SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNO LETO-YEAR IV, Štev,—number 52 CHICAGO, ILL., 19. JANUARJA (JANUARY) 1912, Vsem krajevnim društvom S. N. P. J. na znanje ! Splošno glasovanje. Zadnja konvencija v Clevelandu je določila mesto Joliet v državi Illinois za prihodnjo konvencijo, ki se ima vršiti letošnjo jesen. Pri glasovanju so odločevali 'isti razlogi, kot za obdržavanje zadnje konvencije v Clevelandu. V Clevelandu je konvencija rodila dober sad. Še predno je prišlo do konvencije so se člani naše je-dmote v Clevelandu in okolici zdatno pomnožili, po končani konvenciji so pa krajevna društva v Clevelandu in okolici narastla na dvanajst V Clevelandu so Irni bratje vso dobo na delu, ko so zvedeli, da. se bo tam obdržavala konvencija. Ti razlogi so odločali na zadnji konvenciji pri glasovanju za Joliet. Splošna je bila sodba delegatov, če se Joliet določi zia prihodnjo konvencijo, da se bo članstvo v Jolietu pomnožilo, ako se že ne ylstarpvi . več krajevnih društev. Zvršilo se ni eno ne drugo ; od raznih strani so pa prihajali nasveti glavnemu pdboru, naj1 za konvencijo določi drugo mesto, ali pa da celo zadevo na splošno glasovanje. Nekateri so se pri teh naisvetih celo izrekli, da bo delegatom skoraj nemogoče dobiti stanovanje in 'hrano v slovenskih hišah, ali pa da bodo izpostavljeni insultom s strani nevednih ljudi. Nemogoče je pa kontrolirati koliko je resnice na tej govorici, ker se glavni urad nahaja v Ohicagi in ne v Jolietu. Zadovoljiti je treba obe stranki: stranko za Joliet in Stanko proti Jolietu. Glavnemu odboru je tudi nemogoče razveljaviti sklep zadnje konvencije, nemogoče mu je določiti drugo mesto za prihodnjo konvencijo. O tako važni stvari lahko določajo le vsa krajevna društva naše jednote. To so .bili vzroki, da je jednotina seja. na kateri so bili navzoči tudi elani nadzornega odbora v smislu pravil in prvega stavka pod naslovom “Splošno glasovanje”, stran 7: "Zadeve izredne važnosti. katere utegnejo nastati ali priti sčasoma. -e morajo dati na .splošno glasovanje”, zaključila, da vsa krajevna društva potom splošnega glasovanja odločijo, kje se bo vršila prihodnja konvencija. V ta namen predlaga glavni odbor v smislu zaključka jednoti-ne seje z dne 11. jan. C I. tri mesta -. Joliet, 111.. Springfield, 111. in Milwaukee, Wis. v splošno glasovanje. Jednotina seia se ni izrekla ne za eno ali drugo treh pred laganih mest. marveč prepušča sodbo krajevnim društvom naše jednote. Vsak član naj na seji kra jevnega društva glasuje po svojem -prepričanju, davni odbor ne vsiljuje nikomur svojega mnenja O tej važni zadevi nrj odločijo člani po svoji vesti in prepričanju. glasujejo naj tako. kot jim nareka vest. cin bo v korist naši je-dnoti. Društva, ki bodo imela sejo še v tem mesecu po tej izdaji “Glasila”, lahko glasujejo še v tem mesecu n predlogu. Splošno glasovanje bo končalo še le z dnem zadnjega februarja 1912. Na glasovnice, ki bodo prišle po prvi nedelji v marcu na glavnega tajnika, se ne bo več oziralo. Pri splošnem glasovanju ima pravico vsak etan glasovati za eno omenjenih mest (Joliet, Springfield ali Milwaukee). Tajnik krajevnega društva naj pa isporoči rezultat gla- sovanja — mesto, ki je dobilo večino glasov glavnemu tajniku. Kakor hitro bo končalo splošno glasovanje, bodemo rezultat glasovanja priobčili v “Glasilu”, da bocLo člani (iee) vedeli, katero je dobilo večino. Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J. Martin Potokar, gl. predsednik. John Verderbar, gl. tajnik. Ameriške vesti. * V Chicagi ^e zdaj vrši obravnava proti mesarskim kraljem, ker so kršili protitrustjanski zakon. Državni pravdnih Wilkerson zahteva, da prinesejo poslovne cnjige obtoženih mesarskih tvrdk na sodišče, ker bi se z beležkami v poslovnih knjigah, dala dokazati krivda obtoženih tvrdk. Temu predlogu so z vso silo ugovarjali zagovorniki mesarskih kraljev. Seveda niso ugovori izdali nič. Državni pravnik je dejal: “Ta metoda je počasna, mogoče bo vzelo en teden ali pa tri mesece, da z beležkami v knjigah dokažemo, da so mesarske tvrdke poslovale kot trust.” Obravnava proti mesarskim kraljem vzbuja splošno pozornost je vozovi Detroit Cincinnati brzo-vlaka na nevarnem ovinku tri milje severno od Carey, Ohio skočili raz tir. Pri tej nezgodi je ranjenih 32 oseb, med katerimi bodo tri najbrž umrle za poškodbami. * Vsakdo, ki količkaj pozna naše ameriške miljarderje, ki so spremenili meso in kri svojih delavcev v cekine, je vedel, da Andrej Carnegie ne bo govoril resnice pred kongresnim komitejem za preiskavo razmer v jeklarskem ip ‘železarskem trustu, dasiravno je stari Andrej^ ko je dobil poziv, da naj pride pričat pred kongresni komifej, izjavil, da gre rado-voljno in z veseljem. Dokler je šlo za navadne in brezpomembne reči, se je Andrej držal resnice. Ko je pa komitej stavil kočljiva vprašanja zavoljo delavcev, ki so vposleni v njegovih obratih, je pp Andreja zapustil spomin. Andrej je n. pr. izjavil: “Odkar sem v jeklarskem poslu, še ni bilo pri meni štrajka. ” Dve minuti kasneje, ga je pa neki član komiteja prisilil, da je priznal, da so delavci leta 1892 zaštrajkali v njegovem obratu v Tlomstead, Pa. Ravnotako hrabro je trdil An-Irej, da ni nikdar zaposlil pinker- v ameriški republiki, ker so last „ , ,] , v ■ i , , • toncev. /opet so morali elani ko mki tvrdk toženi kot osebe m ne 1 kot družbe. V slučaju, da jih porotniki spoznajo krivim, jih lahko sodnik obsodi v ječo. Seveda ne more danes še nikdo reči. kako bo končala obravnava proti mesar-■kim kraljem, ki so zadnja leta sistematično brez najmanjših vzrokov dražili meso in mesne izdelke, in katei im je to dražitev prinesla neštete miilione dolarjev čistega dobička. * V Indianapolisu, In d. se pred zveznim sodiščem še vedno vrši preiskava radi dinamitnih napadov na razne železarske stavbe. V preiskavi igra kot priča glavno ulogo Ortie E. Me Manigal, ki je po lastni izpovedi dinamitaid prve vrste. j miteja oživeti njegov spomin, da I je slednjič priznal zaposlitev pin-kertoneev. Vzlic temu se je pa izgovarjal, da ni vedel nič o tem, ker je bival takrat v Evropi. Tudi na štrajk v letu 1878, ki je trajal pol leta, se stari Andrej, ni spominjal. Seveda so vsakemu kapitalistu taki dogodki, ki pričajo, da je kapitalist z najbrutalnejšim izkoriščanjem svojih delavcev, prišel ¡lo svojega premoženja, zelo neljubi. Za delavce je pa važno, da se je tako izkoriščanje konstatiralo pred izpraševalnim kongresnim komitejem. * V Delmar, Del, so starejši državljani vbranili, da niso linčali 20 let starega Jurija. Lintona, ki je zvršil zločinski napad na gospo J. T. V/easer, soprogo nekega ribiča. Lintona so le težko dobili v pest. V sneženem viharju je z z drsalkami na nogah bežal preko ledu. Sneg je tako zakrival sled za njim. Po dvourni gonji po ledu in v viharju je opešal in, se izro-či! svojim zasledovalcem, ki so ga prignali' v okrajno ječo, katero zdaj stražijo dobro oboroženi policaji. da linčanji ne naskočijo ječe in ne /vršijo nad njim smrtne obsodbe po stari navadi: zob za zob. oko zn oko. bili nikdar v zadregi zavoljo izgovorov, kedar je bilo treba pripraviti se za naskok na ljudske žepe. * Železniške nesreče so v deželi vsega mogočnega dolarja po zimi nekaj navadnega. Še ena nezgoda, 'ni kateri je izgubilo večalimanj ljudi svoje življenje, ni pozabljena. že poroča brzojav o drugi, ki 'e tu li končala z grozo. Dne 15. januarja smo doživeli kar dve nezgodi. Pri New Castlu, Pa. je osebni vlak Baltimore in Ohio železniške družbe zavozil v napačno ogibališče. in vdaril ob vlak P. & L. E. družbe. Posledica te nezgode ie pet mrtvih in pet ranjenih. Vdarec je bil tako silen, da so obe lokomotivi in oba voza za prtljago zrušeni. Nčzgoda se je pripeti la zjutraj. Popoldne istega dne so pa štir * V New Yorku je silen požar razdejal nebotičnik “Equitable Life Insurance”. Pomožni zakladnik W. B. Brenner, ki je zaposlen pri “Mercantile Safe Deposit” družbi, je preračuni!. da je v veliki- jekleni čumnati, ki' je pod grobljo kamenja in opeke, do pet bilionov dolarjev vrednosti (denarja! čekov, obveznic, intabulacij itd.) To je skoraj dvakrat toliko, kot je denarja v prometu v Zdr. državah, je več. kot lastuje.io Rockefeller. Carnegie in Morgan, in to- $10,191,759, leta 1909 pa le $762,-304. Troski za proizvodnjo tone sirovega železa so se znižali od $1.25 na 82 centov. Te številke govorijo jasno. In jasno je tudi vsakemu zakaj se jeklarski in železarski trust brani preiskave pred zborniškim komitejem. Trust včasi s pomočjo podkupljenih časnikarjev zbobna v svet, da so se pomnožili proizvajalni troski. Zgornje številke trdijo pa vprav nasprotno. Iz podatkov, katere so nabrali vladni izvedenci, je razvideti, da trust iz vsakega delavca izsesa danes več čistega profita kot pred leti, da: delavci trpijo vsled poniževalnih razmer, ker vrže trust vsakega takoj na cesto, ki pristopi k strokovni organizaciji ali pa agi- liko, da bi lahko plačali ves dr žavni dolg in poleg bi ostala še j tira za njo. Trust za jeklo, je dru- lepa vsota. Trpin, delavec — — — ti pa razmišljaj, kam gredo sadovi tvo- j lavne sile jega dela! žba najbolj brezsrčnih in grozovitih izkoriščevalcev človeške de- * Za milionarja H. K. Thaw - a, ki je svoječasno hladnokrvno in zavratno umoril arhitekta Sfan-forda Whita. so njegovi prijatelji — milionarji zopet na delu, da bi ga' izpustili iz blaznice. Morilca so priznali blaznim, da mu ni bilo treba iti