10 šol.
Delavci železniških delavnic v Prijedoru v Bosni so ustanovili veliko delavnico, kjer bodo brezplačno popravljali kmečko orodje. Isti sklep so sprejeti rudarji v Kočevju, ki bodo popravljali vse potrebno orodje kmetom, ki se bodo najvestneje odzvali pozivu, naj oddajo vse viške svojih pridelkov.
Prebivalstvo okraja Ključ v Bosni je prostovoljno popravilo 3 važne mostove, ki
zahteva veliko število kvalificiranih de- i lavcev.
S tem v zvezi so se pričeli v Beogradu j
in večjih mestih v Srbiji številni tečaj; za
specializacijo. Ministrstvo je sestavilo na-.črt, po katerem bodo organizirane cele vr- j ste novih tečajev za specializacijo po vsej Srbiji.
Nekaj teh tečajev že uspešno deluje v j Beogradu. Tečaj za avtogenično varjenje ; poseča JO kovinarjev, ki so že končali te- ' oretični de! tečaja in se sedaj praktično vežbajo.
Tečaja za tehnično risanje se udeležuje 35 oseb. Po absolviranju tega tečaja, ki bo trajal 3 mesece, bodo učence uporabili kot tehnične risarje, ki bodo nadomestili pri delu inženirje in tehnike, ki so nepogrešljivi pri organizaciji in izvajanju gradbenih del.
Ker se občuti veliko pomanjkanje avtomobilskih vozačev, se je pričel tečaj za vozače, ki se ga udeležuje 140 oseb, meči njimi številne žene. Nekaj izmed njih bo [ nato izvežbanih za traktorske vozače.
Pred kratkim se je tudi pričel urbani«
so jih gradili dva meseca. V okvir tekmo- , gtjjni tečaj, na katerem bodo učenci pre-vanja so tudi vključili delo za pobijanje ' nepismenosti.
V Kraševcu v Srbiji je od 1. sebruarja pričelo delovati 56 tečajev za nepismene.
Danes je v kruševačkem okrožju 230 tečajev, ki se jih udeležuje nad 7.200 učencev
O
Beograd, (Tanjug). — V zvezi z delom za
jeli osnovno znanje urbanizma, tako da bodo mogli sodelovati pri bodoči načrtni izgradnji vasi. Ob pričetku gradbene sezone bodo tečajniki poslani na podeželje, kjer bodo pomagali pri obnovi vaških hiš. Tega tečaja se udeležujejo strokovnjaki.
Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je organiziralo tečaj za mehanike. Učenci tega kurza bodo pomagali pri hitri obnovi telefonske in telegrafske službe, ki je bila med vojno v veliki meri porušena.
Kovinarska stroka je najmočnejša me« vsemi strokami v Trstu in Julijski Krajini. Ta stroka je obenem tudi množično najzrelejša in pri njej prihaja najbolj do izraza solidarnost delavskega razreda, V zadnji stavki, ki so jo izzvali voditelji eni strani daje malo, a na drugi mnogo ladjedelnice GRDA, so vsi kovinarji doka-odvzema. Dovoljuje, da dopolnilna blagajna 7a,i’ cIa se smatrajo kot ena družina, n« ne plača delavcem dnevnic, ki jih izgube vsak teden zaradi pomanjkanja električnega toka. Kot da to še ni dovolj, odreja, da blagajna tudi omejeno dopolnilo zniža °d 75% na 66% normalne plače.
O naših kovinarjih in njih
težavah
dajalci, ki hočejo razbiti enotnost delavskega razreda, da bi tako z njim laže im- j nevrirali in ga še nadalje zatirali, kot so ■ to delali do zloma fašizma in kot bi še 1 nadaljevali, če bi ostanki fašizma s podporo j reakcionarnih domačih in tujih elementov ! zopet zmagali.
Zato so tudi kovinarji pozdravili akcijo svojega sindikalnega vrhovnega vodstva za sindikalno enotnost, na katero so bili pozvani tudi Julijski sindikati. Seveda je
težko doseči tako sindikalno enotnost z
glede na podjetje, kjer so zaposleni. Uprava ladjedelnice je bila tedaj spet uvedla v svoje podjetje nekaj epuriranih fašističnih elementov. Delavci so se uprli in končno
so morali stopiti v stavko, ker podjetje ni j organizacijo, ki zastopa nacionalistični šo, hotelo odpustiti teh nezaželjenih elementov. I vinizem, politične predsodke, razdomo ak-
teSrhtevaT na! ZVU^eS tlTodloT.
policija bila na strani podjetja. Tudi drugt interese kot pa delavske. Vendar sindikat!
čutljivi za delavske pravice, so pristali, kot n. pr. uprava ladjedelnice Sv. Marko, da na dan, ko ni toka, delavci čistijo ruše vine in tako nadoknadijo izgubo dnevnice.
Namesto odgovora, ki bi zadovoljil pravične zahteve delavcev, ZVU pripravlja Splošni ukaz, ki potrjuje te krivice. Objavljamo ga v današnji številki in opozarjamo nanj naše delavstvo.
Razen tega so naši delavci prizadeti tudi zaradi uredbe, ki določa delavski prispevek v pogledu socialnega sklada. Zaradi tega so Enotni sindikati odpoklicali svo jega zastopnika iz Teritorialnega posvetovalnega odbora za socialno zaščito.
Prav posebno nerazumljivo je delavcem stališče ZVU v pogledu brezposelnosti. Pri nas je 22.031) brezposelnih delovnih moči — dela in ruševin pa toliko, da bi jih lahko ZEposlili mnogo več!
Tudi v tem pogledu je izšel splošni ukaz. S tem ukazom se lahko odpuščajo vsi delavci, ki so bili sprejeti po 1. januarju t. 1- Med drugim se lahko odpuščajo tudi vsi tisti, za katere je znano, da so sodelo-vali z OVRA-o ali pa so bili suspendirani pri čiščenju vsaj za tri mesece.
Nam so znana vsa. sodišča, ki sedaj de lujejo pri nas, in vemo tudi, kako delujejo* Najvecji in najogabnejši fašistični pomagači. fašisti in SS-ovci se oproščajo, ker
dogodki so dokazali, kaj pomeni solidarnost kovinarjev v Trstu in pokrajini, ko so stavkujočim delavcem izjavljali solidarnost in stopili v stavko tudi kovinarji ostalih tovarn ter jim celo nosili hrano, ki so si jo odtrgali od ust.
Proti taki moči se ne more upirati niti najreakcionarnejša uprava in vsak se mora zavedati, da ho izšel iz te borbe poražen.
Težave pri mezdnih pogajanfah
Pri pogajanjih za sklenitev dodatnega mezdnega sporazuma kovinarske stroke so delavski zastopniki naleteli na ogromne te-žave. Te težave obstojajo tudi sedaj, ko je sporazum že sklenjen. Do danes še ni skle njen sporazum za kovinarsko uradniško osebje, čeravno je preteklo že 14 dni odkar j je bil sklen jen sporazum za kovinarje. Ker že obstoja podpisani osnovni mezdn; sporazum, je nerazumljivo, zakaj se še ne morejo skleniti posamezni mezdni sporazumi raz nih strok, ki bodo končno le sloneli na glavnih pogojih tega splošnega sporazuma Delodajalci vztrajajo pri svojih načelih, ki so cesto v nasprotju z že doseženimi boljšimi pogoji, ki jih oni žalilo ovreči Četudi so kovinarji že dosegli dodatni mezdni spo razum, vendar se zanimajo tudi za vse
Delavci čitajte!
IVU javlja, da se s splošnim ukazom, td ya se izpopolnjujejo in za katerega pooblasčujejo takojšno predhodno objavo, prepoveduje odpuščanje delavcev iz onih industrijskih podjetij. Hi so sklenila kolektivno pogodbo 13, junija 1941. Odpuščanje se ne sme vršiti v dobi od 1, januarja do 31. marcu 1!MC.
TA PREPOVED h E VELJA :
a) zu delavce, zaposlene po 1. januarju 1946:
1 b) za delavce, zaposlene pri sezonskih delih, kateri so sprejeli samo za določeno dobo;
c) za delavce, ki se smatrajo kot poljedelci:
č) za delavce, ki nočejo sprejeli dela pri drugem delodajalcu in niso za to posebno upravičeni;
dj n primem, rta zakonske določbe ah pogoji kolektivnih pogodb dovoljujejo odpuščanje;
c) za elemente, ki so sodelovali z OVR A-o ali ki jih je epumcijska komisija obsodila na najmanj tri mesece Odsotnosti z dela;
tj za delavce, ki imajo dovolj lastnih ali družinskih dohodkov;
Zgoraj omenjena industrijska podjetja morajo takoj sprejeli v službo delavce, odpuščene po 31. decembru 1943. v primeru zgiinij navedenih prepovedi. Da bi se omogočilo sprejemanje brezposelnih delavcev, se spet uveljavlja kr. zakonski odlok z dne 29. maja 1937. St. 1768, ki. je postal zakon 13. januarja 1938, št. 203 in ki določa tedensko delo 40 ur.
