Leto VII.. štev. 112. Celje, sobota f o. oktobra 1925« PoStnina plaEana v gotovinl* mHBJB^BS ^BB^B^^B^b ^B^B^B^B^B^B^B^BV V^^^^^^^^^V B^^^^^V^^^^^^^' \ ¦,' '.¦"• ¦¦B^I^B^B^B^B^^B' ^B^BHB^BT BBBBBffir^^^^' ' ' ' ^> ^HbHH^^^^^^^^^B^H^BM HU ^^^^H ^^^^^^J^^ ^^^B^BV B^B^BT ffl^^L| ^BL^B^B^^^ ^^B^B^B^^ ^^Hfl^ttK^l^'''' ^Bv ^B^BS Naročninat Za. Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Din. Izhaja v torek, Letrtek In soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel. 65.— Rač. p.-C. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oeniku. 10. X. 1920 — naša koroska zalost Koroškim Slovencem že od nek- daj ni bilo z rožicami postlano. Sfo- venske občine že od leta 1869. zahte- vajo slovenske ljudske sole, kateri za- htevi pa oblasti niso ugodite. Od pri- bližno 80 šol, ki so na koroškem slo- venskem ozemlju, so bile pred svetov- no vojno samo tri slovenske, vse druge so bile dvojezične. Ali tudi dvojezične so bile samo na papirju. V resnici so bile nemške, kajtii samo dvc leti se je govorilo z otroki v slovenskeni narečju in pozneje sama, oe je bil učitelj slu- čajno zaveden Slovenec, kar je bil re- dek slučaj. V splošnem imajo šolarji od tretjega sofskega leta naprej nem- ško citanko, kjer se nahajajo stavki: Ich bin ein Deutscher (jaz sem Ne- mec). Ich liebe meine deutsche Mutter- sprache. (Jaz ljubitm svoj nemški ma- terinski jezik). Sploh se vceplja otro- kom v igoli ljubezen do Nemcev in mrž- nja do Slovencev. Ni torej čudo, da se šolska mladina slovenskemu narodu odtujuje in se navdušuje za Nemce. Dne 10. oktobra 1920 se je vršrto na delu koroškega slovenskega ozem- Ija ljudsko glasovanje, da se narod sam odloči za Avstrijo ali za Jugosla- "»üo. Ce uvažujemo šolske razmere, si lahko mislimo, da izgledi, da se ve- eina odloči za Jugoslavijo že niso bili sijajni. Sole so napravile prevec na- rodnih izdajic-janičarjev. Stvar bi iz- gledala drugače, če bi bili imeli narod- ni detevci več let časa, ali v dveh letih ni mogoče napraviti iz nezavednega ljndstva zavedno Slovence, ki bi dali svoj glas vsi za Jugoslavijo. In tako je bil rezultat ljudskega glasovanja: 15.000 glasov za Jugosla- vijo in 21.000 za Avstrijo. Koroška de- želna vlada je pa tudi sveca.no obetala pred glasovanjem Slovencem vse pra- vice, da se je še manj cuditi, da je Ju- goslavija plebiscit ifcgubila. Koroska dezema vlada pa danih obljub, ko je zasedla koroško Sloveni- jo, ni držala. — Učiteljev, ki so se pri- števali Slovencem, ni sprejela v službo. Mesto njih je nastavila koče.vske .Nem- ce iz Jugoslavije. Učitelji na koroskem. ozemlj'ii so sami Nemci pol eg nekoliko nemčurjev, ki znajo samo korosko na- rečje, katero je močno pomesano z nemškimi besedami. Zanimivo je, da je bil letas na celovškem učiteljišču umirovljen profesor slovensöime, ker je zahteval, da morajo učitefjiščniki, ki imajo izpit iz slovenščine, vsaj ne- kaj slovenščine tudi znati. Od sloven- ¦skih učiteljev so sedaj na Koroskem nastavljeni samo trije. Eden teh je bil po štiriletnem čakanju nameščen šele letos v popohioma nemškem kraju. Število koroskih Slovenoev je zna- šalo 1. 1910. po uradnem štetju nad 80.000, v resnici pa 120.000. Pod Av- strijo jih je ostalo okroglo 90.000. Po uradnem štetjn leta 1923. pa samo okroglo 35.000. Čitatelje bo zanimalo, kako so pri ljudskem štetju 1. 1923. s Slovenci postopali. Otroke so v sploš- nem vpisali za Nemce, češ v soli je ob- če\-alni jezik nemški. Odrasle so pa vprašali: Držiš li1 z Avstrijo ali z Ju- goslavijo? Si li Srb ali Korošec? Si li volil pri ptebiscku za Avstrijo ali Ju- goslavijo? Na ta naein so števni ko- misarji strašili ljudii, da bi se ne vpi- sali za Slovence. Pri takem fjudskem štetju se nam ni treba cuditi, da so v popolnoma slovenskih krajih, kjer je samo ucitelj in njegova družina nem- ška, našteli po 50—70 odstotkov Nem- cev. Po prvih občinskih volitvah v Av- striji so imeli Slovenci samo 3 obcine v svojih rokah, ker so bili zavedni Slo- venci še prestrašeni in si niiso upali iti na volišče. V teh treh občinah so se tu- di vpisali vsi Slovenci za Slovence. Slovenski župan na Lipi ob Vrbskem jezeru je bil radi tega od okrajnega glavarstva odstavljen in Tjudsko stetje v dotični občini razveljavljeno in uve- deno novo štetje, pri katerem so seve- da našeteli le malo Slovencev. Sploh pa so ljudsko štetje po sl*o- venskih občinah, kjer se je zdelo go- spodom preveč Slovencev, uradno taj- no popravljali. Nemski socijalno-de- mokratski list v Gradcu »Arbeiter- wille« je oznapil ljudsko štetje na Ko- roskem za uradno sleparstvo in je ce- nil število koroško-avstrijskih Sloven- cev na 85.000. Omenjeni list je pisaT, da je 35.000 Slovencev samo priistašev koroske slovenske stranke in da je se 50.000 Srovencev, ki so glasovali ali za socjjalno-demokratsko stranko ali za nemško meščansko enotno listo. V cerkvi vlada, kjer so slovenski duhovniki še slovenski jezik. Vlada pa pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Po glasovanju je preko 20 slovenskih duhovnikov pobegnifo v Jugoslavijo, da se odtegnejo preganjanju in pobo- jem. Ko se je večina teh hotela pozne- je vrniti, jim je koroška deželna vlada odrekla av.strijsko domovinsko pravi- co in tako niso mogli biti namešče- ni. Kjer so nastavljeni nemski duhov- niki vlada tudi v cerkvi nemščina, ker se večina nemških duhovnikov noče učiti slovenščine. V teh župnijah so cerkve prazne, ker večina slovenskega prebivalstva nemščine ne razume, da bi mogta slediti