na električni stol ali pa v dosmrtno ječo. Thaw živi v blaznici kot milio-nar. Uživa vse udobnosti, ki se dobijo za denar. Edina kazen je zanj, da ne sme zapustiti norišnice, kedar ga je volja. Ali še ta kazen se mu dozdeva prehuda in ostra in zategadelj se trudijo njegovi prijatelji, da bi mu izvojeva-li svobodo. Kakšna razlika med milionar-jem in delavcem! Ako delavec z vrši umor, tedaj še njegovi tovariši kričijo: Na vešala ž njim! Nenavadni, toda nikakor nepričakovani pojavi. * Glavni poštar Hitchoock ima namen podržaviti brzojavne naprave v Zdr. državah. Predsednik ho njegovo misel v formi predloga predložil zbornici brez komentarja. Vzlic temu. da je ta predlog prišel nenadoma, vendar ni napravil najmanjšega razburjenja. Ako bi bil glavni poštar pred desetimi leti prišel na dan s takim predlogom, bi g-a kapitalisti in njih golo orodje — kapitalistični časnikarji zmerjali z izdajalcem, -oeialistom in anarhistom, ki hoče ameriškemu ljudstvu vsiliti nekaj neameriškega. Danes je drugače. In prihodnja leta pričakujemo, da pride še več predlogov v zbornici na dnevni red. ki imajo koristiti ljudstvu, ne pa posameznim miliarderjem, s tiste strani, s katere jih najmanj pričakujemo. Tudi v Ameriki se je pričelo svitati. To je še le začetek! * Trust za led že «edaj išče izgovorov, da bo lahko podražil led. Lansko leto so njegovi oficiel-ni zastopniki triih. da je bil led nretenak in prešibek. Rekli so. da je bila letina za led tako slaba, da jim .ie bilo nemogoče napolniti ledenice. Ker je pa letos po Božiču pritisnila huda zima, se pa izgovarjajo. da je led predebel, da bi napolnili ledenice. Debel led zahteva ogromne proizvajalne troske. Najeti je treba mnogo delavcev, orodje se kvari itd. itd. Kapitalistični oderuhi še niso * V Buhi, Idaho je gospa Me Gee zaprla svoje tri otroke v starosti od 3, 5 in 6 let v sobo, potem je pa odšla na seio. V njeni odsotnosti je pričelo goreti. Oba starejša otroka sta zgorela, mlajši pa še živi. vendar je pa malo upanja, da okreva. Ne pustite majhnih otrok samih doma! * V strokovni organizaciji pekovskih pomočnikov vre proti carizmu glavnega zveznega odbora. Glavnemu odboru ni všeč inciati-va in volitev odbornikov potom splošnega glasovanja. Boj proti carizmu glavnega odbora vodi krajevno društvo štev. 2. pekovske unije v Chicagi. * Najviš.je zvezno sodišče je priznalo zakon vstavnim. ki določa. da so podjetniki odgovorni, ako delavci ponesrečijo na delu. * Posebni vslnžbenci zveznega oddelka za delo so nabirali podatke o izkoriščanju -delavcev po 'eklarskem in železarskem trustu. Zdaj'je poročilo gotovo. F/ poročila je razvideti. da ie čisti dobiček danes mnogo več ti. kot Fe bil pred leti. dasiravno je ponekod trust skrajšal delavnik in vstanovil oenzijski sklad. Ogromno premoženje so trustjani v zadnjih letih osredotočili, njih čisti dobiček štele milione in milione dolarjev. 'Leta 19.92 je trust v Pennsyl-vanji imel vposlenih nribližnc 17.000 delavcev, ki so producirali 8.111.000 ton sirovega železa. Sedem let kasneje leta 1909 je imel vposlenih le 14.921 delavcev, ki so proizvedli 10,721.024 ton siro- vega železa. Povprečno je znaša la plača vseh delavcev v letu 1902 boljšega” družabnega reda Če vzamemo časopisje katerekoli struje in katerekoli države v roke, pa bodisi delavsko ali pa meščansko. moramo takoj na prvi pogled kon-tatirati, da je običajna iednakomernost popolnoma zginila in napravila prostor nenavadnemu vznemirjenju, katero se seveda kaže v raznih oblikah, kakor so različni tudi interesi, katere to časopisje zastopa. Enoten je le pojav izvanrednosti in to je kar nas zanima in dokazuje, da se v vsakdanjemu življenju pripravljajo stvari, ki niso vsakdanje. Idealna vprašanja, ki vo vedno polnila predale meščanskega časopisja, so odrinjena v stran in uvodniki kakor poročila in novice se pečajo z jako materielnimi stvarmi, kar je bilo še pred nedolgim po nazorih meščanskih časnikarjev surovo in neokusno. Delavsko časopisje pa, ki je že od nekdaj zastopalo materialistična načela in bilo vsled tega zaničevano, ima danes popolno zadoščenje, kaijti preobrat v meščanskem časopisju mu sijajno potrjuje, da je bilo le ono, ki je pravočasno zavzelo pravo stališče in vršilo svojo izobraževalno nalogo tako, kakor razmere v današnjem družabnem življenju to zahtevajo. Toda vprašajmo se: Kaj je pro-vzročilo ta preobrat? in: Mar se .je zgodilo kaj izvanrednega? Nam je odgovor na ta vprašanja lahak, kajti za na- niso nova. Da je prišlo do preobrata je naravno, kakor je razvoj razmer, ki so preobrat provzroeile, naraven in poleg tega tudi v našem kapitalističnem družabnem redu utemeljen in če danes zasledujemo pisavo meščanskega časopisja, potem se prav nič ne čudimo če čitamo, din se slednje deloma veseli deloma pa zgraža nad svetovnimi pojavi, ki vsaj nas ne iznenadjajo. Ttaliiansko-turška vojna, balkanski vulkan, špansko-nortugalske revolucije, vršenje v PeTziji in Kini, vstaje v severni in južni Ameriki, krvoločna tiranija Rusije, mogočna delavska gibanja na Angleškem, Irskem, v Franciji, Nemčiji itd*, stremljenja nastavljenih delavcev in uslužbencev v vseh kulturnih državah, to je tvarina, s katero se danes peča vse, kar se sni oh briga za javno življenje. Toda vse to so stvari, ki so se pripravljale leta in leta. desetletja in desetletja in še dalje, torej stvari, ki nikogar ne iznenadjajo, ki je imel odprte oči in ki je hotel zasledovati razvoj našega baje “naj- Kapitalizem, ki je po mirni toda po natančno začrtani poti stre-mil proti svojemu cilju, si radostno mane roke, kajti završil je svojo ulogo s tako popolnim uspehom, da je z njim prav lahko zadovoljen in pripravlja se na odločilen korak, ki naj mu popolnoma podjarmi ves poznani svet. Njegova ekspanzivna sila ga tira dalje in dalje, kar pa seveda ne more ostati skrito človeškim očem in kar je namah odprlo oči tudi tistim, ki so doslej živeli le idealom — temin vzvišenemu stališču zadovoljnega človeštva. Zagrinjalo, ki je v lepih in izbranih barvah skrbno zakrivalo svojim občudovalcem kruto resnost pravega življenja, je padlo in 'začudenim, od navajenih lepot očaranim očem se je pokazala nenavadna slika, ki vsebuj,v„. vse predpogoje opravičenega zač' .' V ja — grozne resnice. Kakor lakov so padli v resno življe.n-je sti, ki so še pred .nedolgirR ie .sanjali o zadovoljstvu v^čIot-^^j ¿ru_ žbi, ki so gradili najlepše gradove na peščeno podlago svojih' idealov in se — po njih mnenju opravičeno — zgražali nad posuroveli-mi. neizobraženimi množicami one- priznanje in plačilo v današnjem kapitalističnem redu. Boj torej, neizprosen boj kapitalizmu in vsem njegovim oporam, kajti to zahteva od nas naše človeško dostojanstvo in to smo dolžni našim naslednikom, bodočim generacijam. Pojavi v današnjem javnem življenju so nenavadni, toda ker se nam niso uoja-vili nepričakovano je naša dolžnost, dta iz njih izvajamo konsekvence in jih uporabimo v svoj prid in v prid vsega človeškega, rodu. BAJONETI ZA GLADNE ŠTRAJKARJE. V državi Massachussets je1 državna zbornica skrajšala delavnik odi 60 na 54 ur. Ta zakon so pa izrabili kapitalisti po svoje v Lawrence, Mass. Znižali so plače delavcem. ki delajo v tekstilni in-\dustriji. Na ta nesramni napad s i,t ra ni kapitalistov so delavci odgovorili s štrajkom. V državi Massachussets ima vsas žunan nravieo v slučaju štrajka pozvati milico pod orožje. Ko so štrajkuioči delavci priredili velik protestni obhod — ga dela ljudstva, ki Baje*ne pojmi štrajka jih 13.000 — je župan vzvišenih nalog elovečanstva. Po- Scania n poklical milico na pomoč, javljati so se začela mogočna gibanja v vrstah delovnega ljudstva in z začudenjem so iskali vzrokov tega pojava' tam kjer jih ni bilo, vstajati so začeli narodi in to vstajanje je bilo nerazumljivo tistim, ki potreb naroda nikdar niso poznali, govoriti se je začelo o diplo-matičnih težnjah posameznih držav in vzrokov7: zato ni bilo mogoče najti in napovedovati se je začelo vojne in nevedni svet se vprašuje: Čemu to? 'Kapitalistična ekspanzija pa med tem širi svoj vpliv vedno bolj ih bolj, računajoč na žal še velik vpliv idealistov in dobro vedoč, da je edino le delavski razred, ki. pojmi pretečo nevarnost, da pa moč tega razreda še ni taka, da bi mu mogla zaukazati odločilni: Stoj 1 Toda jasni se in na obzoru vstaja solne« svobode. Ljudstvo spoznava potrebnih ( ?) in * kulturnih ’ topov in pušk, pojmuje potrebo (?) drednotov in vsako leto višje število rekrutov: pojmi pa tudi visokopolitična ” vprašanja fran-c os ko - mart) šk e g a konflikta, kakor dobrodelne posledice italijansko -tripolitanskega rožljanja z orožjem. In kako naj bi vseh teh raznih vprašanj ne pojmilo, ko se vendar vladajoči krogi, opore kapitalizma, trudijo na vse mogoče načine mu dokazati, da kapitalizem vse te posvečene naprave v zaščito svojega roparskega početja res rabi. Do spoznanja je moralo priti in dobro je. da je prišlo, kajti narodi so si sedaj na jasnem. Spoznali so, da je laž, če se jim v glavo vbij a narodnostne ideale, ki so brez materialne podlage puhla fraza, spoznali so, da je verski fanatizem z.lorahna pretveza, ki nima dntzega namena, kakor odvrniti pozornost ljudskih množic od preteče nevarnosti in spoznali so svoje na.