Hkrati se odloča z veljavnostjo od prvega plačilnega roka po 29. decembru 1943., da se mora izplačali iz dopolnilne blagajne razlika vsem, industrijskim delavcem, ki so v tej dobi delali riionj kot 40 ur tedensko in ki so zaradi tega prejeli. manjšo plačo, kot je predvidena v predpisih pogodbe.
Dopolnilo velja v iznosu dve tretjini skupne vsote, ki bi delavcu, pripadala za vse ure do 40 tedenskih ur normalnega dela. Izjemno bodo plačali iz dopolnilne blagajne za, mesec januar 75% primanjkljaja do 48 tedenskih ur, in za toliko ur, kolikor jim jih primanjkuje do 48 tedenskih ur.
Dopolnilo se izplačuje tudi na osnovne dodatne dohodke. Delavci, k% vrivajo pravico do dopolnila, imajo pravico do druiinskih doklad v normalni višini.
Rejen e, ki jih morajo plačali industrijska podjetja Dopolnilni blagajni industrijskih delavcev, znašajo 5% brutto plače in veljajo za. čas od 1. januarja do 31. maTca 1946, tudi na plače tiradnikov ter vrez omejitve 3.600 Ur mesečno za dajatve, hi gredo na račun druiinskih doklad.
Dodatni mezdni sporazumi tržaškega delavstva gradbene in kemične stroke
ni dokazov. Dokaze pa nudijo hromi, bolni ostale stroke in so vedno pripravljeni pod in celo grobovi naših antifašističnih bor- Preti vsako akcijo delavcev drugih strok, cev. Ti element; se torej lahko vrnejo na žiato obsojajo zadržanje delodajalcev in delo; če pa so na delu, se ne morejo od- i Zveze industrijcev, ki ovirajo sklepanje pustiti!	vseh ostalih dodatnih mezdnih sporazumov.
Vprašali smo naše delavce, kaj mislijo ! Ker vlada med delavci raznih strok veliko o tern. Odgovorili eo nam, da to ni zanjo | nezadovoljstvo zaradi nerazumevanja delo. nič novega in da so prepričani, da gre le ! dajalcev za delavske potrebe, prete delavci za izigravanje, za obljube in nadaljna raz- ! tudi s stavko. Nekateri delodajalci nočeio
očaran ja.
Zaupna uprava je za to odgovorna. Morala b; imeti polno razumevanja za de lavske zahteve, ki so upravičene, ker izvirajo iz potrebe. Anglo-ameriška vojaška uprava bi se morala zavedati, da smo bili
priznati delavcem že doseženih boljših mezdnih pogojev Povsem je razumljivo, da delavci nočejo odstopiti od boljših po. gojev. da bi sprejeli slabše. Novi mezdni sporazumi se končno sklepajo zato. da se položaj delavca zboljša, a ne poslabša Vse
za časa vojne zavezniki, da je tedaj nj:ho\ j »e stvari zanimajo tudi naše kovinarje, ki
radio prinašal marsikatere... obljube za dobo, ko bo zmagala demokracija Demokracija je zmagala. Sedaj se delavci sprašujejo, če je pri nas sploh demokracija. če pa obstoja, pa se morajo spoštovati demokratična načela in oni. k' so se zanje borili.
bdijo tudi nad usodo ostalih strok in ne samo nad svojo lastno.
Kovinarji in sindikalna enotnost
Kovinarji so bili vedno med najdosled-nejšimi borci za delavsko .-motnost, To so zastopali že za časa ilegale, ko so -odelo-vali s svojimi slovenskimi tovariši: mnogz pa so tudi odšli v partizane. Tisti, ki so se kasneje vrnili iz gozdov na svoja stara mesta v tovarne, so sedaj najdoslednejši LONDON — Kakor poroča dopisnik ko- j pristaši sindikalne enotnosti. Oni so vzrasli munističnega lista »Daily VVorker« bo po i s čutom enotnosti in ga tudi najdosledneje
V SZ bo v kratkem ukinjeno racioniranje
našega naprednega in demokratičnega delavstva nočejo zanemariti nobene priliko, da bi poizkusili doseči najvišji ideal, za j katerim so vedno stremeli.
Kulturno delovanje tržaških kovinarjev | je na isti višini kot vse ostale delavnosti, j Naši kovinarji imajo svoje vajeniške tečaje. imajo svoje čitalnice, svoje kulturni? krožke, svojo godlo, svoje harmonikaške zbore članov in otrok svojih članov. Zna. menit je otroški harmonikaški zbor ladjedelnice Sv. Marka, ki je že koncentrira! po vseh kulturnih krožkih v Trstu in povsod žel velike uspehe.
Tudi n ašportnem polju se naši kovinarji udejstvujejo in skoraj povsod samostojno nastopajo.Imajo svoje nogometaše, plavače, lahkoatlete itd.
Skratka, tržaški kovinarji so stroka, ki vključuje veliko število članov, doslednih demokratov, najnaprednejših borcev za politične. socialne in narodne svoboščine vse-ga delavstva ne glede na narodnost in vero.
Sovjetski sindikalni organ
„Trud”
izhaja že 25 let
MOSKVA — Danes poteče 25 let, odkar je pričel izhajati list »Trud«, organ osrednjega odbora sindikatov Sovjetske zveze. Ob priliki 25. obletnice ustanovitve lista »Trud« so »Izvestja« poudarila, da je imel »Trud« v teku velike domovinske vojne veliko nalogo v boju za enotnost strokovnih zvez v raznih državah in da je list po končani vojni posvetil svojo posebno pozornost vprašanje, ki so v zvezi s prehodom gospodarstva kapitalističnih držav iz vojnega v mirnodobsko stanje. Glede ZDA je list »Trud« razkrinkal protiljudsko zakonodajo te države.
Težkoče pri mezdnih
pogajanjih v Gorici
Kot smo zvedeli, se tudi v Gorici delav-j Pogajanja goriskih delavskih in deloda-ski zastopniki bore za zboljšanje delovnih jalskih zastopnikov se bodo nadaljevala te pogojev. Pojavile so se iste težave kot v dni. Zastopniki delavcev, vključeni v Enot-Trstu in zastopniki delodajalcev se poslu-lne sindikate, niso pripravljeni odstopati od
Dodatna kolektivna mezdna pogodba gradbenih delavcev tržaške pokrajine
18. februarja je bila sklenjena v Trstu kolektivna mezdna pogodba delavcev gradbene stroke tržaške pokrajine.
Po tem sporazumu veljajo sledeči mezdni pogoji:
1.	a) Specializirani delavci prejemajo 21.— lir na uro;
b) minerji in železniški gradbeniki 20.—' lir na uro.
2.	Strokovni delavci, za katere se srna- | trajo delavci iz gornje stroke, ali za časa prvih štirih let in po končani vajeniški dobi, ali po 4 letih praktičnega dela kot postvežniki ali postrežniški pomočniki — dobijo 19.— lir na uro.
3.	Postrežniki se smatrajo delavci, ki so sposobni za samostojno delo pri strojih, za pripravljanje malte, ali pa ki neposredno pomagajo delavcem iz točk 1. in 2. — Ti prejemajo 18.— lir na uro.
4.	Postrežniški pomočniki so delavci, ki nimajo strokovnih sposobnosti in ki se ob vsakem času lahko zamenjajo z. dragimi nekvalificiranimi delavci. Oni prejemajo 1G 50 lir na uro.
5.	Šoferji in strojniki pri kompresorjih prejemajo za 60 tedenskih delovnih ur 1200.— lir tedensko.
6.	Šoferji in strojniki pri kompresorjih, toda brez tehničnega strokovnega znanja prejemajo za 60 delovnih ur 1140. lir te densko.
7.	Postrežčki v uradih prejemajo za 60 delovnih ur 900.— lir tedensko.
8.	Čuvaji in nočni čuvaji prejemajo za 72 delovnih ur 1080.— lir tedensko.
Obe strani sta se sporazumeli, da se t<* plače smatrajo kot minimalne ter da ne bodo zmanjšali plače tistim delavcem, k> so že dosegli višje plače. Te plače se smatrajo veljavne za vsa podjetja, ki delajo na področju Trata, Tržiča in M:ij.
Podjetja, ki delajo v ostalih krajih pokrajine, bodo izplačevala svojim delavcem iste plače, zmanjšane za 5%.
Za osebje menz veljajo isti pogoji razen pogojev ki se nanašajo na sezonsko delo.
Žensko osebje dobi plačo po gornji razpredelnici in po raznih strokah, zmanjšan! za 30 odstotkov.
Žene prejemajo pri čiščenju 15.— lir na uro.
Delavci izpod 20 let starosti in ki no spadajo pod pogoje, določene za vajence, dobijo sledeče plače:
• a) do 16 leta starosti 60% b) do 20 leta starosti 80% plače, določene za ostale delavce po prvi razpredelnici in po določenih strokah.
Vajenci
dobijo plače po sledeči razpredelnici:
I. leto vajeniške dobe	dobijo	20%
ji «	«	«	«	30%
jjj. «	«	«	«	45%
XV. <:	«	«	«	60%
plače, ki jo prejemajo strokovnjaki.