pridigam. Slovenska izobraževalna društva T>o delujejo, kjer ni preveč nemčurjev. Kjer pa so zadevni Sloven ei v manj- šiini, se slovensko drustveno delovanje no more razvijati, ker jim društvene prireditve »iz obzirov na javni mirc ali prepovedujejo ali pa se morajo Slovenci bati, da »Heimatbund« na- hujska svoje, da prireditve razbijejo. Čuti se tudi pomanjkanje slovenskih izobražencev, ker dežema vlada Slo- vencev ni sprejela v službo in ker so skoro vsi bolj delavni mladi ljudje ra- di preganjanja po glasovanju odšli v Jugoslavijo. Tudi v tovarnah so slo- venskim deTavcem odpovedovali službo in delo. Ni torej cudno, da se je število volilcev od 15.000 pri plebiscittu za Jugoslavijo skrčilo na približno 9000 volilcev slovenske koroške stranke o priliki volitev v deželni zbor leta 1921. Pri volitvah za deželni zbor in zvezni narodni svet so pozneje obdržali isto število in so spraviti kakor leta 1921. dva poslanca v deželni zbor. Pri obein- skih volitvah leta 1924. je slovenska koroška stranka dobila okroglo 11.000 gla,sov in ima sedaj v 16 obeinah svoje župane. V obeinah zaznamuje torej slovenska stranka Tep uspeh, ki bi bil gotovo šo sijajnejši, če bi imela več agitatorjev. Veliko slovenskih obein je namreč brez slovenskega voditelja, Pritisk je pa tudi močen, ker Sloven- cem grozijo in jih hudo strahujejo. Heimatbund ima povsod svoje prste vmes. Pritiska pri nastavitvi učiteljev, duhovnikov in sploh se ne sme ničesar storiti brez njegove volje aK celo proti njoj. Osebno prostost Slovencev so po- sebno prve case po plebiscitu ovirali. Napadi na Slovence so bili na dnev- nem redu in krivei niso bili, kaznova- ni. Ce so se pa Slovenci branili, so šli potem v zapor, napadalci pa so bili oproščeni. Naj omenimo samo napad na deželnega poslanca župnika in pro-- sta Limpla, ki ga je klical neznan člo- vek ponoci na spoved. Ko je prišel prošt iz župnišča je drug napadalec ustrelid na urosta in mu ran if pljuča. Orožništvo napadalcev seveda ni mo- glo izslediti. Pri sodišču Slovenec ne najde pravice. Slovenci seveda radi tega nimajo več nobenega zaupanja v. sodišče. Slovenskega odvetnika ni- majo koroski Slovenci nobenega. Dr. Mülfer, ki je bil svojčas v Celovcu, ni nažel milosti pri koroški! odvetniški zbornici in je moral iti v Jugoslavijo. Gospodarstvo tudi med Slovenci propada kakor splošno v Avstriji. Knietje morajo plačevati neznanske davke in se pogrezajo globlje v dol"gove. Slovenci čutijo davčni vijak tem- bolj, ker jim ne da|o nobenega gospo- darskega učitelja, ki bi jih poucil v naprednem gospodarstvu in torej niso kos sedanjiin težavnim kmetijskim ra.zrneram. V zadružnistvu so razvite Dr. j. C. Oblak: Koroška pred petimi leti. »Nasa Ijuba Koroška, ti najlepši del naše slovenske zemlje — da, zibel Slovenstva!« Tako kličemo zemlji, ki smo jo že imeli v svoji oblasti. Ozemlje je z ekscentrieno Tego, zadaj za veliki- mi planinami nasili Karavank, ki so jih preluknjali pred 20 leti brez haska za našo narodno stvar, tisto ozemlje, ki nam je bilo pred vojsko in med voj- sko tako malo znano. Le-to je imelo z nami silno malo stika, zato pa temveč zivfjenske in globoko segajoče gospo- darske in soeijalne zveze z gla\rnimii torišči tujega elementa, t. j. s Gelov- cem in Beljakom. Tu imamo tisti div- ni Roz, ki sega od Beljaka do odrast- kov Obira, celovške okoli'ce z Vrbskim jezerom, to je pokrajina tik za Kara- vankami, čisto alpskega značaja. Na- sa Podjuna pa leži za Solčavskimi planinami in jo reie v dva dela mo- gočna Drava. Južno od nje je okraj pliberški in železnokapeljski, ki stre- mi gori k Savin.jskim planinam in okraj velikovški, severno od Drave, ki sega gori na rob poloine Sinje plani- ne. sredogprskegA značaja. Z Rožem nas veže karavanški pred or in fjubelj- ski prelaz, preko katerega vodi cesta mimo Borovelj cez Osojnico v bolj ali manj ravni erti v Gelovec. S podjun- sko dolino nas veže ne dosti nižji pre- laz Jezerskega vrha, nad jezerskim kotom, cez katerega vodi glavna cesta ravno tako skoro premočrtno skoz Že- lezno kapljo in dafje v Dobrlo vas po širnih poljih južno od Drave in potem cez Dravo na drugi breg v Velikovec, ki leži v titötem razmeroma malern prostoru severno od Drave. Le-ta del nam je zadal usodopolni udarec pri plobiscitu ter je severno od Podjune odJočil usodo ostalega ogromnega slo- venskega ozemlja, ki leži južno od Drave, nadalje vse sredogorske pokra- jine na Osojnici južno od Vrbskega je- zera in koneno diivnega slovenskega Roža. Rož, pokrajinsko in jezikovno soroden z naSo Gorenjsko, na eni stra- ni, a na drugi Podjuna, jezikovno in v nekaterem oziru tudi pokrajinsko so- rodna s sosedno Štajersko, to je slika naše Koroške, katero so progiasili Nemci v celoti za nedeljivo, čeprav jo je razdeltfa že davno .naša narodnost- na meja, ki se je držala naravnih mej- nikov po gorovju. Od vec je poudarjati, da so med slovensko govorecim ljudstvom vstaja- le renegatske duže. ki jih mi Slovenci imenujemo nemčurje, Neinci pa >deutschfreundliche Slovenen«. Koli- ko je teh nerneurjev se ni računalo, pač pa se je govorito o omahljivcih, ki do zadnjega trenutka ne vedo kam spadajo. Čim blizje glavnega mesta in vec- jih krajev si, kjer se je usidralo pri- vandrano nernstvo, ki je fabriciralo prve nemeurje, tem več nemčurjev najdeš. To velja predvsem za celovško okolico. Čq še omen jam tisti klin, ki seže iz Gelovca do podljubesjskega pre- laza če^; Vetrinj, Zihpolje in Borovlje, kar so Nemci proglašali za čisto nem- »ko