¡večje sovražnike, ki so uh leta in leta sleparili z umetno ustvarjenim javnim mnenjem, pod katerim so skrbno zakrivali človeštvu nevarno početje mednarodnega in medverskega kapitalizma. Puške pokajo v “sovražnih” taborih; pokajo pa tudi v mestnih ulicah in žrtve so v enem in drugem slučaju le oni, katerih naloga je vrteti os tega sveta, ne da bi imeli zato pričakovati zasluženo ki je tudi ta'koj prišla s topovi, puškami i'* bajoneti, da vdari po neoiborožci ih štrajkarjih. Pri mostu preko reke Merrimac kjer so tvornice Wooda in Averja je milica zajela štrajkarje. Delavci so milico sprejeli z ironičnimi klici. nar maihnih fantičkov, ki so stali v ozadju, so pa vrgli par sneženih kep proti milici. Zanovednik milice je na to dal novel ie napasti delavce z golimi bajoneti. Seveda so se morali delavci umakniti bajonetom. Brzojavke, ki prihajajo v Chicago. si nasprotujejo. Nekatere brzojavke poročajo, da ie najmanj 50 delavcev ranjenih, med katerimi so nekateri zadobili zelo težke rane. Zopet druge poročajo., da ni poročajo, noben delavec ranjen težko. Zadnje brzojavke so najbrž inspiri-' rane po kapitalistih. Danes menda ni nihče tako naiven, da bi verjel, da bajoneti provzročajo rane, kakor, če bi se človek ubodel z iglo. Kapitalisti prištevajo med težko ranjene, kedar gre proti delavcem, le one. ki obležijo mrtvi, na ulici. Oborožen napad na mirne delavce je napravil razburjenje med ostalimi tekstilnimi delavci. Vob-če zahtevajo, da se proglasi splošna stavka za vseh dvesto tisoč .organiziranih tekstilnih delavcev v Novo angleških državah, ako kapitalisti v Lawrence ne priznajo starih plač. — Žganje ga je umorilo. Na sveti večer je odšel ' v Zgornji Trebuši pri Gorici posestnik Josip Ostrožnik z doma! Krenil je skozi erariena gozdova Hudo polje in Škrbina v Dolenjo Otlico, a ni bil prišel tjekaj, pa tudi domov ga ni bilo. Šli so ga iskat in res so ga našli na Škrbini mrtvega. Poleg sebe je imel izpraznjeno četrtlitersko steklenico za žganje. Ker ni bilo na truplu ni-kakih znakov nasilnosti in je imel Ostrožnik še vso imovino pri sebi. je bilo oeividno. da ga je omamilo žganje ter je zmrzil v snegu. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico v Vojsko. —Spremembe za društveni imenik pošiljajte gl tajniku in v* uredniš+vu. GLASILO Slovenske Narodne Podporne Jednote York Rmi, Pa. I “dobrosrčni” kapitalisti dali za-Na zadnji mesečni seji smo za-,preti delavnice in nič naznanili, ključili razpravljati o predlogu kedaj se jim bo zonet zl-¡ubilo nas trebno klepetavost in obrekovan- j Smrdel. Lov. Smrdel 60 centov, je. Vsakega človeka tare dianda- j John Ružgi in Jos. Milavec pa Izhaja tedensko. LASTNINA SLOVENSKE .HA RO ON K PODPORNE JEDNOTE Uredniátvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Ul. Velja za vse leto #1.00. ORGAN or THI SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., X Chicago, HI. .Subscription, $1.00 per year. Entered as second-class matter Janaary 28, 1910, at' the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. DOPISI. Radley, Kans. Dne 27. decembra t. 1. smo zgubili Leopolda Štravsa, zvestega člana in brata društva “Spoznanje”, štev. 72 S N P J. Postal je žrtev današnjega gospodarskega sistema, vsled katerega iz mesai in; krvi delavcev kapitalisti množijo svoj dobiček. Ranjki je bil vposlen pri “Hamilton C.” družbi kot streljač. Omenjeni d/an je v rovu štev. 7. skoraj dovršil svoje delo. Nakrat je pa en strel provzročil majhno razstrelbo in ogenj se je razširil, ki je provzročil slab, smrtonosen plin, ki se je širil po hodniku, prinašajoč vsakemu živemu bitju smrt, ki se nei izogne njegovemu objemu še pravočasno. Ker pa v rudniku ni varnostnih naprav za take slučaje, je naš brat podlegel smrtonosnim plinom vzlic junaškemu boju za svoje življenje. Bolj srečen v tem boju z,a, svoje življenje z nevarnimi plin., je 'bil njegov tovariš in rojak J\ Kocjan, ki je srečno prekoračil daljavo 600 čevljev, na kater-'i g0, se razprostrli smrtonosni plini in prišel iz rudnika •"’r-v na z<*melj- sko površino. Uro kasneje j PrlSOL l/i.., 'Tiiški nadzornik. Tekom p.r- j" d'“ bil ponesrečene^ ra i ndni- ka. Žal, bil je m • pal je za vedno. Leopoldi Str . ■ • član S N P J z dne’ ¡bra .905 in bil je tudi , ,'uŠtva “Zvestoba”, : P J. Bil je član .• " 1 rprnih organizacij. : i * ieleži- la tri društ i j n, ev. 72 S N P J, r.v. š . 47 in “Junaki” • * Z. (Pri zadnjem • •vian še le tri tedne. . , eni odbor še ni snr ; < , omenjeno zvezo.) 1 for ‘ ‘ Orel groba in ob oupntrni^obu zapel do srca segajočo žalostinko. Društva so položila na krsto dva. krasna venca v zadnji pozdrav. Rajni Leopold Štravs je bil star 23 let, doma iz Zaloga pri Ljubljani. V stari domovini zapušča žalujoče stariše. Rajni brat je bil vzorni bojevnik na političnem in gospodarskem polju. Dramil in vnemal je svoje tovariše delavce za politično, strokovno in podporno organizacijo. Umeval je, da je za delavce rešitev le v organizaciji iz današnjega bednega in tuž-nega položaja. To umevanje je skušal vcepiti v srca vseh trpinov, ki niso razumeli, kje iskati vzroke za danšnjo bedo in gorje. Delal je neumorno, dolder ni smrt pretrgala nit življenja mlademu in nadebudnemu mladeniču, ko se njegove agitatorične sile še niso razvile do popolne višine. Vsem bratom in- sestram, sploh vsem Slovencem in Slovenkam, ki so našega nepozabnega brata spremili k zadnjemu počitku, izrekam v imenu društva najtoplejšo zahvalo', njegovim starišem v stari domovini pa naše globoko sožalje. Ta žalostna nezgoda pripoveduje in ponavlja staro resnico, da so podporna društva potrebna, da tvorijo podporne organizacije važno panogo v organizaciji ameriških Slovencev. Vzlic tej neizpodbitni resnici, je pa danes še mnogo Slovencev v Ameriki, ki niso še člani podporne organizacije. Društvo “Spoznanje” je sedaj znižalo vstopnino za en dolar. Sedaj ima vsak Slovenec v naši 'okolici, ki še ni član 'S N P J, najugodnejšo priliko pridružiti se našemu društvu. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše cvetove jednote! F. Rugelj, tajnik. br. Zakrajška na prihodnji seji v mesecu februarju glede rezervnega fonda. Vsledtega je važno, da. se sleherni član društva “Slovenci in Hrvati” udeleži prihodnje seje. Moje skromno mnenje je, da bi tudi druga društva vzela v pretres vprašanje rezervnega sklada, da se prepričamo o mišljenju članov naše jednote. Ze istega dne, ko sem se pridružil S N P J, sem bil prepričan, dn bode treba prejalislej razpravljati o rezervnem fondu in vstanoviti ga. Naša jednota izplačuje velike vsote bolniške podpore, pa tudi odškodnine in odpravnine. Kdor ne verjame, naj le čita mesečne obračune in štiri mesečne račune. Do danes je še malo članov prekoračilo 45 let, ako ,so v smislu pravil vstopili v jednoto. Ali danes 15 ali 20 let bo drugače. V isti dobi bo imela jednota trikrat toliko smrtnin, kot jih ima danes. In izplačati bo treba ogromne svo-te za smrtne slučaje. Pri tem pa še niso vštete izvanredne nezgode., kot ona v Cherry, 111., ki lahko zadene vsako jednoto. Bratje in sestre! Razmotrivajmo in pridimo do definitivnega zaključka glede rezervnega sklada, dokler je še čas. Ne čakajmo, da nam' bode voda tekla v grlo. Ne mislim delati posebnih računov ali priporočati, kaj naj začne mo z denarjem, ko ga še nimamo nič. Prepričan sem. da imamo v jednoti dovelj sposobnih članov, ki bi umno gospodarili, ako bi imeli večjo svoto na razpolago v ta namen. Vsakdo naj pazno čita “Glasilo” in našel bo od prevdar-nih članov doveli nasvetov, kako 'porabiti in naložiti denar. Vsekakor se članov ne sme preveč obdačiti z mesečnimi prispevki. ker bi previsoki mesečni prispevki izrali le nejevoljo članov. Boljše je, ako 7400 elanov plača po 10 c mesečno v rezervni fond, kot pa. 4000 po 25 e. Jednota bi pri velikih prispevkih lahko izgubila polovico članov, pa tudi bi ne mogla pričakovati mladih in krepkih članov. Jaz priporočam, da bi se meseč- ^risney.ek zvišal za 10 c meseč-’* de s t centov bi šlo v re- i' .iz katerega bi se ne s , . nič vsaj deset let, I : -žemo svote $88.000. .Ako i m vem letu bil pri- ■-.) iednotini blagajni, j sc pa ravna po pravilih '' ment ’ ’. ,i• jednotino premoženj. i i ubna last vseh čla- ni v. ■ noh.< i lučajev naj bi se ne vr d "ar je namenjeno za ¡v. • !, naj tudi ostane v nje X i člani so le neka. let • 1 i potem se pa vrne.]' v ’ vino. -Med temi, ki so • , pet domov, jih pa ; ¡. i ■ • tej deželi za vedno. : \ dobi svojega •bivania » ■ umijejo, zo pet dnijj ' 1 pa potegne več brin ; ■ kot vplača meseč’.- " ’■ t za bolniško podpor: -i n smrtnino. Neumne 'no bi bilo torej o ,"':i on n ki se v ra >čajo v star nori , da bi svoje prispe fond dobivali na > o jednoti, nosijo ve' r. iziko za- nje. In le pvavii o . i njih pri-nos ob po' ■ . .■ staro domovino ostane v rezervnem skladu. Sleherni član lahko uvidi, da je treba jednoto postaviti na tako trdno gospodarsko podlago, da bo lahko kos tudi najhujšim vihar jem. Žrtvujmo vsakdo majhen pri spevek in imeli bodemo v kratki dobi rezervni fond, da bodemo bodočnosti lahko zrli v obraz. Deset centov mesečno je zelo majhna svotia. Marsikaterikrat se večje svote potrošijo po nepotrebnem. Rezervni fond je pa tako potreben za vsako jednoto, kot človeku oko v glavi. Noben brat ali setra naj se ne vstraši predlogov-za rezervni fond. Jednota skrbi za vse člane (ice) enako, naša dolžnost pa je skrbeti za potrebna sredstva, da je jednota tudi kos svoji vzvišeni in plemeniti nalogi. Upam, da. bo še mnogo tozadevnih predlogov. O tem se bo lahko vsakdo prepričal, ki čita pazno “Glasilo”. Iz med vseh predlogov pa zarnore priti le eden v poštev — najboljši, ki ne zahteva prevelikih žrtev s strani članov, vseeno pa doseže svoj namen. Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Fr. Camenehek, tajnik poklicati na tlako. Večina rojakov gre vsled teh slabih razmer s trebuhom za kruhom. Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom. Če pa kterega veseli pomnožiti brezposelno armado delavcev, naj pa kar sem pride. Upam, da je večini delavcev znan pregovor za zdajšno dobo kapitalizma: “Kapitalist se po zimi vsede k peči in,.cigare kadi, pa gleda kako delavce glad mori”. V naši naselbini se ta nregovor spolnuje do pičice. Poleg brezposelnosti imamo še neznosno draginjo, ki hudo zadene delavca, ki dela, kaj še le brezposelea. V tej delavnici so delali skozi dvanajst let. Zdaj pa tudi v -nji delo počiva, da si nam je predsednik Taft na. svojem obisku pred volitvami obljulboval zlate gradove — sploh najboljše čase za delavce. Taft je odšel, ž njim pa tudi njegove obljube. Zavedni delavci smo že takrat vedeli, koliko so vredne njegove obljube. Jezijo se pa sedaj oni. ki so mu s svojimi glasovi pripomogli do predsedništva. Bratski pozdrav V3em članom in članicam S N P J. Joseph Meglič. Aliquippa, Pa. Slovenci in. Slovenke v tukaj-šnih naselbinah, ki še niste pri nobeni podporni organizaciji, imate zdaj zelo ugodno priliko pristopiti k društvu “Grozd”, štev. 122 S N P J. Društvo je za tri mesece znižalo vstopnino za en dolar. Znižana vstopnina velja za mesec februar, marec in april. Zdaj je plačati le tri dolarje in pol vstopnine. To je tako majhna svotica, da jo lahko vsakdo pogreši, ki hoče dobro sebi in svojcem. Nihče ne ve., kedaj ga zgrabi bolezen, zadene nesreča ali smrt. Danes je človek še lahko zdrav, drugi dan pa že leži težko bolan na postelji, ali pa mrtev na mrtvaškem odru. Zategadelj se organizirajte v podporni organizaciji, dokler ste zdravi in usposobljeni za vstop v podporno organizacijo. Ne odlašajte sedaj, ko imate ugodno priliko vsled znižane vstopnine! Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J! Geo Smrekar,'tajnik. teeb-j stran Žf nes toliko muk, skrbi in trpljenja, katere prinaša življenje s se-boi. da je neumnost, skoraj zločin, ako drug druzemu grenimo življenje. Ali se res ne moremo povspeti tako visoko, da bi živeli in občevali med seboj kot bratje in sestre? Ali nas morajo res vedno ničevni vzroki razdruževati in deliti v razne tabore in taborč-ke? Ali moramo res vedno obračati, sukati in prenašati besede, katere je v naglici in nepremišljeno izrekel človek? Menim, da ne! Ako smo za mir, potem ženske opustimo klepetavost in obrekovanje. Sezimo si v roke kot sestre, ne brigajmo se za druge, ako ne potrebujejo naše pomoči. Opustimo vsako medsebojno sovraštvo in pomagajmo vedrno, kjer iščejo naše pomoči. Ako je katera ženska nevedna, kar ni sama, zakrivila, ker je nevednost le posledica današnje pomankljive vzgoje in današnjih družabnih razmer, tedaj jo ne napadajmo, marveč jo podučimo. Lepa beseda bode našla tudi vedno poslušna ušesa. Kar pa kdo čuje od družili ljudi, naj pa obdrži zase in naj ne nosi dalje. Naše društvo “Narodne Slovenke” priredi dne 27. januarja t. 1. plesno veselico v dvorani Wilmer-sa. Zategadelj se obračam še enkrat do društev “Bratska Sloga “Brod na Kolpi” in “Narodne Slovenke”, da. posetijo veselico v polnem številu. Člani in članice ene jednote smo — vse nas veže ena vez: skupna načela in cilji. Bratje in sestre agitirajte, da bo dne 27. januarja dvorana napol nena do zadnjega kotička. S sesterslrim pozdravom in na svidenje na veselici! K. J. 50 c. Jak Jevnikar, Jos. Janežič in Ant, Strle po 25 c. Skupaj $40..85. F. H. tajnik. Aurora, Minn. Huda zima nais tare. Radii ega se tudi bolj držimo peči, črtamo časnike in se raztovarjamo o pre-čitanem gradivu. Taki razgovori so zelo koristni, ker nrečitamoi gradivo obdelano od vseh strani, kar širi in bogati le naše znanje. Delavski položaj pa ni zelo po-v olj en. Zaslužimo vprav za vsakdanje potrebe. Od zaslužka ne o-stane nič. Nepovoljen delavski položaj pa tudi vpliva splošno na družabno življenje. Letos bodemo imeli v predpustu manj porok kot druga leta. Naše društvo “Aurora”, štev. 43. S N P J prav dobro napreduje. Ali napredovalo bi lahko še boljše, ako bi se vsi islovenski delavci zavedali, kako potrebna je za nje podporna organizacija. Dokler je človek krepak in zdirav, ga imajo povsod radi. Ako pa ponesreči ali zboli, je pa vsem v nadlego. To bi morali uvideti tudi oni kratkovidni rojaki, ki menijo, da lahko izhajajo brez podporne or ganizacije. Bratski pozdrav vsem Slo ven eem v Ameriki! J. Modetz. Naznanila In vabila. Massilon, O. Le malokaterikrat pride iz na-'še naselbine glas v javnost, Vsled tega sem se namenil poročati nekoliko o tukajšnih razmerah. Delavski položaj je zelo slab. Ne delamo že skoraj diva meseca. Slovenci smo vsi brez posla, ker so Calumet, Mich Božični praznik z vzvišenim pozdravom: “mir ljudem na zemlji” je za nami. V vseli krščanskih cerkvah so o polnoči zapeli zvonovi, naznanjajoč vernikom rojstvo izveličarja in vabeč jih v cerkev, da se njih žejne duše v razsvetlje ni cerkvi ob dišečem kadilu in bučanju orgelj pogreznejo v glo bočino fantazije, ki vnema v človeških srcih up na končno odrešenje. Ali naravne sile, ki nimajo duše, ne čutstvu, so po minolem prazniku nastopile v vsi svoji sili. Prihrumeli so sneženi viharji, mrzli in silni, da nam ni bilo mogoče skoraj stopiti iz hiše, in spominjali so nas, da miru še ni na zemlji, da je človeško življenje križev pot, življenje trpljenja in muk$. Mir ljudem na zemlji! Ne daleč od mene živi zakonska dvojica, erna in poštena. Oče in mati ležita v postelji: prvi za revmatizmom, druga pa za želodčnem krčem in petero nedoraslih otrok je pa prepuščenih samim sebi. V hiši ni denarja za najpotrebnejše, kje še le za služkinjo ali varuhinjo otrok! Tudi dopis, katerega šem objavila zadnjič v “Glasilu”, ni bil všeč nekaterim gospem v naši naselbini, dasi je imel dopis namen napraviti mir, odstraniti nepo- Indianapolis,, Ind Društvo “Studenček”, št. 105 S N P J priredi dne 27. januarja t. 1. plesni venček v dvorani 625 Washington St. Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina za moške 25 c. Na plesni venček vabimo naj uljudneje naše bratsko društvo “France Prešern”, štev. 34 S N P J kakor tudi vsa druga slovenska društva, sploh slovensko občinstvo vobče v Indianapolisu in okolici. Na svidenje na veselici ! Odbor društva “Studenček”. Virden, 111. Vsem članom društva “Grozd” štev. 74 S N P J na znanje! Na seji dne 7. januarja t. 1. je društvo zaključilo povišati mesečni prispevek za 20 c v korist društveni blagajni. Plačati bo treba $1.50 mesto $1.30. Povišani mesečni prispevek bo treba pla čati do meseca maja. Mesečni pri spevek smo povišali, ker mogoče spomladi izbruhne premogarski štrajk. Boljše je, da se sedaj pri pravimo za štrajk, kot da. nas štrajk zadene nepripravljene. V slučaju, da kateri bratov odpotu je od tukaj in bo v slabem financ nem položaju, bo društvo plačalo zanj mesečni prispevek. Posebno opominjam one člane, ki so oddaljeni da ne pozabijo poslati $1.50. da ne bo nepotrebnih sitnosti. Apeliram na vse člane društva “Grozd'”, štev. 74. da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, ker so na dnevnem redu vedno važne reči. Z bratskim pozdravom. Joe Jurak tajnik. Cleveland, Ohio. Članom društva Primož Trubar, štev. 126 S N P J se naznanja, da v bodoče plača vsaki brat 60 c na leto za društvene prispevke, in sicer meseca julija t. 1. Ako kateri želi preje plačati, to lahko stori: potem plaq¡a samo asses-ment in Glasilo. Seja v -Januarju se vrši v nedeljo dne 28. v navadnih prostorih ob dveh popoldne. Assesment $1.25 —- Glasilo za januar, februar in marec 25 c. Skupno $1.50. Obenem se zahvalim v imenu društva vsem darovalcem za novo zastavo. Drugi izkaz daril za društveni prapor: Fr. Močilnikar dva dolarja. Po en dolar: Ig. Spetič, Iv. Marolt, Jos. Kunčič, John Hladnik, Ant. Šuštar, Fr. Hribar, Adolf Petrič, Ant. Ltvrič, Ant. Marolt, Jak. Kastelic, Jos. Zaletel, Fr. Hudovernik. Vik. Zupančič, John Zabukovec, Ant. Hren, Jos. Hren, Fl. Mesojedec, Jos. Verbič, Jos. Debevc, John Gabrenja, John Petrič, Fr. Skubec, M. Koščak, Fr. Laurič, M. Kastelic, D. Koščak, Fr. Leskovec, Jos. Leskovec, Ig. Podboj, John Žužek. Ant. Hočevar, Ferd. Gorenčič. F. M. Seliškar, Fr. Cankar, Fr. Dobre. Fr. Militarizem in njegov značaj. Če bi bila meščanska država demokratična, bi bil militarizem v njej nemogoč. V času, ko se je sama morala bojevati, da bi si pridobila potrebni prostor za razvoj, je bila buržaozija res nasprotna militarizmu. Kjerkoli je meščanstvo revoltiralo, je zahtevalo oborožitev gotovih krogov, gotovih slojev. Meščanske garde, dijaške legije ali podobne oblike oboroženja so bile na programu vsake revolucije. Seveda, čimbolj je buržoazija spoznavala, da se zavedajo tudi sloji, ki so še za njo in pod njo, svojega življenja, tem manj se je ogrevala za splošno oboroženje, tembolj pa je vztrajala na zahtevi, da dobi sama orožje v roke. Mlado meščanstvo je prav- dobro razumelo, da ni dovolj imeti zapisane pravice, ampak da je treba tudi moči. ki jih more varovati. Orožje pa je večja moč kakor papir in podpis in pečat; kdor ima puške in topove v oblasti, je močnejši od onega, ki ima samo pravice. Ko je moral fevdalizem kapitulirati vpričo nove, mlade, neob-rabljene in bojevite sile, ki jo je reprezentiralo meščansko-kapita-lističnega sveta