Za posebna dela ^
veljajo sledeči pogoji:
a)	za dela v kanalizaciji 30% poviška
b)	za dela v odvodnih kanalih 35%
c)	za dela na lestvah više od 5 m 30%
d)	za dela v celicah na kompri-
mirani zrak	40%
e)	za dela v vodi	30 %
f)	za dela v predorih pri nevarnih
delih	_
g)	za dela v predorih pri manj nevarnih delih	20%
h)	za dela v predorih samo vzdrževanja	!6%
i)	za dela na visečih podih
j)	za dela v pečeh	30%
Akordi, nagrade in ureditev osebnih delovnih pogojev
Delodajalec ima pravico pregledati sedanje stanje akordnih nagrad in določiti povišanje ali znižanje z ozirom na potrebe dela.
Akordno delo mora urediti tako. da se
izjavi Stalina v kratkem odpravljene racioniranje v Rusiji. Ukinitev raeioniranja v Rusiji je bila omogočena zaradi izredno velikih pridelkov Rusije prod vojno in za-rodi strogega raeioniranja, ki je bilo vpe Ijano takoj po pričetku sovražnosti. Tedaj so ustvarili zaloge, ki so jih skrbno hranili med vojno, ko je bilo racioniranje ves čas vojne večje kot pa v Angliji. Sedaj, zaključuje list. bomo lahko zbrane, četudi zmanj-
izvajajo. Z njimi so tudi ostali tovariši, ki so bili člani organizacije Delavska enotnost v času nemške okupacije in so aktiv-no v zaledju podpirali partizanski pokret in osvobodilno fronto, simbol ljudske obla* sti.
Zato se ta stroka tudi danes odločno zavzema za sindikalno enotnost in ostro obsoja Julijske sindikate, ki stoje na šovinističnem stališču, ker izključujejo vsako drago
šane rezerve, dali na razpolago civilnemu j narodnost razen italijanske. Obsojajo raz* prebivalstvu.	-	dorno akcijo, ker imajo ,v njej prsta delo-
žujejo istih argumentov. Najvažnejši i« najtežji problem je vprašanje sistema, po katerem naj bi se rešil stan spor glede zahtev delodajalcev, naj se uveljavi isti sistem kot v Vidmu, torej v Italiji.
Goriški delovci so ogorčeni nad tem trmastim vztrajanjem delodajalcev, ki sloni le na političnih predsodkih. Delodajalci očitno stremijo za tem, da uveljavijo delovne pogoje, veljavne v italijanskih provincah, v prepričanju da bodo na ta način tudi pripomogli k rešitvi pripadnosti naše pokrajine tako, kot si Jo oni zamišljajo. Oni rremijo predvsem za tem, da se pokrajina pripoji k Italiji in vse njihovo delovanje, torej tudi sindikalno, usmerjajo tako, da bi dokazali povezanost, goriške industrije z italijanskimi tržiči.
To je razvide iz dejstva, da je razlika dnevnice, ki so jo predlagali Enotni sindikati in delodajalci le 1.60 na uro! Vendar delodajalci ne popuščajo le zato. ker vidijo v tem odstopanje od videmskih delovnih pogojev. Celo sami funkcionarji goriških, sedaj ustanovljenih ali potrjenih uradov za delo. priznavajo, da Je trma delodajalcev neopravičljiva in zato celo oni grajajo njihovo ravnanje.
V vseli tovarnah v Gorici delavci z ogorčenjem komentirajo postopke industrijcev, ter prete s stavko. Tako stanje je sicer tudi v Trstu, kjer je že potekel rok zaključitev mezdnih dodatnih sporazumov, a sporazumi se sedaj niso sklenjeni, razen treh strok: gradbene, kovinarske in kemične.
poslednjih svojih zahtev, ker so že dovolj popuščali.
Borba našega delavstva za dosego svojih pravic je težka in naporna. Kot vedno, se mora nase delavstvo neprestano boriti za svoje pravice tor mora za svoje najskrom-nejse zahteve poseči po najenergičnejših sredstvih. Tudi tako le težko doseže pozitivne in trajne rezultate, ki so jih delodajalci vedno pripravljeni kršiti, največkrat s podporo oblasti.
Nič ni prirodnejše kot izključiti fašiste — in vendar uživajo oni danes zaščito policije, ki bi jih morala zapreti, a ne ščititi. Ravno tako je z vprašanjem odpuščanja delavcev, ki jik uprava podjetja po odloku ZVU nima pravice odpuščati. Vendar delavce še vedno odpuščajo a ZVU molči. Izplačilo delavcem, ki ne dosežejo 48 ur tedenskega dela, se je vršilo preje iz dopolnilne blagajne, ne velja več za 48 ur tedenskega dela marveč za 40 ur! Tako je vsak delavec, kateremu je brez njegove krivde prikrajšano delo, prisiljen sprejemati manjša izplačila.
Delovno ljudstvo zato odločno zahteva ljudsko oblast, v kateri bo samo odločalo o delovnih ukrepih in jih tudi pravilno izvajalo, kot jih more izvajati le, kdor je osebno prizadet. Svoja vprašanja hočejo delavci reševati sami, ker edino tako bo končno zaključena brezkončna borba z delodajalci in neljuskimi oblastmi.
Tutti f Pulju so težave
V' Pulju trajajo pogajanja za mezdni sporazum že nekaj tednov, se vedno ni nobenega izgleda, da bodo kmalu končana- V začetku pogajanj je izgledalo. da bodo imeti delodajalci vendar nekaj razumevanja za delavske zahteve. Toda delodajalci niso hoteli priznati delavskih pravic in možnosti uveljavljanja tržaškega sporazuma za puljsko področje. Propadli so vsi izgledi za pravilni razvoj mezdnih razgovorov.
Delodajalci so bili pripravljeni priznati tržaško draginjsko doklado, ki naj bi se zmanjšala za 20%, po naknadnem pristanku pa le za 10%. Sindikati niso hoteli sprejeti te ponudbe. Zato so se obrnili do ZVU. Delavski zastopniki so bili pozvani v Trst, da Ih se tu sporazumeli o vprašanju dra-ginjske doklade.
Po nekih statistikah izgleda, da so življenjski pogoji v Pulju boljši kot v Trstu, četudi to še ni povsem dokazano, vendar izgleda da se ZVU opira na to statistiko.
Zvedeli smo tudi, da bodo puljski delodajalci ta teden spet poklicani v Urad za delo v Trstu, ter da se bo tedaj skušalo doseči sporazum, ki bi zadovoljil tudi delavce.
Zelo malo je upanja, da bi se v doglednem času dosegel neki sporazum. Oviral bo to sklenitev sporazuma rodi namen maj. Sicunija, da prilagodi nase mezde splošnim mezdnim pogojem, ki veljajo v severa! Italiji. Ker se Gorica in Pulj smatrata mesti III. razreda, bi morali delavci v teh mestih dobita za 5% nižjo plačo kot. delavci v Trstu, a draginjsko doklado 20% manj.
Delavski zastopniki pa ne bodo hoteli sprejeti teh predlogov, ker smatrajo, da so življenjski pogoji v Gorici in Pulju še celo težji kot v ostalih mestih naše pokrajine.
Tudi tu je vprašanje odprto in ni nobenega znaka, ki bi nam govoril, kdaj se bo rešilo.
bo dajala za akordna dela najmanjša nagrada s poviškom od 15% plače dalje.
Nadure
Za nadure se smatrajo ure. ki jih delavec napravi izven ur, določenih v prejšnjih pogojih, oz. za točke 1, 2, 3, 4, velja nor. malni delovni čas 48 ur na teden, za točke 5, 6, 7, velja tedenski delovni čas 60 ur, a za točko 8 velja 72-urni delovni čas teden, sko.
Nadure se plačajo po sledeči razpredelnici:
a)	za prve 4 nadme se plača 25% poviška nad normalnimi urami;
b)	za sledeče ure se plača 75% od nor* malne plače.
Nedeljsko delo se plača s poviškom 50%.
Če delavec dela ponoči ali ob praznikih, ali dela nadure ponoči, se upošteva le ena tarifa, in to najpovoljnejša.
Božične nagrade, prazniki in narodni prazniki
Božična nagrada, prazniki in narodni prazniki ostanejo še nadalje v veljavi kot v dosedanjih pogodbah tj. v skupnem znesku 12% od brutto plače, ki jo prejme poedini delavec (8% za božično nagrado, 2% za praznike in 2% za ostale narodne praznike).
Za ves čas veljavnosti sporazuma o dra-ginjski dokladi se bo obračunavala dra-ginjska doklada za praznične dneve, kot je določeno v sporazumu, na popolno draginjsko doklado, a odstotek za božično nagrado velja v iznosu 50% od te draginjske doklade. Ta odstotek se bo obračunaval tudi na sezonsko doklado, ki pripada delavcem gradbene stroke.
Draginjska doklada, ki velja po splošnem sporazumu za vse stroke, velja tudi za delavce gradbene stroke, ne gledoč na gornje določbe.