ozemlje, sem povedal v glavnih obrisih v.se, kar je v tem oziru po- membnega za razmotrivanje pfebiscit- ne nemške večine in pa za naše mani- šime. Omenjam že precej samo po sebi umevno okolnosty da cimbolj gremo gori v nepokvarjeni gorski svet, tem maj nemeurjev najdemo. In tako mo- ramo koneno konstatirati, da tudi v gorskih vecjih krajih kakor v Sloveniji Plajberg, Sele, Bela in Jezorsko skoro ne najdes nemeurjev med poštenimi Slovenci.. Nemčurska zalega se nam je ukoreninila v nižini, v mocvirju, tam kjer je kultura, kjer pa obenem najde- mo s kuhuro tudi največ moraine po- kvarjenosti. . ... Nekaj drugega pa opaiamo na severu gori nad Velikovcem. Tam naj- demo v jako visokih legah znatno šte- vilo nemčursko-mMečih ljudi in na koncu ob izlivu Labudnice ter nad Graniško dolino v čisto nemško La- budsko dolino strmeče vasi s popolno- niti poiiemcenim prebivalstvom. Med njimi je najznamenitejša Pustrica. To je sKka takozvane slovenske KorosKe na pravo okoli Velikovca. Predno se je sploh še govorilo o kakem plebiscitu so Nemci zagnali krik, da je Koroška nedeljiva in gosp. MartinWutte nam ni privoščil niti Je- zerskega, čeprav je isto geografieni del Kranjske. Oglasit se je pa tudi profe- sor Pfandler, ki nam je Jezersko brez- pogojno priznal in obenem predlagal, da — ako se že Koroška deli — naj se nam da južni del Drave od Baškega jezera naprej, pri čemer se naj zrtvuje nam velik del tistega ominoznega kli- na, ki seze od Celovca čez Žihpolje in Borovlje do Podljubelja; torej Borov- lje z Ljubeljsko dolina Tako smo stali Slovenci — pred- no smo prišli v Pariz. Del nas je za- hteval1 kar celo Koroško, drugi skrom- nejši pa dve tretjini brez Labudske doline in brez zgornje Dravske doline. V mali knjižici »Kproš|ta Slove- nijat, ki sem jo izdal 1. 19i9., sem Strati 2 »NOVA DÜßA« fcuv 112 samo hranilnice in posojMnice, dočiir zadružne mlekarne popolnoma manj- kajo. Živinorejske zadruge imajo sa- mo dve afi tri občine. Posebno po- manjkanje mlekarn se mocno občuti. Par litrov mleka vsak dan nositi na trg v Celovec se ne izplača, izdelova- nje masla pa malo donaša. Na Koroškem izhaja samo en slo- venski tednik, »Koroski Slovenec«, in še ta se mora tiskati na Dunaju, ker si y Cetovcu nobena tiskarna ne upa prevzeti tiskanja slovenskega lista. Tiskarna bi bila namreč v nevarnosti, da jo Heimatbundovci napadejo. Po- slopje Mohorjeve tiskarne v Gelovcu je zaseženo in napolnjeno s strankami. Od tega velikega poslopja ima »Poli- tično in gospodarsko društvo za Slo- vence na Koroškem« samo pet sob na razpolago, a še pred kratkim je imelo samo dve. Slovensko šolsko društvo je za diijaški naraščaj postavilo nekaj let pred vojno v Celovcu Dijaški dom. Tudi ta je zasežen in v njem so nasta- njene stranke. To je tudi eden vzrokov, da imajo Slovenci jako malo dijaškega zavednega naraščaja. Drug vzrok, da primanjkuje dijaškega naraščaja, leži v tem, d se ravno radi tega, ker se v Ijudski šoli ne poučuje v materinščini, otroci nič ne naučijo in ne morejo po- tem napraviti sprejemnega izpita na srednjih šolah. V Dobrlivasi je dozi- 'dala tamošnja posojilnica Narodni dom. Občina ga je zasegla. Ista hra- nilnica je kupila svojčas posestvo, ki je tudi zasedeno, češ da je. hranilnica posestvo kupila v špekulacijske na- mene. Tako torej zatirajo koroške Slo- vence in njih ustanove na vseh koncih in krajih. Pripravljeni morajo biti na- ši Tjudje na nove težke izgube, toda zdravo in odporno jedro je kljub vse- mu trpljenju tu in nobena sila ga ne zdrobi, ako le ohrani trdno in ne- omajno voljo do svojega lastnega na- rodnega bitja. Gas pa je zdravnik za te rane. Politika. p RADIČ PRI KRALJU. V sredo vjutro je z zagrebškim brzovlakom do- spel v Beograd Radic v spremstvu svo- je žene, poštnega ministra dr. Supe- rina in nekaterih prijateljev. Vodja HSS jo bil zero rezerviran in je žurna- listom samo izjavil, da ne more dati nobenih izjav, dokler ni govoril s kra- ljem, kateremu ima poročati važne stvari. Te zadeve pa'se niso zrele za javnost. Gre za sestanke Stepana Ra- cfica s turškim zunanjim ministrom Rufdibegom, z boigarskim min. pred- sednikom Cankovim in z drugimi po- liti.ki v Ženevi. Stepan Radič je bil ob 10. uri sprejet v avdijenco, ki je traja- fa do 12.30 ure. Avdijenci pripisujejo nekateri politični krogi posebno važ- nost. p GLASOVI 0 REKONSTRUK- CIJI VLADE. V poKtičnih krogih zelo žlvahno razpravljajo vprašanje demi- Mamfca in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru^ jete lepoto in zdravje Vasih zob. vUS&h v&zfcgpaJr sije RR-vlade, ki bi naj sledila že v bližnjih dneh. Zopet se imenujejo v kombinacijah Davidov^cevci in SLS. Politični agenti SLS v Beogradu dela- jo na to, da bi pri nekaterih radikat- nih prijateljih sondirali teren, ker že- li SLS kot največja slovenska stranka vstopiti v rekonstruirano vlado. R.e- konstruirana Hn razširjena vlada bi kot zastopniea Srbov, Hrvatov in Slo- vencev prihodnjo spomlad, najkasneje pa v poletju, izvršila kronanje kraTja. V političnih krogih se povdarja, da ste se pojavili v SLS dve struji: levo krilo hoče voditi ostro opozicijo proti režimu, zlasti proti Radicevcem, do- čim hoče desno krilo odnosno centrum s Korošcem na čelu vzdržati dobre od- nošaje z opozicijo ni z radikali. p DIPLOMATSKI STIKI Z RU- SIJO. V beograjski javnosti so raz- širjene vesti, da se skoraj izvrše važne spremembe na naših vodilnih diplo- matskih mestih v inozomstvu. Doseda- nji naš poslanik v Berlinu Živojin Ba- lugdžič