s starim fevdalnim se ni izvršil in odločil en dan po vseh deželah. Stari red ni hipoma obupal, temveč je branil svoje nozicije, dokler je le mogel. Tudi izgubljene postojanke je še napadal, da bi si jih zopet prilastil. Najvihatnejšim revolucijam “o sledile reakcije in restavracije; le toliko gospodstva si je mogla Buržoazija prilastiti, kolikor je imela dejanske moči in le toliko si ga mogla ohraniti. Pogosto-ma je bil njen zaveznik v prvih časih proletariat, ki je videl v fevdalizmu skupnega sovražnika in še ni mislil na to, da posaja sam svojega nasprotnika na tron. Dolgotrajni so bili ti boji in še dandanes niso povsod dokončani. Vtem svetovnem procesu se je pogostoma zgodilo, da je sicer buržaozija zmagala, toda ne s tako silo, da bi bila mogla popolnoma treščiti ob tla svojega nasprotnika. Tedaj je sklepala z njim kompromise. Prepustila je fevdalizmu nekoliko moči, da si je lože zavarovala tisti del gospodstva, ki si ga je bila dejansko že prilastila, posebno ker se je glasneje in glasneje javljal prevarjeni nekdanji zaveznik proletariat, zahtevajoč tudi svoj delež. V mladokapitali-stičnih državah se je v modernih oblikah ohranil antikvarni duh ; razdelitev moči je bila tako različna, kakor je bil in še različen razvoj kapitalizma v posameznih državah. Militarizem je tak, deloma seveda prenovljen ostanek iz fevdalne dobe. Toliko moči ni imela buržaozija, da bi bila spravila orožje popolnoma v svojo oblast. Tako krepak ni bil več fevda! L zem, da bi bil mogel kratkomalo odbiti vse zahteve. Stari svet je vedel, da bi dal zadnje sredstvo svoje moči-iz rok, če bi se odrekel odločilnemu vplivu na oboroženo silo; novi svet je čutil, da so vse njegove pridobitve v nevarnosti, če nima besede na tem polju. Današnji militarizem je sad fevdal-no-kapitalističnega kompromisa, zmes absolutizma in demokracije, nepopoln na obe strani, šepajoč na obeh nogah. Buržaozija je kakor v kleščih. S svojo lastno ideologijo je nepre nehoma navskriž in mora biti navskriž, ker so materialne in historične razmere močnejše od njene filozofije. Rada bi bila demokratična, pa ne more in ne sme biti. Buržaozija ni ljudstvo, -ni demos”, njeni interesi niso ljudski interesi; hočeš nočeš morajo biti tudi njena dejanja v politiki in v gospodarstvu proti-ljudska. Tudi če bi bila popolnoma premagala fevdalizem, ne bi njen militarizem mogel biti demokratičen. Ali demokratične drobtine so v njem. Vse ljudstvo je rezervoar, iz katerega zajema svojo moč. Vse ljudstvo mu mora dajati ljudi, vse ljudstvo mu mora dajati denar. Splošna brambna dolžnost je demokratična. V teoriji demokratično je tudi načelo, da pride vsakdo lahko da vsake stopnje, “če ima potrebne sposobnosti”. V praksi pa mora že to načelo ostati v kapitalistični družbi na papirju; zakaj sposobnost za oficirja v generalnem štabu, za top-ničarskega strokovnjaka ali za poljskega generala ne tiči le v prirodni nadarjenosti, temveč še bolj v denarni mošnji, od katere I jemdvisno. ■ a najvf ¡a • na ženialn -/.i j . .. mo ali pa ■ p* n« ' ■■ ■' -ne tovarn <» -■ la zakonit s: to vi blaga ni d<-. a nU ¡ danji kru . ; Ničevi se zoperst, v! j • z«' vilegiji, s . ‘ žoazija z,- . Splošna brambna dolzhosi, je ¿c mokratična; ima pa veliko luknjo, ker je neenaka, V evropskih državah, posebno v Avstriji mora brez priznašanja odslužiti svoja tri leta. pa nositi puško in torni-ster; mladi buržva opravi svojo dolžnost v enem letu, za vojne vaje ali za slučaj prave vojne pa lahko prav kmalu opaše častniško sabljo. Dejanski privilegij buržvazije, da zasede častniška mesta s svojimi sinovi, pa ne poiner,i samo lažje službe; v njem se jasno izraža nedemokratični značaj milita rizma. Med moštvom in častniškim zborom je v socialnem oziru kitajski zid. ki tudi med stanovi v dobi fevdalizma ni bil močnejši. Vojak je za častnika orodje, ki ga pozna le v službi; izven službe in ne sme imeti z njim social nega stika. Staroindijsko kastov-stvo je oživelo v modernem militarizmu. Prosvetljenost, človeš ko dostojanstvo, enakovrednost — to vse je črtano iz militarističnega besednjaka; to vse ne obstoja, ne more ne sme obstojati v militarističnem sistemu, kjer velja le višja in nižja stopnja. S tem je v zvezi subordinacija in militaristična disciplina. Tudi vse lepe besede o prostovoljni podrejenosti, o spoznanju potrebe in o vzajemnosti vseh, ki jih je najti v vojaških predpisih so niče va. Podlaga militaristične discipline, ki je bistveno različna od discipline prostovoljno združenih ljudi, je sila in me more biti v ka pitalističnih krogih nič druzega kakor sila. Vojaški obvezanec mo ra ubogati korporala in ta nared nika, tudi če se mu zdi, da je po velje neumno ali škodljivo; to ni prostovoljna poslušnost, ali če je ne vrši, ga zapro. V državah, v kterih ni splošne vojaške obveznosti in imajo na jenmiške armade, ni z o žirom na disciplino in razliko med častniki in prostaki nič boljše. Brez sile ne more izhajati mili tarizem, ker nima druge vezi, da bi preprečil svoj razpad. Zamenjati bi jo moglo samo čuvstvo so Udarnosti; to se pa ne more raz viti, kjer ni skupnih interesov. Prostovoljna disciplina’ je mogo ča samo v družbi, v kateri se vsak član zaveda koristi in potrebe po polne solidarnosti in jo lahko spo znava iz enakih interesov vseh. V kastovskem militarizmu je to, nemogoče. Kakor posamezni deli, tako je pa tudi ves aparat militarizma orodje brez volje. Militarizem ni država v državi, kakor se pogosto raa sliši, temveč ogromen stroj, vseskozi organiziran, navidezno poln intelekta, a vendar avtomat. In komu služi? Če bi bil demokratičen, bi moral služiti ljudstvu in njegovim interesom. Toda ljudstvo nima nad njim nobene moči, nima z njim nobene zveze. Pa tudi sam sebi ne služi; militarizem ni sam posebi ne cilj ne ideja. Tudi najčudovitejši tehnični mehanizem ne služi sam sebi. Veliko gospodovalnega organizma ; ali ves napuli sloni le na fikciji, ki zamenjava sijajno opremljeno služabništvo z gospodstvom; sloni na prevari, ki vidi veliko množico na različnih stopnjah nižje stoječih, ne vidi pa deloma vidnih, še več pa nevidnih gospodarjev na seboj. Militarizem služi gospodujočemu sloju družbe. In ker je brezpogojna služba njegova naloga, mora tudi njegova oblika izklju-čavati vsako pogojnost in vsako možnost pogojnosti. Zato milta-rizem vseskozi absolutistično življenje. zato so njegovi člani državljani druge vrste kakor ostali prebivalci, zato nimajo volilne pravice, zato imajo posebne zakone, posebno sodstvo. Militarizem ni ljudstvo, ne del ljudstva, temveč nekaj od ljudstva popolnoma neločenega. Edini interes militarizma je zadovoljnost gospodujočih. Poučili se bomo še čemu ga gospodujoči po trebujejo in kako more doseči da so zadovoljni z njim. Knaj3®''Ty:. .'HUosiib : Ä -»¿bit. m nräoM .-(u -¡i cesar točno. Ze — .i C 'anazuri .»o glavno pleme turanskega rodu Tunguzev, ki bivajo med Amur-jem in Sungarijem. Augutovi nasledniki so na to osvojili velik del Kitajske z glavnim mestom Jen-kingom (današnji Peking), ki so ga imenovali Cungtu, t. j. “cesarsko mesto sredine”. Že leta 1234. pa Čingiskanovi nasledniki uči-nili dinastijo Kiu, ki je izšla iz dinastije Agutov; iz dinastije Kiu je vladalo 9 vladarjev. Mandžuri so se morali izseliti in 'so se naselili v današnjem Liautungu. Mandžiirskemu knezu Tajtsu se je posrečilo, da so v začetku 17. stoletja združili več dotlej neodvisnih tunguških rodov v eno ljudstvo, ki je kmalu učinilo go-spodstvo propadajoče rodbine Mingov. Ko je zadnji cesar iz dinastije Mingov Huai-Tsung, dobrohoten, ali slaboten vladar, umoril soprogo, hčer in sebe, se je Tajtsov naslednik začel imenovati “vladarja srednje države”. Leta 1644. je osvojil Peking in v 15 letih je bila vsa Kitajska njegova. Že njegov sin Čingtsu se je zapletel zaradi Sibirije v dolgotrajno vojno z Rusi, ki je bila končana šele leta 1689. z ner-činskim mirom. Čingtsua je bil vzgojil jezuitski pater Adam Schall iz Kolna; cesar je bil velik učenjak, sestavil je besednjak, ki ga imenujejo po njem in veliko enciklopedijo Kinting-tusu-ki-keng, ki ima 5020 zveszkov. Pod četrtim mandžurskim cesarjem Kaotsungom (Kienlun-gom). ki je vladal od 1736. do 1795., sta dosegli država in dinastija višek svojega razvoja. Proti cesarju Kiakingu (1796 do 1820) so tajne družbe naperile več hporov in dvoje atentatov; Kiaking je bil silno ošaben. Ruskega grofa Jurija A. Golovina je dal na meji zavrniti nazaj na Rusko, ker ni hotel po mandžur-skem običaju počastiti z rumenim prtom pogrnjene mize. Agleža Viljema Pitta pa je dal izgnati iz Pekinga, ker ni hotel takoj po dohodu v Peking-pred njega v potni obleki. Pod Hsuan - Tsun-gom, ki ga imenujejo Toa-Kuan-ga (1821—1850) je prvič prišlo do vojne med Angleško in Kitajsko zaradi opija; vojna se je končala z nankinškim mirom leta 1842. Kitajska je stala tedaj na pragu nove dobe in potrebnih pre-osnov, ki pa jih ošabna mandžur-ska dinastija ni hotela dovoliti. Posledica te trmoglavosti so bile vedne revolucije in upori proti Mandžurom. Take vrste revolucija je tudi sedanja, ki je ena najnevarnejših obstoju mandžurske dinastije na kitajskem prestolu, kar jih je bilo doslej Ta revolucija bo tudi naredila konec mandžurski vladi, ako mandžurski dinastiji ne pridejo na pomoč evropske velesile. Boj proti raku. MANDŽURSKO GOSPODSTVO NA KITAJSKEM. Sedanje revolucionarno gibanje na Kitajskem hoče predvsem strmoglaviti mančtžursko dinastijo, ki vlada na Kitajskem že