Z ozirom na sezonsko prirodo dela imajo pravico gradbeni delavci na dnevno doklado 24.— lir, ki je tudi deljiva na ure.
Gornji sporazum velja od 1. februarja za dobo G mesecev, a. se bo podaljšal, če po tej dobi obe strani ne bosta sklenili novega sporazuma.
Draginjska doklada z veljavnostjo od 1. februarja 1946.
Stroka
družinski poglavar z z 1 osebo, ki jo vzdržuje samec nad 20 let samec med 18—20 letom samec med 16—18 letom samec pod 16 leti
Moški na uro	dnevno
21.25	170.-'
19.10	15250
14.90	119.20
9.70	77.60
530	42.40
Moški
mesečno
4420.—
3970,—
3100.—
2020.—
1100.—
Zenske
na uro dnevno mesečno
21.21
13.20
11-50
9.70
5.30
170.—	4420.-3
153.60	2745.—
92,—	2395,—
77.60	2020,—
42.40	1100.^*
Dodatni mezdni sporazum delavcev kemične stroke
Te dni je bil sklenjen dodatni mezdni sporazum med zastopniki kemičnih delavcev in Udruženjem industrijcev.
Sporazum velja od 1. februarja L L in največ za dobo 6 mesecev.
Vodje obrata dobijo po 20% poviška normalne plače, preddelavci pa 10% poviška.
Plače so sledeče:
Pri proizvodnji:
1.	Strokovn; delavci
2.	Navadni
3.	Pomočnik!
lir na uro lir na uro 18.10 17.05 15.70
Delavci v pomožni službi vzdrževanja )a pri instalacijah:
lir na wo
J. Strokovni delavci I. razr. 21.—
2.	Strokovni delavci II. ran’. 18.10
3.	Navadn; strokovnjaki 17.05
4.	Pomočniki	15.70
Pomožno osebje
H ar teden
1.	Šoferji s	tehničnim	strok. znan. 1145
2.	Navadni	šoferji	]085
3.	Bolničarji	j 145
4 Kočijaži	in spr«xit*eveici	970
5.	Nosači	gen
6.	Čuvaji	1000
7.	Gasilci, nočni čuvaji m 70 ur
tedensko, vratarji	- 1.030
Razen tega so določeni maK osebni dodatki, ki gredo od 80—90 cent. na uro za delavce, k; so plačani na uro, a. od 40 do 55 lir tedensko za delavce, ki dobijo tedensko plačo.
V sporazumu je določeno, da se te plače smatrajo kot najnižje in da bodo delavci obdržali še nadalje višje plače, če so jih imeli ob času podpisa tega sporazuma.
Določeno jc, da pogodba velja le za Trst, Tržič in Milje.
Podjetja iz dragih krajev bodo plačala 3% manj, kot v Trstu, Tržiču in Miljah
Žene dobijo 30% manjšo plačo, kot moški iste stroke in istega razreda.
Za mladoletne in vajence veljajo ravno taki pogoji, kot za gradbeno stroko.
Pri težkem delu se prizna 15% poviška normalne plače, a kadar delajo v nezdravih prilikah 25%.
Akordni pogoji so boljši, kot pri gradbenikih. Zidarji dobijo za akordno delo 15%, kemičarji pa 25% poviška osnovne plače.
Nadure se plačajo 25%. nedeljsko delo 50% od osnovne plače. Če delavc; delajo ponoči t. j. od 22. ure do 6. ure zjutraj dobijo 30% poviška.
Ostali pogoji, kot začasna doklada, dra ginjska doklada itd. so enaki kot pri osta. lih strokah v splošnem sporazumu z dne 1. februarja t. 1.
Kako dolgo bo še poslovala in
uživala zaupanje fašistična Upsea?
Z vsemi silami in z vso odločnostjo smo se borili ob strani Zaveznikov. Borili smo 'se za zmago vseli demokratičnili sil z iskrenim namenom, da bi dokončno obračunali z našim tlačiteljem - fašizmom.
Deiež našega kmeta je bil v tern boju izreden in je splošno znan. Zato nas tem bolj čudi okoinost, da še vedno obstojajo in uradujejo kmetijske ustanove, ki so fašističnega porekla. Po zdravem, nepokvarjenem 'pojmovanju, ki je globoko ukoreninjeno v zavesti našega ljudstva, bi morale take in vse podobne ustanove s padcem fašizma prenehati s poslovanjem, oziroma bi jih morali v najslabšem prizmeru vsaj temeljito očistiti. Vse kmetijske ustanove pa bi morali izročiti v upravljanje našemu kmetu.
Na žalost pa moramo vedno znova ugotavljati, da se demokratične množice zapostavljajo, da uživajo fašistične ustanove s svojimi starimi upravami in uradništvom še vedno zašCito in podporo vseh upravnih oblasti. To nedemokratično ravnanje današnjih upraviteljev se ne da opravičiti. Se manj pa je opravičljivo neizpolnjevanje vseh oblub anglo-ameriške vojaške, uprave. Zato menimo, da ni prav nič čuda, če delovno ljudstvo po znakih take naklonjenosti, ne verjame več besedam. Njih dvom v iskrenost s te strani se stalno veča in povzroča splošno nezadovoljstvo.
Vsak dan se pojavljajo razne nevšečnosti, ki nikakor ne morejo biti dobri pogoji za normalen razvoj demokratičnega razpoloženja našega ljudstva in prijateljskih odnosov do anglo-ameriške vojaške uprave.
Enotni sindikat kmetijske stroke je kot organizacija delovnega kmeta že od vsega začetka pravilno razumel odnose do fašističnih kmetijskih ustanov in pravilno tolmačil razpoloženje svojega članstva. Članstvo si namreč že od vsega začetka želi, da se vsa ta pereča vprašanja uredijo tako, kot to terjajo splošni interesi najširših kmečkih slojev. Sindikat se je boril od vsega začetka proti vsem nepravilnostim in bo nadaljeval to svojo borbo, dokler se vse ne uredi v korist njegovemu članstvu.
V teku svojih naporov in borbe, da bi dosegel zboljšanje v kmetijskih uradih, je Enotni sindikat kmetijske stroke dokazal s pričami in ugotovljenimi podatki anglo-ameriškemu oficirju, majorju Sutterland-u, ogromno Sodo in krivico, ki jo je povzročil kmetijski urad »Upsea-e« našemu kmetu.
Na podlagi teh dejstev jo angto-ameriška vojaška uprava imenovala komisijo, ki je tudi sama uradno ugotovila neredno, sleparsko poslovanje »Upsea-eti. V teku petih let poslovanja je ta fašistična ustanova povzročila našemu kmetu ogromno škodo. Major Sutterland je predstavnikom Enotnih sindikatov sam priznal, da so fašistič-
ni upravitelji povzročili ogromno škodo. Izjavil je, da, bodo ti zločinci najstrože kaznovani.
V zvezi s tem so zaprli štiri uslužbence, glavne krivce in snovatelje teh nepravilnosti. »Upsea« pa še vedno obstoji in uraduje še zmerom s starim uradništvom. To uredništvo je namestila fašistična, oblast, ki je gotovo upoštevala predanost nameščenih uradnikov fašistični ideologiji. Ti uradniki so po našem mišljenju morali vsaj deloma vedeti in poznati vse mahinacije, ki so se vršile po uradnih ugotovitvah pet let. Kljub vsemu temu pa so morali priti šele Enotni sindikati celi zadevi na sled in pospešiti, da so se vse nerodnosti dokončno razgalile in razjasnile.
Major Sutterland je predstavnikom Enotnega sindikata nadalje tudi obljubil in zagotovil, da bo osebje »Upsea-e« obnovljeno in da bodo namestili tudi slovenske uradnike.
»Upsea« posluje skoro izključno s slovenskimi kmeti. Zato je na podlagi te okoliščine in vseh prej naštetih dejstev zahteva, ki jo je stavil kmetijski sindikat anglo-ameriški vojaški upravi, popolnoma utemeljena in povsem opravičljiva. Terjal je namreč, da se nad »Upsea-o« vzpostavi nadzorstvo in da se namestijo v tem uradu slovenski uradniki. Anglo-ameriška vojaška uprava je sindikatu obljubila, da bodo namestili pri »Upsea-i« slovenske uradnike, ki jih bodo predlagali naši kmetje.
Obljub niso izpolnili. Zakaj? Ljudstvo samo se sprašuje in ugiba, zakaj se pri vseh teh vprašanjih ne ukrepa dovolj odločno in dosledno? Ne smemo se torej čuditi, če ljudstvo ugiba ali se morda s celotnim tem početjem ne ščitijo fašistične in reakcionarne sile!? Saj je ostalo vse pri starem -»Upsea«, ki bt morala biti resnična kmetijska ustanova in v kateri bi morali kmetje imeti izključno vpliv, je še vedno fašistična. 7. aretacijo štirih članov se obeležji e te ustanove no more spremeniti — s tem no more postati demokratične ustanova.
Se vedno vidimo iste uradnike, ki se šopirijo v teh uradih in se čutijo vsak dan bolj varne. Postopajo še vedno po starih, nam dobro znanih metodah, surovo in zaničljivo napram delovnemu ljudstvu, predvsem slovenskim kmetom, skratka po starih fašističnih metodah.