ima biti imenovan za jugoslo- venskega zastopnika v Moskvi. Pred dnevi so listi javili, da je poslanik Ba- lugdžic posetil v Beiiinu bivajočega komisarja Gičerina, ter da je imel ž njim daljši razgovor. Poslanik Balug- clžic je znan kot dober poznavalec so- cigalističnega gibanja. Vsi ga smatrajo za najsposobnejšega moža, ki bi imel nalogo vzpostaviti dobre diplomatične odnošaje med Rusijo in JugosTavijo. p VARNOST ČEHOSLOVAŠKE IN POLJSKE. Po mnenju zastopni- kov zavezniških vlad bo varnostni pakt ratificiran brez odlaganja. Ven- dar naj stopi v veljavo pod pogojern, da vstopi Nemčija v Zvezo narodov. Briand je izjavil, da stremi Francija za tem, da pakt ne sme onemogočiti intorvencije na strani Poljske in Če- hoslovaške, če bi Nemčija hotela rabi- ti silo, kljub temu, da je sklentfa z obe- ma po^odbe o razsodišču, za katere Francija jamči. MinLstri Gham]3erlain, Vanderveld in Soialoia so podpirali izjave Brian da. p OSNUTEK VARNOSTNEGA PAKTA. Člen 1. varnostnega pakta, ki so ga Italijani v Locarnu ukrali in v rimskih fistih objavili, določuje sploš- no vsebino pakta kot garancijsko po- godbo za meje med Francijo, Belgijo, Nemčijo in takozvanim renskim sta- tutom. Nemčija izjavlja, da ne pozna nobonega renskega statuta in da mora ostati nemška suverenost v Porenju nedotakljiva. Nemčija se tudi protivi, da se Francija in Belgija vedno ime- nujete skupno, dočim je Nemčija na svoji strani sama. Člen 2. določuje, da je v spornih vprašanjih zadnja instan- ca Zveza narodov. Členi 3., 4. in 5. govorijo o fimkcijah razsodišč, o neiz- polnjevanju pogodbe in o definiciji napadalca. Clen 5. bi dofočeval, da gre v slučaju napada samo za Nemčijo, česar pa ta noče priznati in zahteva spremembo v smislu, da se more v da- nem slueaju smatrati tudi Francija za napadalca. Neki drugi člen obvezu- je države, da ne smejo pričeti nobene vojne in da ne smejo skušati z nasiljem rešiti svoje spore. Šesti in enajsti člen pakta urejata odnosajo med Nemčijo in drngimi drzavami. 0 teh dveh c-le- nih bodo radi nujne veTike politične važnosti razpravljali. samo zunanji ministrl. Čllen, v katerem se ugotavlja, da podpiše Anglija varnostni pakt sa- mo zase, ne pa tudi za svoje domini- jone, ne povzroči debate, kakor tudi ne člen, ki določa nacrn sporocila pakta drzavani. ki ga ne podpišejo. Zvon od Gospe svete v težkeni \ecernem mraku trudno doni in opominja sosede, da bi ne po- zabili na razvaljeni knežji prestol, ob katerem so nam razbili naso staro pravdo. V temniH noceh, pofnih žalostnih spominov na sužnje dni, nas objema car dobrlh sanj in nam obeta lcpo ju- tro in za njim solncen dan. Mi si ma- nemo oči in strmimo za reko Dravo, kjer je stala zibel slovenstva. Izrinili so nas od Gospe svote, prevrgli so na- šeniu knezu prestol in nas so pobili. A zarja rzteza svoje rožne prsti in nam kaže smer. Dan se dela, naš veliki dan. Da ne bi zamudili trenotka in da bi šli h Gospisveti na božjo pot s sve- tim žarom in zaupanjem! In da bi se v stoves ni sprevod zbrali pod veliko, vsG obsenčujočo slovansko zastavo! Tako nam bo pot lahka in prijetna . . . V soboto vse v Narodni dom na koroški večer! Celjska kr»onika* c K0R0ŠKA AKADEMIJA. Po- družnica »Jugoslovenske Matice« v Gelju priredi v s#boto 10. oktobra 1925 v veliki dvorani Narodnoga doma ob osmih zvečer Akademijo v spomin ža- lostne petletnice nesrečnega koroskega plebiscita. Na sporedu je pozdxav prodse^nika in predavanje profesorja Slavka Raica o Koroški. Za tem se vr- ste primerne deklamacije dijakov re- alne gimnazije in nastop cefjskega pevskega društva s krasnimi koroški- mi pqpevkami, ki so posebno odbra- ne za to svečanostno prireditev. Tem pesmim sledi še venec hrvatskih in drugih slovenskili. Za enodejanko »Pravica z nami« učitelja Franja Ro- sa bode izvajala »Ilirija« ruske pesmi, a clan dramatičnega drustva v Celju Veluščok bo prednašal Otona Župan- čiča »Naše pismo«. Končno uprizori g. M. Benčan afegorijo. K akademiji, ki nam naj razgreje srca hi nas potrdi. v silni veri, je vstop prost. Prostovolj- ni prispevki pa bodo služili za kritje stroškov. c POZIV NA AKADEMIJO. Pod- pisana organizacija poziva članstvo, da se udeleži v soboto zvečer v Narod- nom domu prirejene akademije Koro- skega dne. — Orjuna Gelje. c NA K0R0ŠK0 AKADEMIJO!' Sokolsko društvo v Gelju poziva član- stvo in naraščaj, da se polrioštevilno udeleži akademije v spomin 5-letnice plebiscita na Koroskeni, katera bo v soboto 10. t. m. ob 20. uri' v veliki. dvo- rani Narodnega doma. c S0K0LSKA ŽUPA V CELJU. V nedeljo, dne 11. oktobra ob 8. uri dopoldne se bo vršila v zborovalnicl Sokolskega društva v Celju (mestna osnovna sola) župna odborova seja. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnje odborove seje, poročila funkcijonar- jev, mednarodna tekma v Lyonu 1926, vsesokolski zl'et v Pragi 1926, izdaja skupnega župnega glasila, vslucajnosti. Bratska drušlva prosimo, da se te se- je zanesljivo udeleže. Ako se ob dolo- čeni uri ne snide zadostno steviilo od- bornikov, se ski ice druga odborova se- ja na isti dan in sicer pol ure pozneje z istim dnevnim redom. Po končani odborovi seji ob 11. uri dopoldne bo sestanek bratov zdravnikov radi kon- označil te zahtevo za nevarne in ne- primerne in naša javnost in posebej mii'ovna konferenca jih je kar a priori odklonila. Odločno sem odkl'onil tudi plebis- cit iz umevnih razlogov. Konferenca pa je iz Koroške iz- luščila takozvano Gelovško kotlino in jo razdelila vrhu tega še v dve coni, od katerih je bila takozvana -slovenska cona A brez Getovca tako nesrečno prikrojena, da je moral vsakdo, ki je poznal Koroško, vedeti, da je plebiscit izgubljen. Kajti tej coni, ki je iinela v sebi itak že gori omenjeni celovški kliu, so še pridjali oni trikot nad Ve- likovcem, ki nam je zadel smrtni ndarea In pokazato so je res, da nismo imoli po plebiscitu v tistem velikov- iškem trikotu v prav nobeni občini. ve- čine, dočim jo imamo v Rožu razun v tistem Boroveljskem klinu — in Pod- juni na južnem brcgu povsod. Kajti velikovškt okraj jo dal 5.6(52 glasov nemške vocine, ostalib 1.085 nemških glasov pa je poTovila nemška agitacija v tistem znanom nemskem klinu. Nemško večino je deloma stvorilo par čisto nemških vasi in tisti ozki klin od Gelovca do Podljubelja (Votrinj, Žihpolje, Borovlje). Vendar imamo na južnem bregu, kfjub Borovljam, ki spadajo v ta klin in so same dale Nemcem okoli 800 glasov večine, v celoti še vedno večino nad 500 glasov; če pa vzamemo še Osojnico z Žihpoljem in Vetrinjem vred, pa v celoti le 800 glasov manjši- ne. Avtohtoni element, ki poseduje zernfjo od pamtiveka, tvori jedro Slo- venstva v tej coni in je slovenski še dancs. Tega je bilo o plebiscitu za 15.287 glasov. To je število, katerega tudi Nemci niso pričakovali. Mi ne smemo namreč nikdar pozabiti, da so ti Nemci lagali v Parizu in vsepovsod, da Slovencev na Koroškem sploh ni. O pFebiscitu pa so koroški Slovenci, katerih Nemci niti niso poznali, oddali \ 15.000 narodnih glasov. In to je naša največja moralna zmaga. Koroški Slovenci so ob plebis- citu morda sploli prvič v svoji zgodo- vini imeli r>riliko pokazati brezdvom- no čisto narodno mišljenje in kako jaki so. Saj'so Nemci ceto tedaj, ko je zmaga I v tistem malem kotu okoli Pli- bej'ka Grafenauer koL zadnji slovenski koroški poslanec v Avstriji, trobili v svet, da ti glasovi niso bili nacijonalni, ampak so Tjudje volili Grafenauerja iz čisto drugih ozirov. Sedaj pa so ko- roški Slovenci glasovalL brez dvoma samo iz zgolj plemenske zavesti za Jugoslavijo. Narodna ideja ni nič dru- gega, kakor čista nacijonalna volja, ki se zrcali v teh glasovih. S tem so doka- zaTi Slovenci tudi antanti, da je trdi- tev Nemcev bila laž, ker so kljub sle- pariji vendar morali izkazati toliko slovenskili glasov. A od naše strani je bilo v našem časopisju po plebiscitu napisano toli- ko ghiposti, da me je bilo skoro sram. Pa tudi v srbščini sem bral skrajno neumesten članek o »robskih dušah«, vkljub temu, da je pred plebiscitom Gvijic napisal o koroških Slovencih trezno in pošteno besedo, ki pa menda ni segla dal'ec iz Zagreba, kjer je bila natisnjena. Tudi on je slutil zlo in go- voril o omahljivcih, katerih je baje to- liko, da je težko prorokovati izid gla- sovanja v coni A. A v resnici pa so vsi Slovenci. Gvijic je tudi povedal, da imajo Stovenci tak strason strah pred Nemci, da ob še tako neznatni neniški ofenzivi nastane prava panika vsled nemškega terorja. To so posledice vere v moč gospodaO'cvo vsled stoletnega strahovanja. In Cvijic se celo povzpe- nja glede to psihičnc posebnosti koro- ških Slovencev do primere z ljudstvom v centralnih delih Batkanskega pol- otoka. Sicer pa trdi, da imamo v ko- roskih Slovencih ljudi solidnih last- nosti', poštene, skromne, ljudi z ureje- nim notranjim življenjem. Jaz pa bi so dostavil, da imamo v koroških Slovencih, kar jih je za- vednih, naravnost junaške predstavi- tei'je narodnega idealizmaj kakor jih morda ni v Jugoslaviji, in se v tem oziru pridružujem mnenju onega zna- nega Srba, ki pozna morda najboljše tudl današnje razmere med koroškinii Slovenci, ter pravi, da so koroski Slo- venci boljši Jugosloveni, nego mi vsi skupaj v Jugoslaviji. Zivlja, ki se je zbudil, ni mococe več zatreti«. »Nas ni- sto mogli spečih, ne boste nas bede- čih«. petletnica plebiscita nas ne sme najti malodušne, čeprav valovje nem- škega navdušenja nad svojo »zmago« seže do neba. Ta zmaga ni bila prava zmaga, ampak le hipen navidezen uspeli brez trajne vrednosti. Kajti na strani Slovencev je pravica in priroda s svojo elementarno silo; to je rodna govorica in naravna ljubezen do rod- ne matere in grude. Trajna zmaga nad to silo je nemogoča. Prav zdaj, ko so odložiti na mi- rovnis konferenci z dnevnega reda pri- kljiu'itveno vpraSanje, jo zapisal vo- dilni neniski mož v vodilnem nemškem listn »Aufgeschoben ist nicht aufge- Stev. 112. »NOVA D 0 B 'A' c StraB3 stituiranja župnega zdravniškega od- seka. — Staresinstvo sokolske župe v Gelju. c OBCNI ZBOR GLASBENE MA- TICE V GELJU, k'i se je vršil v sredo, due 7. t. m. zvecer, je bil zelo skrornno oJbiskan. Podaiia porocila pa so pokar zaia zelo raaveseljivo sliko Matičine- ga delovanja v p ret eklem šolskem le- tu. Radi pomanjkanja prostora bomo o tern v prihodnji številki obsirneje poroeaii. Na občnem zboru je bil izvo- Ijen sledeei odbor: predsednik g. rav- najtelj M. Gruden, podpredsednik g. ravn. Jeršinovic, tajnica gdč. 1. Zu- paneičeva, blagajnik g. A. Pfeifer, go- spodar g. K. Fink, odborniki gg. ravn. B. Serajnik, dr. St. Sajovic in g. A. Mihelčič, preglednika racunov gg. l'avn. Marineek in J. Smodiš. c ZA PREDSEDNIKA UPRAV- NEGA SVETA CELJSKE POSOJIL- NICE je bil izvoljen g. dr. Jos. Vrecko, odvetnik v Gelju, za podpredsednika pa g. vladni svetnik Em. Lilek v. Gelju. c JNEMŠKO OBRTNIŠTVO. Lepo sličico o »nemštvu« obrtništva v naših krajih podaja »Slovenec«, ki piše o ne- kem dogodku v Mariboru: »Stranka, povprasa.ua po svojih osebnih podat- kih, je odgovorii'a pismeno uradu: »Nation: bin jetzt war ich deutsch und slovenlsch, weil ich doch von Fach bin und für beider Nation arbeiten mußte; nun werde ich mich aber der sloveni- xchen Nation widmen . . .