več kakor četrt tisočletja in se je znala obdržati na kitajskem prestolu kljub temu, da je Kitajcem povsem tuja. Sedanja mandžurska dinastija V Berlinskem zavodu za nalezljive bolezni je izumil profesor Wassermann novo sredstvo, ki je poročal o njem v seji medicinske družbe 20. decembra. Gre namreč za novo sredstvo, ki je kemična spojina iz eozina in selena; spojina se vbrizga v kri in uniči celice raka. Zdravilni pokusi pri živalih so se izborno obnesli. Učenjak je prišel do tega sredstva po poskusih s anilinovim fluores-cinom. Po štirih ali petih vbrizganjih so pričeli pri miših raku podobni izpuščaji polagoma izginjati in so čez par dni popolnoma izginili. Profesor Wassermann je izrazil upanje da se bo morda posrečilo s tem serom zdraviti in ozdraviti raka pri človeku. Svari pa zdravnike in bolnike, da bi se predčasno udajali nadam za o-zdravljenje, preden ni serum dovolj preizkušen. Obenem je dospelo tudi iz Londona poročilo o novem zdravilnem sredstvu proti raku, ki se je baje dobro obneslo. Poročilo namreč pripoveduje, da so ozdravili v veliki londonski bolnici starega raka z radijem. Ker je bila operacija brez uspeha, so potresli ua bolno mesto radijevo sol. Bolečina je kmalu pojenjala, rana se krčila in je čez pet tednov izginila. Te vesti je treba seveda sprejeti zelo previdno. pač pa so nam dokaz, kako neumorno dela zdravniška veda. da se izumi sredstvo, ki ozdravi to hudo in močno razširjeno bolezen. •i,Liane 3 «JatlHsta j — — ••.-.■• -— S/ ¿f'korp. 17. juiii.-' UH'T 'r A' À 1,% '4 v :'ri. UHni»*1. j GLAVNI STAN; /A.GC, II L. a:^àv§ST ti?*: <0R’ ! F>od**dui4 ■ r ».M ■ -La . — S. Ceiitfp Ave.. Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Bos 3, Willock P» Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale av. Chicago. Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Frank Korce. 6006 St. Clair A ve., Cleveland, 0. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland a v., Chicago, NADZORNI ODBOR: Vincenc Cajnkar. 4439 Hunt Ave., St. Louis, Mo. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Lavoslav Zevnik, Neustadt Stare, LaSalle, Dl. POROTNI ODBOR: John §are, bos 131 Cumberland, Wyo. Valentin Staliek. 302 Pilot Butte Ave, Rock Springs. Wyo. Josip Bricelj, box 142, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik. 2821 So. 40th Av. Chicago, lil. VRHOVNI ZDRAVNIK. M. A. Weisskopf, M. D. 1842 So. Ashland av. Chicago, Denar je pošiljati, naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega ■> . L 646 k dr. štev. 1 v' Od dr. štev. O' .Jos. Mikali 7027 k dir. šte\ . !. Od dr. štev. pr. Musičih, ■ 9502 k dr. štev V! J. rnej Mik ' , c. 617 k dr. šte Od dr. štev. i ' . ■ Mantori.v. , c. 6262 k dr. št< Od dr. štev. leromin Sta j nič. c. 10444 1 • . 133. Od dr. st« '20. 1 r. Smolej, c., 1 1588 k dir. . 1 ' 'r. Srebrnjak e. 1802 k dr. a ■ Od dr. šte ' \nt. Mhha, e. 9160. Helena ‘ a c. 10461. Ant. Premrow, c./'to .! dr. štev. 147. Od dr. Š1 • Fr. Košlan, c. 5599 k dr. ■ < . 'I Od dr. šl ;• And. Posega, c. 9384 k dr. Od dir. š+ ' Jartin Skedel, c. 6740, Ar c. 10657 k dr. štev. 61. Od dr. ; i Jos. Kovačič, c. 10666 k n 17. OPOZA /se brate taj- nike, ki še i. ■ i mesec naznanili imen i »ve umrlih, izobčenih in idri h članov uredništvu, dr c udoma storijo. V obr. iseljencev. Dne 16. in novembra mino-lega leta so se sešli v Washingto-nu D. C. komisarji za delo, naseljevanje in zemljišča raznih držav, kakor tudi zvezni uradniki, ki zastopajo omenjene stroke in so ustanovili “Nar. konferenco za naseljevanje, 'zemljišča in delo”, ki ima svojo pisarno 22. E. 30th St. New York City. Na tem sestanku so zaključili, da konferenca ostane pernament-na organizacija, katere elani so le zvezni uradniki ali pa uradniki posameznih diržav. Nadalje se imajo ustanoviti podružnice po navodilu eksekutive, kjer jih zahtevajo okolšeine. Namen konference je s podukom vplivati na državljane, ki so se rodili v Ameriki ali izven nje, d'a se izselijo iz preobljudenih in-dustralnih središč in se oprimejo 'poljedelstva ali družili industrij, v katerih še primanjkuje delavcev. Konferenca priporoča, da se vstanovijo brezplačne državne posredovalnice za delo, kakor tudi zakone, ki varujejo delavce, ki iščejo dela. Glavni namen te organizacije zveznih in državnih uradnikov je pa v tem, da pomagajo ljudem, ki hočejo zapustiti preobljudne in-dustrielne kraje, v katerih velike brezposelne armade zaman iščejo dela in da obvarujejo naseljence, ki niso zmožni angleščine pred brezvestnimi posredovalci za delo in drugimi lopovi, ki prežijo na njih žepe. Zmes. — Grozni prizori pri usmrtitvi. Pri usmrtitvi dninarja Raitha so se dogodili v Monakovem grozni prizori. Več oseb je preplezalo ponoči zidovje jetniškega dvorišča in so prerezali ter odnesli jermene in vrvi. s katerimi so hoteli zvezati zločinca. Minulo je pol ure, preden je jermenar pritrdil nove jermene i vrvi. Na smrt ebsojeni je bil vsled tega zavlačevanja skrajno nemiren in se je obupno branil stopiti na krvniški oder, tako da so ga morali rabljevi hlapci šiloma vleči po stopnicah na oder. Ko so prebrali obsodbo, je hotel Raith izpregovoriti, kar so mu zabranili s silo. Strašno je bilo poslušati, kako je Raith stokal in jokal. Slednjič so zadonele trobente, ki so udušile Raithovo ihtenje, dokler ni bila eksekucija pri kraju. Taki grozni prizori se često dogajajo pri izvršitvi smrtne obsodbe, a kljub temu so ljudje, ki jih ni sram, da z vnemo zagovarjajo smrtno kazen. # * — Brezdomovinci. Pariški tednik “Opinion” priobčuje statistiko nevednosti, ki še je izkazala v francoskem polku, ob priliki, ko so stavili vojakom razna vprašanja. Izmed 50 vojakov, ki so hodili najmanj pet let v-šolo, jih ni imelo 11 niti pojma o Napoleonu, 12 jih ni videlo za Alzacijo in Lotaringijo, 9 vojakom se niti sanjalo ni, da je bila leta 1870/71 vojna med Nemčijo in Francusko, 7 jih ni poznalo Bismarcka, 4 ■ ga imeli za Francoza, 6 jih ni ielo, kaj je domovina in 6 jih' noglo odgovoriti na vprašanje, je zastava. Da je bila leta L '9 velika revolucija, o tem jih edelo ničesar 25, torej ravno • vica. Ti rezultati jasno ka-kako malo pomenijo pom->• >1 govori buržaoznih republi-1 ■-ev o idealih in vspehih ’niške vzgoje; prav nič manj pa kažejo, kako sleparstvo i iva za patriotičnimi fraza-i Ln za dnem klepeče meš-časopisje o tej ali oni maki je baje razburila “na-•lenkrat pa se iskaže, da . ki niti ne vedo o eksi-lomovinee”, kar je tre-’ ati skrbi ljube “domo-'• >!•>•" i svoje državljane. Seve-da , ; ja za Francosko velja ' itnejši meri za druge polke 1: r. ve mué nel > Mega roči ija prostaka. V Kolo- 1 igi.-liem je bil prideljen . : irni ondotnega hon-ia infanterist Bela i 'a vsled slabe pisa-iredstojniki vedno čak Tomesvari je oosebno sirovo z i obrcal vpričo po-, ki tudi ni hotel zao> v ti za praporščakom , i oklofutal. V mucie naenkrat planil \ a zadrževani gnjev i dan, da je izgubil boj. Hitel je v sobo : :al s stene pu- šku ir polkovno pisarno, ., 1 na poročnika, da ežko ranjen. Razbu isti, da se ni zaveda n ja, je hotel strelja) ; orščaka, ki je s sve enem s' po- ročnikom. zakrivil ves dogodek. Praporščak je utekel, Megaja pa so uklenili in izročili vojaškemu sodišču. Kako je lep vojaški stan! * * — Lepa družba. Na ovadbo grofa Stanislava Broel - Pater je bil pred kratkim v šlezijskem industrijskem kraju Bieliee aretiran grof Maksimilijan Montgela» de Garnerius, vnuk nekdanjega bavarskega ministra isteg? imena. Sumijo ga, da je član mednarodne, dobro organizirane družbe hazardnih igralcev - sleparjev. Bival je navadno v San Sebastijanu ali v Bruslju ter so ga videli v spremstvu lepe ženske, ki jo je predstavljal za svojo soprogo, a je bila v resnici Bella Schumann oziroma. Bella. Mayer - Briiggemann. Aretirani grof je ponovnokrat ovaditelja navajal k hazardnim igram in navideznim borznim kupčijam, pri čemur je zadnji izgubil 40.009 frankov. Mična dama — grofica Montgelas — je hotela grofa Bro-ela tudi pridobiti za mednarodno igraslsko družbo, katero vodi “lady Curzon” in katore člani zavajajo v igro potnike prvega razreda na železniški progi Moskva - Peterburg. Dne 15. septembra je prišel sleparski grof Montgelas v Bieliee k grofu Broelu, da ga osebno pridobi za svoje načrte. Bil je pa aretiran. Policija išče tudi njegovega “tajnika” Eriha Bruer. Aretirani grof, ki se je’ nadeval tudi doneče imie “grof Ge-lay” in “A. de Gamier”, je znan kot pretkan mednarodni hazardni igralec. IVANHOE. Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. ( Nadaljevanje.) ’“Izvzemši v svetlih mesečnih nočeh, kedar ste na lovu”, je omenil gost. “Exeeptis exciipiendis”, je odgovoril puščavnik. ‘‘Tako me je naučil odgovarjati naš modri Opat. kedar naivni in ra.dpvedni laiki vprašajo, če do p-ičce 'spolnu-jem dolžnosti našega reda.” “Res, je tako,” je rekel vitez. — “Ali vrag pazi na. take izjeme. Saj ti je znano, da hodi naokrog kot rjoveči lev”. “Naj rjove”, je odgovoril menih. “Še nikdar se nisem bal človeka, še toliko manj se pa bojim vraga-. V družbi sv. Dunstana, isv. Dubrika, sv. Vinibalda in sv. Tomaža kentskega se ne v st našim vseh vragov, pa naj že imajo dolge ali kratke repe. Ali prijatelj, bodite overjeni, da o takih rečeh še le navadno, govorim po jutranji Zasukal je govorico, veselje obeh je naraščalo------menjavala, ista se v petju — dokler ju ni glasno trkanje na vrata prekinilo v zabavi. Trkanje bodemo lahko pojasnili, ko se vrnemo k dragim osebam v naši povesti. Osemnajsto poglavje. Ko je Cedrik opazil, da se je njegov Sin na bojišču zgrudil nezavesten na tla, je najprvo mislil oddati ga svojemu spremstvu vo-skrbo. Ali besede so mu ostale na jeziku. Ni se mogel toliko ojunačiti, da bi svojega zavrženega in zatajenega sina priznal pred vsem zborom. Vseeno je pa. rekel Osvaldu, da naj pazi na njega, ko se pa množica malo razide, naj ga dva tlačana odneseta v Ashby. Ali Osvalda so dragi prestregli. Ko se je množica malo razšla, ni ¡bilo najti viteza nikjer. Zaman je Cedrikov vinotoč iskal svojega mladega gospodarja. Videl je krvavi madež, kjer se je vitez zgradil na tla, o njem pa ni bilo ne duha, ne sluha Nakrat je opazil ti n rta, ki je iskal svojega gospodarja, pri tem pa pozabil na svojo varnost. Osvald je smatral za svojo dolžnost. da prime Gurta kot beguna, da kasneje o njegovi usodi odloči gospodar. Ko je kasneje poizvedoval o Ivanhoe-u. ni mogel drazega dognati, kot da so ga odnesli % bojišča bogato oblečeni sluge neke visokostoječe dame. Osvald se je odločil da si na-d-aljna povelja poišče pri svojem gospodarju. S sabo je vlekel Gur ta kot dozdevnega beguna. Saksonea so radi sina mučile razne skrbi. Vzlic pat-riotičnemu: stoieizmu, katerega je hotel po tlačiti s silo se je obudila v njem očetovska ljubezen. Komaj je sli šal. da je Ivanhoe v dobrih, mogoče prijateljskih, rokah, se je oče tovska ljubezen umaknila užaljenemu ponosu. “Pustite ga, nuj hodi svojo pot. Naj obvežejo njegove rane oni, za katere se je bojeval. Sposoben je bolj za sleparske igre normans-kib vitezev kot da bi čast svojih angleških podanikov branil z mečem in bojno sekiro, s poštenim orožjem svoje domovine.” “Ako gre za ohranitev časti prednikov, za pamet pri posvetovanju.” je rekla Ro vena, ki je bila navzoča — če ere. kdo je naj pogumnejši med pogumnimi, naj-dobrosrčnejši med dobrosrčnimi, potem nevem, kdo bi ga izvzemši njegovega očeta —” “Tiho. gospica Rovena! To je . edina stvar, o kateri nočem, da . govorite. Pripravite se za banket; povabili so nas jzvanredmo svečano — ;— — kar pri Normanih po nesrečnem’ dnevu pri Hastingsu ni v navadi.. Jaz pojdem tje, pa naj grem že zaradi tega, da ošabnim Normanom dokažem, kako malo vpliva usoda mojega sina na me. ki je premagal najbolj hrabre viteze med njimi.” “Jaz ne pojdem tje”, je odgovorila Rovena. pa pazite, da s,e to, kar vi imenujete hrabrost, ne spremeni v trdosrčnost.” “ Nehvaježnica, le ostanite doma. Tvoje srce je trdo, ko dobro naroda žrtvuje nedovoljenemu • čntst.vu. Poiskal bom plemenitega Atelstana, da odideva na banket Ivana anjuškega”. In odšel je na banket, katerima glavni dogodki so nam znani. Plemeniti Sakxonee.se je vrnil zlovoljen z banketa. Ko je zajahal konja in je zagledal beguna Gurta, se je hotel znositi nad njim, da bi ohladil svojo jezo. “Verige”! je zaklical glasno. “Verige, Osvald. — Humbert! — malopridneži in psi! Zakaj dovolite, da je zavrženec prost?” Gotovi tovariši se niso upali u-govarjati in zvezali so mu roke. Gurt je stal mirno in gledal očitajoče svojega gospodarja in rekel: To sem 'zaslužil, ker sem varoval bolj vaše meso in kri kot svojo”. “Na konje in naprej”, je dejal Cedrik. “Saj je skrajni čas”, ja menil Atristan. “Ako ne bodemo jezdili urno, tedSj nam ne bo opat Vall-eof pripravil večerje”. Dospeli so v samostan sv. Vi-tolda še pred nočjo. Opat, rodom Saksonec je sprejel svoje rojake z izvanredno in pretirano gosto ljuibnostjo. Drago jutro jim je pa po dobrem zajuterku želel srečno pot. Ko so zapuščali samostanski dvor, se ie dogodilo nekaj, ki je vznemirilo vražoverne Saksonee. Velik, medel pes je pričel tuliti, ko so prvi jezdeci jezdili skozi vrata. Z glasnim lajanjem iti ska kanjem je hotel dokazati, da se jim hoče pridružiti. “Ta dogodka mi ni všeč, oče Cedrik”, je pričel Atristan: s tem častnim imenom je navadno ogovarjal Saksonea. “’Stric, meni tudi ni všeč", je pripombil Vamba. “Bojim se, da bodemo morali plačati godce.” “Po mojem mnenju”, je odgovoril Atelstan, ki je bil še pod vplivom izbornega piva iz samo stenske kleti, “je najboljše, da se vrnemo in gremo še le popoldne na pót. Nesrečo na jtotovanju po meni, ako srečamo meniha, zajca ali pa tulečega psa !” “Naprej!” je zapovedal Cedrik nestrpno. “Dan je že tako pre kratek za našo pot. Kar se pa psa tiče, ga poznani. Pes je lastnina Gurta, ki je toliko vreden kot njegov malopridni gospodar. Zlovoljen vsled zamude je dvig nil kopje in ga vrgel proti vboze mu Kodru, ki je tekel za svojim gospodarjem in z lajanjem na znanja! svoje veselje, ko ga spoznal. Kopje je zadelo psa v pleče in bolestno je zatulil in zbežal. Gurt ,e je ‘razjezil. Zabolelo ga je pri isrjm Prenesel bi rajše naj hujše muke, kot, da bi gledal, d kdo 5nuci njegovo zvesto- žival •Ko .se je'zaman mučil, da bi si obrisal oči, je naprosil Vambo, ki se je umakni1., ko je opazil neje voljo svojega gospodarja, da mu. otare oči: “Prosim te. Stori mi uslugo in zbriši prah iz mojih o-či ki me nadleguje Vamba mu je vstregel in nekaj časa sta molče jahala drug pole drazega. Slednjič pa Gurt ni mogel zadržav-ati s\ojih čustev. “Prijatelj, Vamba”, je začel Gurt.. “Pred vsem je mnogo norcev. ki služijo Cedriku. Ako si pa meten in razumeš svojo norost po rabiti sebi v dobro, lo-jdi k njemu in mu reci, da mu Otirt ne bo več služil iz ljubezni in ne iz strahu Da mi lahko odsekati-- glavo — — ali pa bičati me -y — -— ali pa vkovati v težke verige ne bo me pa prisiril. da bi ga lju bil ali vhogal. Pojdi k njemu in mu pove¿: Gurt. sin Beovulfa mn je odpovedal službo.’ “Dasiravno sem norec”, je od govoril Vamba, “se bom vseeno čuval sporočiti kaj takega. Cedrik ima še eno kopje za svojim pasom in ti veš, da nikdar ne zgreši eil ja.” “Se tudi ne brigán , če mene izbere za svoj cilj”; je menil Gurt. “Včeraj je pustil Vilfreda, mojega mladega gospoda ležati v krvi. Danes je hotel pred mojimi očmi umoriti edino živo bitje, ki mi je zkazovalo ljubezen. Pri sv. Edvardu in pri vseh družili svetnikih, ki so v saksonskem koledarju, (Cedrik ni nikdar prisegel pri svetnikih, ki niso bili saksonskega rodu. Vsa služinčad ga je pa posnemala v tem.) nikdar mn ne bom odpustil.” “Po mojem mnenju, Vamba. ki je navadno v družini posredoval za mir, ni hotel naš gospodar storiti nič žalega tvojemu Kodru. Hotel ga je le ostrašiti. Videl sem določno, da se je dvignil v sedlu, kot bi hotel vroči kopje preko eil.ja. Tako bi se tudi zgodilo. da ni v istem trenotku skočil Koder proti kopju in dobil majhno rano, katero- obljubim izcdiiti z novčič velikim obližjem.” “Ako bi mogel verjeti'? Videl sem, da je meril precej časa in slišal žvižgati kopje v zraku. Pii sv. Antonu, tega ne pozabim.” Užaljeni prašičji pastir je zopet molčal in Vamba se je trudil zaman, da bi ga zopet zapletel v pogovor. Cedrik in Atelstan sta se pogovarjala o položaju v deželi, o razponi v kraljevski rodovini, ki je zanesel boj med norma us-ke plemiče. o priliki, ki jo imajo Saksonci, da se rešijo tujega jarma. Pri takih pogovorih se je Cedrik -razburil. Njegov ideal je bil neodvisnost njegovega naroda, za. katerega je bil pripravljen žrtvovati svojo družinsko srečo, sebe in j sina. Ali preobrat v dobro doma- I - činov, bi se dal izvesti le pod po eijstvom -enotnega vodstva. Za ouitelja v tem boju za neodvisnost bi pa morali izbrati človeka, po katerih žilah se pretaka kri saksonskih kraljev. To so bile misli in želje že od nekdaj. Atelstan je posredoval to lastnost, dasiravno ni bil bogat na duševnih zmožnostih, ki so predpogoj za voditelja v takem boju. Ali bil je krepak in lep človek, pogumen, hraber in izvežban bojevnik, ki je rad poslušal nasvete modrej-ših ljudi. Poleg je bil pa gostoljuben, dobrosrčen in velikodušen. Dasiravno je imel Atelstan pravico do voditeljstva, vendar so nekateri Saksonci trdili, da ima gospica Rovena večje pravice do vladarstva kot Atelstan,, ker je bila potonika Af-teda, ki je vsled svoje modrosti, srčnosti in velikodušnosti živel v srcih podjarmljenega naroda. Tudi Cedrik — Ako bi hotel — bi lahko postal voditelj naroda v boju za neodvisnost. Kot proti utež proti kraljevskemu potomstvu so ga dieila druga plemenita svojstva. Bil je hraber, delaven, odločen, pred vsem je tako ognjevito zagovarjal pravice tlačenih Saksoucev, da so mu nadeli priimek Saksonec; z ozirom na rojstvo, sta ga v plemstvu prekašala le gospica Rovena in Atelstan. Ali Cedrik ni bil sebičnež. On ni hotel svoj podjarmljeni narod razcV. užiti še bolj s tretjo stranko. Vsled te-ga je stremil za tem. da bi narod še bolj tesno združil s poroko Atelstana in Rovene. Nakrat je vzrastel njegovemu načrtu zadržek v ljubezni njegovega sina do njegove varovanke. To je bil tudi vzrok, da je pregnal svojega sina Vilfreda z doma. Njegova ostra odredba, za katero ‘se je odločil v nadi, da bo gospica Rovena pozabila svojega ljubljenca, ni rodila zažel.jenega v-speha. Seveda je Cedrik zopet to pripisoval vzgoji njegove varovanke. Cedrik, kateremu je bil Af-f-red nekak drugi Bog, je videl v potomki nekdanjega vladarja le kraljevsko prineezinjo,. kateri je treba izkazovati njenemu dostojanstvu primerno čast. Volja Ro-vene je bila zakon v hiši. Cedrik je bil celo ponosen, da se ga je v lastni hiši smatralo za enega prvih njenih podanikov. Pri taki vzgoji je pa v duši Rovene dozorela misel, da nima nihče pravico razpolagati z njeno roko. Ker j-e bil Cedrik navajen vbo-ga-ti jo-, ni vedel kako bi nji na sproti svoji