Vsak dan prihaja do raznih neljubih prizorov. ki jasno kažejo, da še vedno veje šovinističen duh,-duh nacionalne prenapetosti in nacionalnega sovraštva do slovenstva in Slovencev.
Uradništvo »Upsea-e« pozablja, da sta se slovenski narod in delovno ljudstvo sploh otresla negotovosti in strahu, ki ga mu je vzgajal fašizem. Ne mara miloščine! Zavoda se dobro svojih pravic in jih brani in
Zadružništvo
Kmetijsko produktivno zadružništvo
Mreža nabavno-prodajnih zadrug in obnovitvenih zadrug se je razširila že zalo močno. V tem pogledu se je ljudstvo precej dobro seznanilo s tovrstnimi zadrugami. Med naše ljudstvo pa je vse premah prodrlo kmetijsko produktivno zadružništvo. Ne maramo in nočemo zmanjševat:) pomembnosti nabavno-prodajnega, kreditnega in obnovitvenega zadružništva. Ven dar pa moramo poudariti, da bomo v pri tiodnosti morali posvečati tudi kmetijsko produktivnim zadrugam dovolj pozornosti
Kroženje blaga ne usvtarja novih vred nosti. Nasprotno: kroženje blaga povečava stroške, ki jih moramo prištevati k prvotni vrednosti blaga. Z drugimi besedami povedano, čim daljša je pot od producenta dc potrošnika in čim več posrednikov je vmes tern draže postaja blago. Ce torej gledamc s tega vidika posamezna zadružna področ ja, bomo ugotovili, da je produktivno za družništvo vir dobrin in narodne imovine
Zadružništvo je izšlo iz vrst izkorišča nih. Cs hoče, ostati v službi teh slojev, ;jt nujno, da s svojo organizacij o, pomore ma lemu človeku izboljšati njegove proizvodi in jih vnovčiti po njihovi resnični vredno sti.
Vzemimo kot primer naslednje panog« kmetijskega gospodarstva: gozdarstvo, vi nogradništvo in živinorejo. Brez dvomu predstavljajo te tri stroke velikansko narodno bogastvo. Ostali pa so z izjemami v nekoter-ih krajih neorganizirani in prepuščeni več ali manj naključju. Stara družba je za blaginjo malega, izrabljanega človeka premalo, skoro nič skrbela, in na škodo zadrug nenačrtno izkoriščala gozdove, nestrokovno obdelovala vinograde in posvetila premalo pozornosti živinoreji. S šolami ne moramo doseči vsega, kar je na tem področju treba doseči. To se pravi: pravilno izkoriščanje gozda, koristna obdelava lesa, gojitev plemenitih vrst vinske trte, tipiziranje vina, gojitev dobrih živin-
skih pasem, prilagoditev števila živine možnosti prehrane na posameznih posestvih, vse to je lahko samo posledica praktičnih navodil v konkretnih primerih, stalne, vestne kontrole, vzgoje gospodarske zavesti, skratka: te probleme je možno rešiti le, če fe kmetje sami organizirajo, če imajo strokovno vodstvo in pomoč v lesnih, vinarskih, živinorejskih in podobnih zadrugah.
Ce.jc izboljšanje naših kmetijskih proizvodov nemogoče brez zadružne organizacije, je tem manj možno brez nje njihovo vnovčenje po pravi vrednosti. Brez pretiravanja iahko trdimo, da smo imeli v prejšnjih časih veCje pijavke med trgovci, ki so prekupčevali les, živino i.t.d., kakor med trgovci z mešanim blagom. Ni malo primerov'. da je ta ali oni začel trgovati z ovcami, z naj skromnejšimi sredstvi, čez nekaj let pa je imel vole pri kmetih na reji, in nekaj let kasneje so mu njegove lesne .zaloge predstavljale milijonski kapital.
Ce hočemo, da bo v resnici zaslužil za proizvode tisti, ki je delal, jo organzaci.ja zadrug bolj nujna.
V bodoče moramo pritegnili k organizaciji kmečko produktivnega zadružništva vse ostaie množične organizacije. Potrebno jc, da se dodobra proučijo vse možnosti in da se med našim ljudstvom razvije pravilni čut do zadružništva te vrste. -Beseda zadružništvo ne sme biti suhoparna beseda. Ljudstvo samo si rnora biti svestno vseh dobrot, ki inu jih zadružništvo daje.
S pravilnim tolmačenjem ljudskim množicam bomo dosegli močno krnetijsko-pro-duktivno zadružništvo in s tem reševali naše kmečko gospodarstvo. Mončno zadružništvo iahko nastane samo takrat, če so zanj zainteresirane široke ljudske množice, ker se le na ta način ustvarja na zdravih temeljih. Graditi se pa mora od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol.
bo branil dosledno. O tem se lahko prepirajo sami. Naše ljudstvo odločno nastopa proti vsakemu izzivanju v »slavnih« uradih »Upsea-e«.
Naši kmetje so namreč še vedno prisiljeni, posluževati se »Upsea-e«, da dobijo semen in krme. Pred kratkim se je zaradi tega zglasila v uradu tov. Milač Helena iz Guadeice. Rabila je semenskega krompirja.
Sam sprejem in način vedenja napram omenjeni tovarišici je vse graje vreden. Me. nimo, da dado vsa potrebna. pojasnila. Ni kaj, da dado vsa potrebna pojasnita. Ni ljudstvo tu zaradi njih, temveč so uradi tu zaradi ljudstva. Zato je treba preprečiti vse izpade in napade na one. ki so jim kmetijski uradi namenjeni. Uradnik, s katerim je omenjena tovarišica imela opravka, je v svojem postopanju šel celo tako daleč, da je na Milačevo zakričal: »Ven od tod, ker drugače vas bom vrgel iz urada«, in podkrepil to svojo izjava s kategorični »dovolj«.
Takšni prizori so na dnevnem redu. Nujno je, da se ti uradi razpustijo in nadomestijo s takimi, ki bodo ustrezali željam in koristim kmetov, ki so v celi zadevi najbolj zainteresirani. Pet let odirajo in sleparijo ti uradi naše kmete. Vse to je dognala tudi, kakor je že zgoraj opisano, anglo-ameri2ka vojaška uprava, ni pa u-Urenila proti lemu ničesar. Sprašujemo se, kako dolgo se bomo morali se boriti, da s! končno vendarle priborimo lake ustanove, kjer bo vladal demokratičen duh? Dokler pa ne dosežemo svojih upravičenih zahtev, ne borno prenehali z borbo in ne bomo utihnili s svojimi zahtevami. Od reševanja in iskrenosti zavisijo vsi odnosi do sedanjih, začasnih upraviteljev v naši pokrajini. Vsaka drugačna tolmačenja in u-gibanja so neumestna!
Prosvetna politika pri nas
OBJAVLJAMO BREZ KOMENTARJA (Zgodilo se je v Gorici.)
Tovariš dr. Zavrtanik, je prejel >slede&e pismo od ZVV
VIŠJE SOLSKO NADZORN1STVO V GORICI Štev. 542 Elcrn.
Gorica, 12. felmtarja M4G. PREDMET:	Odpustitev učiteljskega osobja.
Gosji. Zavrtanik Peter
Gorica
Prosvetni oddelek ZVV je z odlokom šlcv. VoCiAMG/EDji.B od G. februarja 1916 odredil, »naj s 15. februarjem 1946. odpusti iz službe naslednje slovenske učne moči, ki s stališča varnosti niso bile spoznane pri-riiefne za to~$luži)čn~
Ta ukrep je bil izdan v skladu z upravnimi navodili glede prosvete štev. 7 in 8, čl. 5.
V ‘Seznamu ZVV, ki mi je došel, je tudi Vaše ime. Sporočam Vam, da ste na podlagi omenjenega odloka s 15. februarjem odpuščeni iz slui.be.
Višji šolski nadzornik: Višje Šolsko nadzomiStvo (G. Dc Vetta) Gorica
(Sovrainienza Seolastica)
(Gorizia)
Pismu je bil priložen sledeči akt:
GLAVNI STAN
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE 13. KORPUS
IZC/AMGjEDfl.S
JPS/av ' Tel. 29701-15 6. februarja 1946
Socialna zaščita
MLADINSKO SKRBSTVO
Mladinsko skrbstvo se mora v moderni državi izvajati po sodobnih načelih, katerih smisel je v tem, da se vrši zaščita in vzgoja mladine po smotrnih načrtih.
Mladinsko skrbstvo obsega v moderni državi: pravno, socialno, zdravstveno in vzgojno zaščito mater, otrok in mladine ter je pravno obvezno za ljudsko državo.
Pravno zaščito mater, otrok in mladin« mora načelno urejevati ustava, ki predstavlja osnovni zakon, ki odraža socialno ureditev države Podrobnejša, določila o pravni zaščiti pa vsebuje civilno pravo, kazensko pravo, socialna politična zakonodaja, obrtni in dragi predpisi. Vsa ta določila pa ne morejo in ne smejo biti v nasprotju z osnovnimi načeli, t. j. z ustavo.