« (Narod- nost: doslej sem bil nemški in sloven- ski, ker sem vendar od stroke in sem moral „delati za oba naroda; ali zdaj se pa posvetim slovenskemu narodu . . .) Taio je bifo in bo povsod. A veli- ko bolj možati so vendar tLsti nasi obrtniki, ki so bili ze tudi v hudih ča- sih Slovenci. c PREUREDITEV MAGISTRAT- NEGA POSLOPJA. je b.ila sklenjena pri zadnji obcinski seji. Magistrat ba- de delorna primerneje prrrejeii za svoje svrhe, deloma pa prezidan, & sicer pa povsem prenovljen. Poslopje je preno- vitve zelo potrebno in bo potem gotovo mestu kras in ponos. c PARALELKE NA GIMNAZI- JI. MinLstrstvo prosvete je dovofiio tu- lEajšhji realni giranaziji, da smo otvo- riti v prvom in tretjem razredu po eno paralelko. Tako bo iniel prvi razred tri, drugi dve in tudi tretji razred dve paralelki, ker se je število učencev iz- redno dvignilo. c SPORTNI STADION se torej le uresnici. V sporazunm s sportniiu kfubom je mestna občina odstöpila «portnijtoin pros-tor med tvornlicama Vehovar in Arko (prej Putnik) za sa- vin jsko železnico. Tam si zgradi klub .spomladi svoj Stadion, ter končno za- ftusti glazijo. c ANGLEŠKI PARK IN OTRO- &KO IGRALIŠGE pride na glazijo po sklopu občinskega sveta. Sportni klub se s svojimi vežbami in prireditvami proseli na svoj Tasini Stadion, a na glaziji bo zasajeno drevje in grmovje. hoben. Der Anschluss kommt, weil er kommen muss. Gegen die Natur und das na.türliche Recht ist jeder Kampf vergebens.« Prav irna mož. Po krivici se bra- ni Nem.com v Avstriji združLti se z matorjo Germanijo v narodno skup- nost; tudi to je boj proti prirrodi. Na] so le združijo, toda to združenje se sme in more zgoditi to brez koroskih Slo- vencev. Kajti le-ti prav po isti ele- inentarai prirodni pravici in po istem »natürliches Gesetz« pripadajo riam! Tetka: Ali zopet nova bluza in novi čeveljčki, draga Rožlca? Nečakinja: Motite se, tetka Klara! Samo novo pobarvane sotereči, kar sem storila včeraj sama z Brauwoirigni barvami za tka nine In novo wilbra barvo za usnjc Ob poteh pa bodo nameščene kfopi za adpočitek. Velik del glazije bode ohra- njeji za deč.je igrališče, ki bo radi l)li- žine mesta gotovo zelo pripravno. Cas bi pa tudi bil, da potem oficijelno iz- gine nerodno ime »glazija«. c KREKOVA MLADINA V GE- LJU uprizori v nedeljo, dne 11. okto- bra toeno ob Stirih popofdne v veliki dvorani Narodnega doma v Gelju otvo- ritveno predstavo »Deborah«, narodno igro v štirih dejanjih in treh spre- membah. Dejanje se vrši 1. 1780. v ča- su preganjanja Judov iz našiih krajev. Ker je igra po svoji vsebini zelo zani- miva so vljudno vabljeni vsi prijatelji naše in ladine. Predprodaja vstopnic s-e vrši v tajništvu Jug. strok. Zveze, hotel Beli vol, I. nadstropje. c BLAGAJNIŠKE URE NA P0- ŠTI. Od pondeljka 12. t. m. se bodo vr- šila v blagajnisküi prostorih tukajSnje pošle instalacijska dela za elektricno razsvetljavo ter bodo delo trajalo 3 do 4 dni. Do izvršitve instalacijskih del bodo skrčene blagajniške uradne ure na čas od 8. do 12. ure. c ŠIRŠA SEJA SAVINJSKEGA BATALJONSKEGA OKROGA bo 11. t. in. ob 9. uri v Narodnem domu v prastorn mestne Orjune, Geljo. Seja jo za vse prizadoto obvezna. — Bata- ljonski. c IZ TRGOVSKIH KROGOV. T\Tdka F. Rasch, staroznana knjigar- na, je napovedala konkurz. -Fred ne- kaj dnevi je še bilo čuti, da ponuja up- nikom 15% za poravnavo. c POVRAČILO NEMŠKEMU 1)1- JASKEMU DRUŠTVU. Svojčas je bilo nemško društvo »Deutsches Studen- tenheim« pasodilo mostni olxdni eeljski 43.000 krön. »Društvo nemške učeče se mladine« pa je sedaj kot na-slednik razpuščenega »Studentonheima« za- htevafo od občiine, da mu vrne znesek. Na zadnji seji obcin>skega sveta je bilo sklerijeno zne.sük vrniti z obrestmi vred zii tri leta po pet odstotkov. c ZA UB0GE V 0BČIN1 OK0LI- GA-GELJE je daroval g. dr. Schwab, zdravnik v Celju niesto venca pok. dr. Sernecu Din 100.—. c SOKOLSKO DRUŠTV0 V GE- LJU je v svoji seji dne 8. t. m. miklo- nilo Jugoslovenski Matici v Ljubljani Din 500.— za slovensko jpropagando na Koroskem. c N0ČN0 LEKARNIŠKO SLÜ- ŽBO bo opravrjala prihodnji teden le- karna »Pri križu« na Gankarjevi cesti. c Y KONGERTNI KAVARNI >GENTRAL« se vrši vsak večer salon- ski koncert pod vodstvom kapefnika gosp. Silbersteina. c VELIKA TRGATEV BO V NE- DELJO, dne 11. t. m. v gostilni Štiglic v Slancih pri Te-liarju. Svirala bo pri- ljubljena godba, a na razpolago bodo najboljša stara in nova vina, ter topla in mrzla jedifa. Vstopnina jo prosta, radi cesar se more vsakdo udeležiti prireditve, ako se želi dobro zal>avati. Na trgatev vabi in se za obisk pripo- roča gostilnicar Karl Štiglic. 1018 c V gostilni »Pri mostu« se dobe danes v soboto zvečer ob priliki kolin sveže rižnate, jetrne, krvave in mesene klobase ter prvovrstna stara vina in haloški mo§t. 1020 c KL0BUK SE JE ZAMENJAL pri zadnji gledaližki predstavi v dija- škem stojišču. Klobuk naj se vrne v Rudarski soli pod imenom Grgic. 