avtoriteti kot varuhi pripomogel do veljave. Zaman se je trudil in jo skušal omamiti z mamljivimi obljubami o prestolu. Rovena. ki je imela zelo razvit razum, je smatrala njegov naret za neizvedljiv in ne želi, da bi se zvršil. Odprto je priznala, ako bi ne bilo Ivanhoe-a, da gre raje v samostan, kot Gi bi delila prestol z Ateistanom, katerega je pričela črtiti vsled prestanih bolesti. Temu nasprotno je pa Cedrik — ki ni polagal mnogo važnosti ženskemu razumu — obstajal pri svojem načrtu. Prepričan je bil, da se bodo že našla sredstva, s katerimi bo mogoče odstraniti trmo glavost gospice Rovene, da končno poroči le Atelstana in tako koristi saksonski stvari. Nak-raten in romantičen nastop svojega -.sina na bojišču v A®hby je pa smatral za smrtni udarec svojemu načrtu. * Res je njegova očetovska ljubezen za trenotek premagala ponos in ljubezen do svojega naroda, ali oba zadnja čuta sta se oživela s tako silo, da se je odločil za odločilen korak, da se tem- preje uresniči neodvisnost saksonskega naroda. (Nadaljevanje.) Tvorniško zakonodaj-sívo v Avstraliji. je rekel Avstralske države so že davno glede družabnega napredka na prvem mestu. Sedaj je izšla novela k zelandiske-mu fabriškemn zakonu z leta 1908, ki donaša delavstvu novih uspehov. Tako mora odslej tovarnar voditi seznamek v.seh delavcev, ki še niso dosegli 22 let; iz seznamka mora biti razvidno število tedenskih ur. Otroci izpod 13 let sploh ne> smejo biti zaposleni v tovarnah: nad 13 let starim otrokom je dovoljeno tovarniško delo le pod pogojem, da se izkažejo s šolsko izpustnico; delo otrok v prostorih, kjer teko stroji, pa je sploh prepovedano. Čez urn o delo je dovoljeno le v obsegu 90 ur na leto: v izjemnih slučajih sme fabri.ški nadzornik dovoliti nad'aljnih 30 ur čezurne-ga dola. Na dan eezurno delo ne sme presegati 3 ur, in sploh je eezurno delo dovoljeno le dva dni v tednu. Za eezurno delo je treba v vsakem gosgjneznem -slučaju dovoljenje^ pke”, nadzornika, ki nnra -DW ■«, števil, razgrnjeno. Nadzornik vodi natančen seznam delavcev, ki delajo čez čas. če eezurno delo delavcem ni bilo dan poprej naznanjeno mora podjetnik delavcem oskrbeti večerjo, ali jih pa oškodovati s 24 centi. Najvišji delavni čas za odrasle — nad 16 let stare — moške znaša 48 ur na teden ali 8 in tričetrt ur na dan. Nepretrgano delo sme znašati k večjem pet ur, sicer morajo imeti delavci trieetrturen oddih. Kako je pri nas v Ameriki? Kjer so delavci sami izvojevali ugodnosti s pomočjo strokovnih, organizacij, jih tudi imajo. Drugi pa delajo po 10 do 12 ur dnevno V Avstraliji, posebno v Zelandiji so delavci izrabili volilno pravo — poslali so svoje zastopnike v posta voda jne zastope, zategadelj se tudi država briga za njih dobrobit. Kedar bodo znali v Ameriki delavci izrabiti volilno pravo sebi v dobro, se bo tudi pri nas obrnilo na boljše, bo tudi država skrbela za nje. Electric Mon. A. P. Slovensko angleške slovarje prodajata g. Sakser in g. Kubelka v New Yor-ku. Kateri slovar je boljši, pa ne moremo izreči, ker do danes nismo videli enega ne druzega. Obrnite se za pojasnilo do omenjenih dveh gospodov. Pozdrav! Brereton, Ul. Vašo zadevo smo izročili br, glavnemu tajniku. Že večkrat smo povedali, da uredništvo nima posla z društvenim imenikom. Pozdrav! Witt, 111. D. S. Obvestite nas z dopisnico ako zahtevate, da pride oglas v “Glasilo”. Stal bi Vas le 25 e. Pozdrav! Deer Park, 111, Ako- ste sodnij-sko ločeni, nima Vaša soproga pravice do premoženja. Sploh nam pa morate celo zadevo bolj natančno pojasniti, da Vam da mo določen odgovor. Pozdrav! Barberton, O. Br. Mike Kopač 643 Novel St. naznanite nam prejšni naslov. Pozdrav! Vse dopise, ki smo jih dobili prekasno za to izdajo, objavimo prihodnjič. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. Ivan Kaker, 220y2 Grove St. MILWAUKEE, WIS. DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl. CHICAGO, ILLINOIS. RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! vsakovrstnih zi-atnin kakor: ure verižice, prstane itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo dokler traja razprodaja. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto Z. Jakshe, 418 E. 70th St. New York City, N. Y. BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM naznanjam, da imam na prode j veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo. — Stavka mater. V Varšavi je izbruhnila stavka, ki je gotovo edina svoje vrste na svetu. Revne varšavske matere posojajo namreč beračicam svoje otroke, da zanje beračijo. Za vsakega otroka plačajo beračice materam po 60 vinarjev, po 64 vinarjev pa za otroke, ki posebno slabo izgleda-jo. Matere so zahtevale zdaj po 90 vinarjev. Beračice jim zahteve niso izpolnile, vsled tega so pričele matere s splošnim izporom vseh beračic in jim ne posodijo otrok tako dolgo, dokler se beračice ne udajo. Iz uredništva in upravništva. Frontenac, Kans. Brat J. P. Iz dopisa, ki je priobčen v današnji izdaji, lahko razvidite, da nam je že drugi brat poročal o žalostnem dogodku. Oglasite se z drugim dopisom, katerega bodemo radi priobčili. Pozdrav ! Belo vino s posodo stane 45c galon. Rdeče vino s posodo stane 35c galon. Vozne troške plača naročnik Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov FRANK STEFANICH, R. R. F.. Box 124. FRESNO, California. Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za morete začeti vlogo z jednim do larjem ali več in Vam bode nosile štiri od sto obresti. Ta banka im» več kot osemdeset tisoč vložni kov, od kterih jih mnogo živi dragih krajih in pošiljajo svoje prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek: Pet milijonov dolarjev. The Cleveland Trust Company SAVINGS BANK St. Clair urad: 4008 St. Clair A ve ., vo gal E. 40th St., Cleveland, 0. FRANK SAKSER S2, Cortland! Street, New York, N, Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve e. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Rock Springs u.„r Dr. A. G. Deuel, „ in regis!rir?u lekarna.. Posebno pozornost se obrača boleznim srca, želodca in pljuč. L. V. Deuel, Ph G. registriran farma-cistin lekarnar za recepte. Nova zaloga. Nova zaloga. Odprta 15. julija 1910 Sedem idravilno Trinerjevo vino in Ny-lova domača zdravila v zalogi. Pošilja se po posti na vse kraje. 222 F*iIot Butte Ave. POZOR! POZOR! SLOVENCI V BARBERTQNU, 0. BRAT DRUŠTVA “TRIGLAV” priporočam vsem Slovencem svojo no-voure j eno 8 R IV NIC O. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago. Anton Merda, 110 N. 2nd Str. BARBERTON, O. J. S Jablonski Slovenski fotograf izdeluje v. a * fotojrrafičuo stroko spadaj 'č^dt la dob o in poceni 6122 Stf Clair Avenue. CLEVELAND OHIO. j.Ui p, mi AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania. Dne 20. a-prila t. 1. odpluje -brzoparnik Kaiser Franz Joseph I. prvič iz New Yorka v Trst. Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo, —Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan E roti New Yorku.—Vsi parniki imajo rezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni.— Hrana je domača. —Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: Phelps Bros. &Co. Gen’! Agt’*, 2 WASHINGTON ST. NEW YORK.. Josip Bereš priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno GOST I LIMO Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago. 42T North 2nd St BARBETON. O. Slovensko-Amerikanski ZA LETO 1912 je izšel ter je zelo zanimiv, Dobiti je za 30c. s poštnino vred pri “GLAS NARODA” 82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. W //• vt/ N AJLEPŠE, najcenejše in najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA! Clevelandska Amerika 6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. ★*■*■★★★•★**» ★ « kkkkk*k*kkk kkkkkk «*kkkk * kk *kkkt;kkkkkk **kk*kirK*kkkk tnkkkkk' k ±kk* kkkk ^kkkk * * kk kk kkk * ★★★■Ar kkk**k-*............................ .............. - k -í-Ar •trk «tA « « x** ** »★**★★★* - + ++1rk+-*’k~kkkkkkk*'+k*kkkkkk * • kkk*-kk+kk+ X w ,/ M/ kkkkkitkkkkkkk ** n+kkk K-tikkkk kkk*kirkkk*kk kkkkkkkkkkkkk k Hk-Kkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkk* kk *rkkkk+kkiikk tckk+klr^kkkkkk kkkk*kkkkkkkk EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111. Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, brvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. _______ Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski _ in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila. ‘jT ISSS FLAGS ~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE * * f t ? t ? t ? f i Narodna Tiskarna 2146-50 Blue lslandAue., Chicago, ¡11 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: f T T t f T ? ? Y t The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 HrHnf.ni*. 1 n splošni banšni posli. Posojila na žemljišča in tlru^o. 55. cesta i« St. Clair Ave. Huron Road in Prospecl Ave. Superior Ave. in Addison Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto. Pošiljamo denar v staro domovino kitro in zanesljivo. Ter prodajamo pi hrodDe listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. Želimo Vašega znanstva. Ido. M. Gundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W King, pon pr «u-J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag L. C. Kollie in George P. Schulze, pomožna cashier. TVRDKA. Zastale, regalije, znake kape, pečate, iti vse potrebščine za društva iti jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Chicago, Illinois