Socialna zaščita obstoja v tem da skup nost v primera potrebe preskrbi otrokom vsa sredstva, ki so jim potrebna za nego in vzgojo. Ta sredstva so lahko ali denarna ali v naravi in služijo za vzdrževanje otrok, za šolske potrebščine itd.
Zaščita nosečih in doječih mater — delavk in nameščenk — se mora, izvajati s tem. da se vsem potrebnim zagotovi živ Ijenje in dohodki v času nosečnosti in dojenja. To zaščito pravno urejuje socialno politična zakonodaja. Ta zakonodaja mora vsebovati tudi vse predpise, da se žena delavka v kritičnem' času pred in no porodu za zaščito njenega in otrokovega zdravja ne zaposli z delom. Vendar pa morajo taki predpisi vsebovati vsa potrebna določila, ki zagotavljajo potrebnim ženam vsa sredstva za' kritje njenih življenjskih potreb. Moderna socialna politika želi s ,so cialnim zavarovan iem doseči, do se ti dohodki ženi čimbolj zvišajo in čimbolj po. daUša kritični čas pred in po porodu.
Zdravstvena zaščita obsega zdravljenje bolnih mater, otrok in mladine jambu-laneno in klinično). Obsega pa tudi proti Taktično zdravstvo, ki stremi, s predhodnimi ukrepi preprečiti pri slabotni in bolehni mladini pojave obolenj s pregledi, posvetovalnicami in podobnimi sredstvi. Vsi ti ukrepi imajo namen fizično čimbolj okrepiti mladino ter se pri tem povezujejo s fizkulturo.
Vzgojna zaščita vsebuje skrij za zdrav duševni razvoj otroka in je zato tesno povezana z vprašanjem šolstva. Njena naloga je v tem, da s socialno vzgojnimi usta novami pospešuie šolsko vzgojo mladine. Ustanove, ki služilo pri tej vzgoji so: dnevna šolska zavetišča, kjer dobi šolski otrok potrebno hrano, pozim? topel nrpstor za učenje in pomoč pri učenju. Za srednješolce se morajo v moderni državi ustanav. Ijati diiaški domovi, za delovno mladino -vajeniški in sploh mladinski domovi. Socialno vzgojno zaščito posnešuieio počitniške kolonije, kjer se otroci fizično okrepijo in duševno pripravijo za novo šolsko leto.
K temu skrbstvu prištevamo tudi posvetovalnice za noseče in doječe žene, ki nudijo materam poleg zdravstvene in materialne pomoči tudi zdravstveno-vzgojni pouk za nego in vzgojo deee. Končno spadajo sem tudi razni gospodinjski tečaji za žene. kjer dobivajo vzgojno izobrazbo kot bodoče matere, kakor tudi končno vse socialno politično šolstvo za socialno izobrazbo delavk.
Mladinsko skrbstvo se začenja že z evge-ničnimi ukrepi, ki imajo namen zaščititi otroka že pred rojstvom in trajajo do 18. leta otrokove starosti, po potrebi pa še dalje (slaboumni, bolni, moralno zanemarjeni. pokvarjeni in dragi).
Omenili smo, da je mladinsko skrbstvo pravno obveznega značaja za državo. To pomeni, da izvajanje skrbstva za mladino n; neka humanitarna dobrodelnost, ampak trdna obveznost dražbe. Moderna država ni Samo moralno, ampak tudi pravno obvezna izvajati zaščito mladine. To pomeni, da ima mladina pravico zahtevati od države potrebno zaščito. Ta pravni položaj mla dine do države pa najdemo samo v moderni državi — ljudski državi, ki skrbi za socialno zaščito svojih državljanov, zlasti otrok in mladine in smatra to dolžnost za obveznost. To socialno zaščito mora moder na država proglasiti v ustavi, kot najviš. jem državnem zakonu, in v posebnih zakonih.
Začetek modernega mladinskega skrbstva ne pomeni samo razširitev zaščit« mladine od socialno politične na zdravstveno in vzgojno zaščito, ampak pomeni razširitev zaščite na vso mladino od de lovne na moralno pokvarjeno, ogroženo, s hibami, skratka na vse otroke in mladina eploh, ki ji je potrebna zdravstvena, socialna, vzgojna in pravna zaščita. Seveda s« je mladinsko skrbstvo v tem smislu razvilo šele v 20. stoletju oziroma se šele razvija
Delodajalci so
nepopustljiv!
Pogajanja med zastopniki tiskalniških delavcev in Udraženjem industrtjcev se vodijo že vej tednov. Delodajalci postopajo tako nerazumno, da so se pogajanja morala zopet prekiniti.
Naši tiskarji so se setaii v nedeljo. Ob tej priliki je tov. Podmenik, predsednik t lekarniško stroke Enotnih sindikatov, pojasnil vse točke nesporazuma. Delavci so odobrili postopek svojih zastopnikov ter potrdili svojo odločno voljo premagati vse ovire in pridobiti si pravične in opravičene zahteve.
Sestanek se je vršil v pristnem razi’ednem duhu, kakršen je bil vedno svojstven tlskar-niškim delavcem. Ta duh je tako močan, da ga ni mogla zlomiti niti 20 letna fašistična diktatura.
Sporne točke, zaradi katerih se še ne more zaključiti sporazum, se nanašajo na delovne pogoje za žensko delovno silo, katero bi delodajalci želeli še nadalje izkoriščati. Delodajalci nočejo zmanjšati delovnega časa stavcev od 40 na 3G ur, kar je že uvedeno v časnikarskih in založniških tiskarnah. Razen tega delodajalci nočejo priznati kot svojo obvezo ustanavljanje delavskih menz, marveč hočejo držatiMnenze dokler bodo sami, hoteli.
LONDON — Vodstvo španskih republikancev v Londonu je danes poslalo britanskim strokovnim zvezam ter delavskim in zadružnim organizacijam poziv, naj preprečijo strahovlado, ki jo izvaja Franko v Španiji.
Predmet:	Odpustitev uiinega osebja.
To area Commissioner (For Sovrainlendente Scolastico)
Gorizia Area
1.	Prosim, da sporočite Višjemu Šolskemu nadzorniku, naj s 15. februarjem 194G. odpusti sledeče slovenske učne moči, ki s Stališča varnosti niso bile spoznane primerne za to službo (Ref: FGP/15/4, 1-2 feb. 1946:)
Profesor Zavrtanik Peter Učitelj Dovjak Ivan Učitelj Miklavič Paola
2.	Gori omenjeni ukrep je bil izdan v skladu z upravnimi navodili glede prosvete štev. 7 in 8, čl. 5.
Po naročilu polkovnika Bowm.ana.
John P. Simoni 1 st It. C. M. P.
Chief Education Officer.
Odpuščeni profesor je tako odgovoril:.
GLAVNI STAN
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE 13. KORPUS Prosvetno oddeljenje
Prejel sem odlok, s katerim sem na osnovi upravnih navodil St. 7 in S (čl. 5.) odpuščen iz službe.
St. 7 in 8 čl. 5, imenovanih navodil se naslanjata, kolikor je meni znano na volne fašistične funkcionarje ali pa na osebe, M so sodelovale z Nemci. Moj slučaj ne spada niti na prvo, niti na drugo črto.
1.	Zapustil sem svoj rojstni kraj Solkan pri Gorici dna 6. okt. 1926. prav radi fašističnega režima. Podal sem se v Srbijo, v Niš, kjer sem 6. nov. 1926. nastopil službo na Zenski gimnaziji za latinski jezik. Tu sem ostal dve leti.
2.	Nato sem služboval v Aleksincu, na mešani gimnaziji eno leto, kjer sem se nadalje poučeval latinski jezik.
3.	V letu 1929. isem prišel v Novi Sad na gimnazijo učit klasične jezike in filozofijo. Tam sem ostal dve leti.
4.	Zadnjih 13 let sem poučeval v Lubljani srbo-hrvatski in latinski jezik in filozofijo.
Na Italijane in njihove satelite se med vojno nisem mogel naslanjali, ker smo se vsi iz naše rodbine Ze dvakrat morali izseliti :
Prvič v letu 1925. po prvi svetovni vojni, ko še ni bilo fašizma in drugič v letu 1932. ko je imel fašizem ze ostre oblike.
V	letu 1929. sem bil od Italijanov obsojen na dve leti ječe »in conimnaciam«. V istem letu so fašisti ponoči napadli našo hišo, Solkan Via Officine 276 vdrli vanjo, pretepli moje brate.
Albin, najmlajši bral je potem umrl v bolnici, Drugi brat Marjan je bil obsojen na 10 let ječe po raznih Krajih Italije.
Tretji brat pa je ušel iz Italije in velja tudi kot dezerter.
Zaprli so celo našo rodbino. Zenske so čez nekaj dni izpustili. Na Nemce se pa tudi nisem naslanjal, kar sem tudi na epuraciji dokazal s potrdili, da sem bil ves čas vojne zvezan preko OE z zavezniki.
Sklicevanje na St. 7 in 8 čl. 5. imenovanih upravnih navodil je po mojem mnenju nezakonito.