1021 Mestno gledališče. »Pohujšanje v dolini šeriitflorjanski«. Nova gledališka sezona v Gelju je bila pretekli torek dostojno otvorjena s Gankarjevim »Pohujsaiijeni v dolini šentflorjajiski«. Baje ta farsa v Slo- venci'h doslej se ni bila vprizorjena bivz karikiranja in tudi nasi šentflor- janci so včasih padali v karikature s pi'ütiraaimi gestami in pozami. Neka- teri igralci niso dovolj sedeft v vlogah, zato je bila njih igra mestoma prema- lo oWutena in manj okretna. Gospa Šaričeva je gostovala v vi- soki in ljubki igri z nepresežno Jacin- to. S sijajnim nastoporn je dvignila igro ter v resnici zagospodovala nad to doli'no šentflorjansko. Tudi nad onim njenim detom, ki je hotel videti na odru komedijo in poliujšanje. Feter (g. Pfeifer) je bil dostojen bohein, custven in vednar poln ironi- je, v lepi igri vreden drug čudežne Jacinle. Režiser g. St. Gradišnik je P'odal zlodeja z znano rutino. Z neko- liko čudnim zunanjim zlodejevim do- stojanstvom je v kretnjah, mimiki in govuru ustvaril izrcnlno premisljen tip, ki mu gre vse priznanje. Župan (g. Marn) je bil, kakor ga je bit Gan- kar nakazal in bi ga on bil vselej vesel: glasen, res častivreden rodoljub. Da- car (g. Ferlož) je nastopil zolo pri- merno. i!e teksta bi nikakor ne smel kvariti. Modri, nedolžni Šviligoj (g. Perc) je bil prvovrsten tip v maski in igri, kakor tudi cerkovnik (g. Koren), ki je bil v vsakeni momentu isti, iz ži- vega življenja vzet in nikdar karika- tura. Županja (gdč. Z. Marnova) je bila pristno nasči. Dacarka (gdč. Jur- manova), ekspeditorica (ga. Založni- kova) in štacunarka (gdč. M. Marno- va) so dobro obvladale vloge in pripo- mogso, da je zbor sentflorjancov kom- j)leten in kolikortoliko enoten. Notar (g. Bele) in štacunar (g. Velušček) sta bila prav na mestu. Popotnik (g. Pla- huta) je prav priinerno predstavil »si- roto šentflorjansko«. Debeli cl'ovek (g. Gepin) je zadovoljil. Režija g. St. Gradišnika je izzva- la občudovanje in hvalo. Njegova do- rniselnost je dokazala najboljši okus in ustvarila novo, uspelo delo, ki ga moramo dovolj ceniti. Jz'redstava je uspela in je, pokaza- la marsikaj dobrega na našem odru. Občinstvo je bilo hvaležno in je burno pozdravljalo igralce, zlasti g. Šaričevo, ki je prejefa tudi cvetje. Godba pod vodstvom g. Silbersteina je zelo ustre- zsd-d in je njena požrtvovalnost hvale- trcdna. ¦ Ponovitev farse bi bila zaželjena in hi se pri tej omilili oni momenti, ki so nekoliko motiti dobro vtise ob prvi predstavi. F. R. 1 * * * ' V torek, due 13. t. m. bo repriza Cankarjeve farse v 3 dejanjih »Pohuj- Sanje v dolini šentflorjamki«. V vfogi &"a<'into gostuje zopet ga. Sariceva, clanica narodnega gledalisča v Ljub- ljani, režiser g. Stanko Gradišnik. Za- cetek oil 20. uri, predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek. | Celjski narodni koledar za lefo 1926. Kakor vsako leto, izda tudi letos Zvezna tlskarna v Celju stenskl narodni koledar. Kole- dar bo obsegal seznam vsehnarodnih trgovcev in obrtnikov mesta Celja in bližnje okolice. Tiskal se bo v večji nakladi ter se razposlal po celjskem okraju. Prlporočamo se na- Šim stalnim Inserentom za Inserate, katere pričnemo nabirati tekom pri- hodnjega tedna. Nabiralec oglasov se bo izkazal s tozadevnim pooblastiloni. v Sis»om domovine. š t DR. IVAN SUŠTERŠIC. V sredo zvečer je v Ljubljani umrl zadet od kapi dr. Ivan Šušteršič. Z njim je šel s sveta energičen in smotren clo- vek, brezobziren pol'itik, ki je poznal samo svojo Slovensko Ijudsko stranko in njene, dostikrat za narod neprave cilje. Dr. Ivan Šusteršič je bil rojen v Ribnici dne 29. maja 18Ü3. Studiral jo gimnazijo v Kranju in Ljubljani, pra- vo na dunajski univerzi in je kasneje otvoril odvetnisko pisarno v Ljubljani. V državni zbor je bil prvič izvoljen se- ta 1896. Od tedaj naprej je do prevra- t'a stal na čelu katoliske narodne ozi- roma Slovenske ljudske stranko. Od leta 1912. je bil kranjski deželni gfa- var. Tu ga je zalotil prevrat in on je bil tako zadnji glavar vojvodine Kranjske. Vo prevratu je živel nekaj casa v Švici in na Tirolskem, 1. 1922. se je. vrniit po notranji spokoritvi do- mov in lota 1923. je zadnjie kandidi- ral. Dogodki zadnjih let so strli njego- vo moč. Bolehal jo celo leto, se zdravil v Radencih, a sedaj je podlegef. — Ni dvoma, da je mož imel v svojem delu dobre namene, a v politiki/ je že tako, da ni -absolutne resnico. Sicer je bil rajnik pošten, držal in cenil je prija- tplj.stvo in njegovo rodbinsko zivljenje je l)ilo idealno. Posebnega prenioženja ni zapustil. š 75-LETNIGA NA&E VOJNE AKADEMUE. Due 12. oktobra se v Beogradu svečano proslavi 75-letnica obstoja vojne a>ka;döiiiijeä ki jo kralju im domovini dala doslej nad 4000 ofi- cirjev, ter v višjih tečajih, ki imajo značaj visoke vojne sole, nudila nad (500 oficirjem najvišjo vojaško izobra- zbo. Povodom 75-tetnice izitlo knjiga »Spornenica 75-letnice Vojne akade- mije« ter se pri tej priliki iz fonda pokojnega majorja Milana Stefanovi- ča izroei nagrada najboljšemu sluša- telju višje vojne akadernije. KraJj bo na proslavi osebno izrocil svojo na- grado prvemu v činu. Š V P0M0RSK0 V0JN0 AKA- DEMIJO V GRUŽU PRI DUBROV- N1.KU so sprejeti naslednji abiturii- jenti: Sergije Bajkov, Ateksander Be- rič, Borivoj Djordjevic, Elvifn Grego, A vg list in Grošelj, Vinko Hudeček, Hi— ja Ilič, Dušaji Jaklin;, Milivoj Jakov- ljevic, Antun Jukas, Sergije Lamzaki^ MLhajlo Lepetic, Vladeta Petrovic/ Radoslav Ptavsic, Josip Seseija, Lojze škufca, Stanislav Štiglic, Branko Šušljic, Rajko Valand, Gvidon Voh, Franc Vreš, Jože Vrtačnik, Milan Zu- pančič in Pavao Župan. Študij v aka- deiniji traja tri leta. Absolvent» vsto- pijo v vojno mornarico v činu poroč- nika korvete ter napredujejo po za- konu o ustrojstvu vojske in mornarice. Najvišji v miru dosejjljivi ein je: vice- admiral. š