Odpustili domačega profesorja ‘iz sluibe iz stališča varnosti je lahko. Moje delovanje skozi 20 let v šolski službi ni bilo. nobeni politični strnki v Jugoslaviji nevarno. Ne morem razumeli, kako je sedaj naenkrat postalo nevarno za ZVU ko mi sc nihče ni dal nobenega opomina, da sem v tem pogledu v šoli ali izven nje kaj pogrešil.
Pripadništvo k OF ne pomeni »organizza-zione fascista* ampak Osvobodilna fronta.
Rojen sem v Solkanu (Gorica) 1901., kjer sem študiral na gimnaziji in dokončal tri razrede. Četrti in peti sem izvršil med vojno v Ljubljani, Nato sem šesto napravil v Gradcu. Za lem sem se posvetil misijonarskemu stanu (semenišče v Gradcu, Celju in Ljubljani),
V	letu 1920. sem v juniju prišel domov v Gorico, kjer sem se pripravljal za maturo, ki sem jo polagal 17. februarja 1921.
Univerzo sem študiral v Ljubljani (Jugoslavija), nadaljeval v Padovi (Italija) in končal v lem 192G. zopet v Ljubljani, Sluzim v soli Ze 20 let in nisem izven nje nikdar politično nastopal,
V	Gorici sem začel v šoli brali latinskega pisca Tita Livija, kj nima nobene zveza z našim poglavarjem drlave Jugoslavije. V politiko se v šoli nisem spuščal, ker ni bilo časa, niti. ni 'v programu.
Prosim, da me opozorite, v čemu Vas v šoli nisem zadovoljil.
Dr. prof. Zavrtanik Peter
MOSKVA — Akademik Semjakov objavlja v »Izvestjih« podatke o rezultatih svojih raziskavanj v pogledu rezerv premoga v Sovjetski zvezi. Po izvršenih računih znašajo rezerve premoga 1650 milijard ton, to je 21% svetovnih režerv. Akademik poudarja, da je Sovjetska zveza lahko brez skrbi radi svojih zalog premoga, ker bodo le zadoščale za kritje njenih potreb tudi v daljni bodočnosti.
Namesto ukinjenih radijskih predavanj
O sindikalnih kadrih
V sindikalnem gibanju je zelo važno vprašanje kadrov. Od pravilne vzgoje sindikalnega naraščaja, iz vrst katerega črpamo novih sil, novih delavcev na sindikaniem področju, je odvisen pravilni razvoj in u-smeritev koristnega in uspešnega dela za sukpnost, posebno pa še za delovno ljudstvo. Tako bomo dobili kadre, ki bodo sposobni in kos svojim težkim nalogam.
Od vprašanja kakšni so kadri, ki vodijo mnogoštevilne organizacije — od osnovnih organizacij v podjetjih in ustanovah, pa tja do centralnih — je odvisna uspešnost dela pri rešvanju problemov, pred katerimi se nahaja naše sindikalno gibanje če bodo kadri sposobni, bodo takoj opazili vse teža ve in ukrenili vse, da bo naše delo nemoteno napredovalo. Na ta način bomo najlaže izpolnjevali vse naloge, ki nam jih zastavlja današnja stopnja družbenega razvoja.
Naše sindikalne organizacije vključujejo vsak dan večje število delovnega ljudstva, postajajo vsak dan bolj množične. Že sama ta okoinost stavlja pred naše sindikate nove •naloge, ki jih lahko rešujejo le zato usposobljeni. Deloma so težave v tem ker je pojem današnjega sindikalizma globljega, pravilnega značaja od značaja starih sindikalnih organizacij. Revolucija v tem smislu se je izvršila, ker se je v osnovi spremenil pojem države. Ta pojem se je z utrditvijo resničnih demokratičnih načel razširil, dobil
svoj pravi smisel, zadobil je svoj ljudski značaj. Ta izrazita razlika v pojmovanju smisla države je tudi močno posegel v sindikalno življenje in ga polenoma preobrazil. Nove kadre je treba seznaniti z vsemi temi spremembami in jih pravilno usmeriti. V tem oziru morajo imeti jasne, razčiščene pojme.
Vsi ti zgoraj navedeni razlogi zahtevajo od nas. da ne prepuščamo vprašanja vzgoje novih kadrov slučaju, marveč da se tega vprašanja lotimo z vso resnostjo in odločnostjo. Svestni si moramo biti odgovornosti do skupnosti, pri čemer nas morajo voditi izključno le iskreni nagibi. Vsako drugačno postopanje pri reševanju tega važnega vprašanja kadrov bi pomenilo izigravanje interesov delovnega ljudstva. Zlonamerno izigravanje interesov delovne skupnosti pomeni zločin, delovno ljudstvo pa je v današnjih časih toliko napredovalo in dozorelo, da bi take zle namere gotovo takoj opazilo in s takimi elementi prej ali slej obračunalo.
V vsakem sindikalnem forumu mp;a bili zato določena sposobna oseba, katere naloga mora biti ta, da skrbi za nove sposobne kadre. Nove kadre moramo iskali med najboljšimi in najsposobnejšimi, najdelavnejši-mi delavci, ki se izkažejo s svojim požrtvovalnim in hitrim delom za koristi delovnega ljudstva. Seveda morajo uživati tudi spoštovanje ostalih delavcev in biti sposobni
z dokazovanjem učvrstiti pravilno pojmovanje in odstranjevati vse kvarne posledice napačnih pojmov ter zahrbtnih manevrov reakcionarnih elementov. Razumljivo je namreč, da reakcionarjem enotnost delovnega ljudstva ni ljuba in da jo skušajo z vsemi sredstvi razbiti.
Vprašanje ljudske oblasti pri nas žal še ni urejeno, a prepričanj smo da ljudstvo ne bo dopustilo nikdar teptati svojih osnovnih demokratičnih pravic. Prepričani smo tudi, da bodo mednarodne ustanove in konference upoštvale to voljo in s tem dokazale svoje pravilno pojmovanje demokratičnih načel. Zato smo prepričani, da bo v doglednem času ljudstvo dobilo oblast, v svoje roke. Takrat, se bo pričelo s splošno gospodarsko obnovo v naši pokrajini. V naši industriji bo vsak dan več dela, trgovina in promet bosta cvetela, Trst bo kot pristanišče oživel in raste!. Tedaj bo nastopil trenutek, ko se bodo pojavile nove težavne naloge, ki jih bo moralo rešvati delovno ljudstvo. To ljudstvo bo imelo oblast v svojih rokah in bo dolžno ukrepati vse, da se doseže splošno blagostanje, za katero bo odgovorno pred skupnostjo.
Pred sindikalnimi organizacijami se bodo pojavile nove življenske naloge, ki jih bo treba dosledno in hitro reševati. Potreba po novih, sposobnih kadrih, bo tako velika in nujna, da se moramo že sedaj z vso resnostjo lotiti vprašanja kadrov. Zavedati se moramo, da delo za splošno gospodarsko obnovo 'ne zahteva samo odločne volje in navdušenja, temveč je predvsem odvisno od iznajdljivosti, znanja, samoiniciative in orga-nizatorične sposobnosti,. Vsi delavc, uradniki, preddelavci, iženirji itd,, v naši indu-
striji, v podjetjih, v upravi, v pristanišču bodo primorani reševati mnogo važnih vprašanj, bodo morali biti kos svojim nalogam, odgovorni bodo ljudstvu, katerega interesi zahtevajo čimprejšnjo obnovo in izboljšanje materialnih prilik.
Na te naloge sc morajo sindikalne organizacije temeljito pripraviti Izpopolniti morajo znanje svojega članstva in izbrati najsposobnejše, ki bodo kos vsem težavam. Pri tej izbiri pa ni dovolj, da najdemo najsposobnejše, potrebno je tudi da poverimo tem ono delo, ki jim je prikladno, za katero čutijo največ veselja in imajo največ sposobnosti. Vsak sektor dela in udejstvovanja mora imeti usposobljene delavce, ki se morajo vežbati s stalnimi konkretnimi nalogami. Z vsakim sindikalnim aktivistom je potrebno posvetovati se o tem, kaj najraje dela in zakaj občuti največ sposobnosti. Vsak aktivist pa mora dobro premisliti, kakšne dolžnosti lahko prevzame Mnogo je takih, ki pravijo: »Meni je vseeno, kar mi daste, to bom delal«. Tak odgovor je na prvi pogled zelo lep, toda navadno je škodljiv tako za prizadetega, kakor tudi za organizacijo.
Sindikalne organizacije Se ne smejo ome-jvati na to, da bi delo v njih izvrševali izključno člani uprave. Vsaka sindikalna organizacija mora imeti večje število aktivistov, ki niso člani uprave. V vseh oddelkih, odborih in komisijah; povsod, na vseh sektorjih dela se mora zaposliti aktivist. Na ta način se znižajo stroški uprave, a aktivisti se učijo in izpopolnjujejo v delu. Pri vsem tem je zelo važno, da se na ta.način mnogo doseže, da je življenje v organizacijah živahno in da se povezanost med članstvom izpopol-
njuje. Važno je tudi to, da so aktivisti zelo močno povezani z maso, saj prihajajo iz nje in živijo z njo. Zato je tudi razumljivo, da so aktivisti najboljši pomočniki in svetovalci uprav.
Zelo važno vlogo v izgrajevanju kadrov imajo sindikalne šolejn tečaji. V te šole in tečaje se morajo pošiljati najboljši in najsposobnejši aktivisti. Predvsem pridejo v poštev aktivisti iz večjih industrijskih podjetij, a prednost bomo dali onim ki so zaposleni v najvažnejših industrijskih strokah. Za časa trajanja tečaja se morajo tečajniki razbremeniti vsakega drugega dela v sindi katih in ostalih organizacijah Iz vrst tečajnikov se izbirajo, oni., ki so te tečaje najuspešnejše dokončali in se pošiljajo v sindi-Ine šole.
Izbiri kadrov v tečaje in šole moramo posvetiti veliko pažnjo. Napačno bi bilo vršiti izbiro iz vrst onih, ki vrše manj važna dela v organizacijah, ki nimajo dovoljnega praktičnega izkustva v sindikalnem delu, ali pa take, ki še niso pokazali dovolj sposobnosti. Res je, da bo sindikalno delo trenutno, to je za časa odsotnosti sposobnih delavcev, trpelo, toda misliti moramo na vse one koristi, ki jih bomo imeli, ko se bo tak delavec vrnil iz tečaja oziroma šole.
Nimamo dovolj besed, s katerimi bi prikazali vso važnost dela za ustvarjanje novih kadrov. O vsem tem, o vseh potrebah in nalogah lahko črpajo sindikalni delavci pri delu samem največ izkustev Ta izkustva so praktičnega značaja, zato tudi ne morejo biti zgrešena. Zato je najbolj priporočljivo, da se sindikalni delavci bogatijo s praktičnimi izkustvi.
„OBNOVA“
KAZELJ
V nedeljo smo bili v Kazljah, kjer so narti domačini povedali,, kako ZVU vedno znova obljublja, da bo takoj pričela z obnovitvenimi deli, da pa je doslej ostalo le pri praznili besedah.
Zvedeli .smo, da je sežanski guverner ponujal našim kmetom iz Dutovlj, da bi prevzeli obnovitvena dela na naših okrajnih in krajevnih cestah. Ker pa se domačini niso čutili strokovno osposobljene za taka dela, so se obrnili na naše slovenske podjetnike. In 13. II. 1.1. sta se dva naša podjetnika podala k sežanskemu guvernerju in se predstavila kot slovenska podjetnika, ki bi sprejela obnovitvena cestna dela. Guverner e izjavil, da so ceste že oddane, pač pa da bi lahko prišla v poštev za obnovo Kazelj. Rekel je, da se je treba dela takoj lotiti in da morata takoj stopiti v stik z ljudstvom, s katerim se morata pogoditi, da no bi delalo zaprek. Izjavil je, da ne bo z njegove strani nobene ovire, temveč da bo vse takoj rešeno.
Na pripombo inžneirjev, da bosta čim prej predložila program del, načrt in proračun za obnovo Kazelj, je guverner odgovoril, da se je treba takoj lotiti dela in da zato ni časa za sestavljanje proračunov in načrtov, ki se bodo izdelovali sproti.
Dne 14. II, 1.1. sta bila oba tovariša ▼ Kazljah, kjer je ljudstvo novico o nameravanem pričetku obnovitvenih del z največjim zadovoljstvom pozdravilo, še istega dne. sta se podjetnika zopet zglasila pri guvernerju, ki pa jih ni sprejel. Po svojem uslužbencu jima je sporočil, da je treba stvar še načelno rešiti, da ne gre tu samo za Kazlje, temveč tudi za vse ostale vasi. Ko bo vse to rešeno, da jih bo pozval.
Tako ravnanje anglo-ameriške vojaške uprave ni v nobenem ozira taktno in je razumljivo, da vzbuja pri ljudstvu napram njej nezaupanje. Zato se. tudi ne čudimo razpoloženju našega ljudstva, ki ne soglaša s tako upravo in si želi ter se bori za čimprejšnjo vzpostavitev ljudske oblasti.
K zgornjim ugotovitvam dodajamo še to, da je bil IG. I. t, 1. predložen anglo-ameriški vojaški upravi proračun za obnovo Mavhinj v znesku 32 milijonov lir. Dne 25, I. 1.1. pa je bil .predložen načrt za delno obnovo Ri-henberga v proračunskem iznosu 17 milijonov lir.
Oba, načrta je naročila anglo-ameriška vojaška uprava z obljubo, da jih bo takoj ob predložitvi plačala.
Načrti in proračuni so bili predloženi. Predložili so jih naši podjetniki, a anglo-ameriška vojaška uprava še do danes nt izpolnila svoje obljube. Se vedno čakajo naši podjetniki, da jim bo vojaška uprava plačala njihove načrte.
Kdo naj razume to ravnanje? Vendar smo mnenja, da zgornje navedbe ne potrebujejo nobenih komentarjev. Dejstva dovolj zgovorno kažejo, vsak si lahko sam ustvari mišljenje o stanju obnove v naši pokrajini in o odnosih anglo-ameriške vojaške uprave do teh perečih vprašanj. Mi ugotavljamo le to, da nismo bili nikdar in da tudi nikdar ne bomo zadovoljni s samimi obljubami.
Parna žaga v Postojni zopet obratuje
Parno žago so Nemci ob svojem umiku koncem aprila 194o. v svojem besu in nemoči uničili in zažgali.
Kmalu po osvoboditvi pa je delovno ljudstvo pristopilo k delu, da škodo popravi. Udarniško delo pri popravilu postenj ske parne žage je trajalo dobrih osem mesecev. Poškodbe so bile hude in pri popravilih je bilo treba prebroditi razne težave. Kljub vsem težavam in pomanjkanju materiala je delavstvu in vodstvu teh del uspelo premagati vse težave.
Postonjčani so z veselem opazovali, kako je delo na obnovi žage napredovalo. Ogrodje žage je pod veščimi rokami tov. Stefančiča Franca lepo rastjo. Obenem pa so delavci pod veščim vodstvom tov. Miklavčiča Toneta in tov. Trzarja Karla spretno opravljali ostala dela. Zlasti je bilo potrebno posvetiti veliko pazljivost popravljanju strojev, ki so v ognju izgoreli in utrpeli mnogo škode. Iz kosov izgorelega železa sta dva strokovnjaka s svojimi sodelavci zložila in izdelala stroje, ki so po osemmesečnem delu zopet zapeli svojo pesem.
Po kratkem uvodnem nagovoru ob tej slovesnosti, ki ga je imel tov. Kolar je parna žaga začela obratovati na poskus.
Po tej' preizkušnji je spregovoril tov. Valentič, predsednik izvršnega odbora Enotnih sindikatov za pas B. Poudaril je plemenito tekmovanje pri delih za obnovo parne žage. Ta uspeh naj bo obenem iz-podbuda vsakemu in naj bodri nas vse k resnemu in požrtvovalnemu delu za obnovo, katere uspehi bodo koristili nam vsem. Valenčič je tudi poudaril, da govori v ljud-ski demokraciji delovno ljudstvo z delom In ravno s teni je pokazalo in dokazalo vsem, ki poskušajo blatiti in klevetati ljudsko oblast, da je udarništvo in obnova možna samo tam, kjer si delovno ljudstvo vlada samo. To ljudstvo si z delom za obnovo ustvarja najboljše pogoje za blagostanje ravno s takim delom.
Nato je spregovoril tov. Garzaroli, predsednik MNOO, ki je v imenu prebivalstva voščil obratu mnogo uspeha.
Vsi stroji so bili popravljeni v lastnih delavnicah in s tremi domačimi, specializiranimi delavci. Kapaciteta parne žage znaša približno E0 Kubičnih metrov na osem ur.
BARCELONA — Agencija AFP poroča, da je v tekstilnih tovarnah v mestu Mam rese pri Barceloni izbruhnila splošna stav. ka, ki se je udeležuje 7.000 delavcev. V tovarni briketov v Barceloni stavka 1.000 delavcev. V Tarasu, 20 km od Barcelone, so delodajalci na grožnjo delavcev, da bodo stopili v stavko povišali mezde za 35 pezet na teden. Izvedelo se je, da so bili v vsej Kataloniji zaradi stavk podvzeti posebni varnostni ukrepi.
Milano, (Radio Milano). — Učiteljstvo zasebnih šol v Italiji stavka. Pogajanja med ravnatelji zasebnih šol in učitelji so otopila v izredno kočljivo fazo. Ravnatelji, ki se bojijo povišati žo sedaj visoke šolnine, skušajo zavlačevati pogajanja, da bi zvrnili odgovornost za krizo na učiteljstvo. Učitelji, ki že 8 mesecev čakajo na rec šitev spora, se bodo sestali v Delavski zbornici, da bi se posvetovali o nadaljnih korakih. Pravzaprav so učitelji zasebnih šol že v stavki.
Odgovorni urednik: Albin Zabric.