SPREJEM GOJENGEV V VOJ- NO MORNARIGO. Razpisanih je 10 niest v podoficksko sofo vojne mor- narice v Djenovicu v Boki Kotorski. Kandidati morajo ianoti dovoljenjo ro- diteljov, štiri razrede Ijudsko sole, po- danstvo nase države, potrdilo o teies- nem zdravju in starast od 17 do 20 let. Sola se prične s 1. novembrorn. š PROMETNE RAZMERE V SLOVENIJl. Prometni minister Ante Radojevic je sprejel zastopnike tiiska ter podal obsirno inforrnacijo o raz- nih resortnih, zfasli prometnih zade- vah. Naš promet — je izjavil mini- ster — se lahko meri s prometom vsa- ke moderne države, posebno z onim v Italiji. Posebno hvalevredno so pro- inetne nap rave v Sloveniji. Vse j)osta- je v Sloveniji so lepo in lično zgrajen© ter obdane s cvetjom in zelenjem tako, da se nekatere lahko vsporejajo z oni- ini na francoski rivijeri. Prometna. sfuiba v Sloveniji je tocna in vestna. Slovenija razpolaga s kadrom stro- kovnjakov zelo izvežbanega uradni- stva. s CEKOVNA VPLAČILA NA P0LOŽNIGE 1N0ZEMSKIR IMET- NLK0V RAČUNA. Ravnateljstvo pa- družnice postne hranilnioe v Ljubljani naznanja, da je finančno ministrstvo z odredbo st. 21.310 z dne 25. avgusta 1925 preklicalo dosedanje omejitve vplačil na čekovno pofoznico inozem- skill imetnikov racuna. Odsihmal sprejemajo poate vplačiila na položni- ce inozemskiih imetnikov racuna brez vsakršne omejitve zneska. š ZA POSPEŠENJE BREZŽIG- NE POSTAJE V LJUBLJANI. Mini- strstvo za posto in brzojav jo odrtxiilo, da so razen brezžičnih jKKstaj v Skop- Iju in Podgorici čim preje dogradi tu- di postaja v Ljubljani. š UClTELJSKI DOPUST1 V OSEBNIH ZADEVAH. Ministrstvo ])i'osvoto je izdalo naredbo, da imajo ucitel'ji in učiteljice osnovniili sol pra- vico tri dni dopusta v osebnLh zadevah' za slučaj smrti, bolezni itd. Ucitelji in učiteljice na enorazrednih šolah sme- jo tak dopust nastopiti tudi brez pred- hodnega odobrenja višje šolske obla- sti, morajo pa naknadno svoj izosta- nek opravijciti. , š FRAVOSLAVNA SEMENI- ŠČA. V pravoslavna semenižča je. bilo letos sprejetih okofi 1000 novih bogo- slovcev. Ker je v državi skoro 800 praznih župnišč, bodo potomtakem ta mesta v par letih zasedena. S prihod- njim šolskim letom se opusti prvi lotnik. Š UTESNITEV UGITELJIŠO. Mi^ nistrstvo prosvete je storilo načelen sklep, da se ne smejo otvarjati para- lei'ni razredi na učiteljisčih in da se sploh no suit; sprejemati vecjega števi- la gojencev, kakor je v zakonu pred- videno. 2e danes je mnogo uciteljev in učiteljic, ki so brez mest. Š FOPRAVILO GESTE V LOGAR- SKO DOLINO. Srezki poglavar v Gor- njemgradu objavlja, da se vrše nu ce- I sti iz Soleavo v Logarsko dolino ob- sežnejša popravila, vyfed cesar je vsak ( Stran 4 »NOVA DOBA« $ tev. 112. promot z avtomobiii ali vozovi od Sol- eave naprej do nadaljncga nemogoc. Š ZADNJA PRIHEDITEV V PE- TH()V(';Afl. G. M. podruznica so za- hvaljuje vsem direktnim in indirokt- iiim sodelovalcom pri red it ve dne 27. septernbra t. 1. najiskreneje. Gospoda Maksa Rosa, ki je s svojim zdraviju bumorjem vse navzoee izredno aniini- raT, brozpogoJTio zolimo zopet v svojo srodino. Za t ok rat mu is krön a hviila! Salonskemu orkestru »llirija« se G. M. podruznica zahvaljuje v inienu vseh, katerim je skoraj brezplacno nudil pr- vovrsten koncertni sporod. ITvala Ke- ramlčni d. d. v Potrovi-ah, ki jo daro- vala precej doJ)itkov. Vecer, ki jo v polni meri zadovofil vse navzoce, je iu- di ginotno dobro iKspel. Odbor je na svoji seji due 4. oktobra 1925 dodolil v podporo ubogiin solar jem petrovsko solo ziiesek Din 1.500.— in libojskim Din 500.—. V bodouo si bo odbor pri- zadeval nuditi svojini elanom in po- setnikom. prireditev vedno razvedrilne, poučne in tudi vesofe in zabavne vece- re, na katerili jim bodo za kratok eas (Klvzeto v.so skfbi in nadloge, in poleg tega jim bo dana prilika seznanjati so z nasimi slovenskimi in Jugoslovan- skrmi litorarnimi doli. Upamo, da so bodoino radi sostajali. š DELOKKOU ZAGREBŠKE 111- POTEKARNE BANKE. Poslanee dr. Žerjav je v sredo inter veni nil pri liiL- nistru trgovine df. Krajaču v zadovi ustanovitve zagrebske i'ilijalko Drzav- neHipotekarno banke, ki bi imefri svoj delokrog tudi v Sloveniji. Dr. Žorjav jo niinistru obširno utomoljeval odklo- niliio stališoe slovenske javnosti na- pram tej naniori. Minister jo končno p-ristal na to, da se del ok rag zagrebske fifijalkc Hipotokarno banke no bo raz- tuzal na Slovenijo. Pri minstru grad- jevin Uzunovicu pa je dr. Žerjav m. dr. zahteval, da se končno uredi izpla- čilo državnib prispevkov okr. costnim odboroni, ki jili jo država dolžna izpla- čevati, kor pobira vso bivso deželno do- klade. Ministor, ki načelno priznava obvezo državne upravo v torn poglvdn, je naglasal, da treba lo najti mu'in, ka- ko se.naj izplaeilo omogoci. š VELIKANSKO TIHOTAPSTVO V MARIRORU. Nova, v Mariboru od- krita tihotapska as era zbuja povsod, posobrio v trgovskih krogih največjo senzacijo. V tibotapstvo je namroč za- pletonih voojo število carinskih urad- nikov. Dolgo časa jo vladal na mari- borski carinarnici najvzornejši red. Pred ti'emi meseci pa so kontrolni in kriminalni orga^i opa.ziJi, da so po po- stni carinarnici uvaža luksusno bi'ago na dobolo, ne da bi bila placana cari- na, ali pa se plača zelo nizka. Blago jo spremljal neki carinski posrednik v Mariboru lor ga jo nato v posameznih paketib odposii'jal na razne naslove v Ljubljano, Zagreb itd. Posrcdnika so zaceli nadzorovati tor so končno ugo- tovili, da jo v tesnib zvezali z nokim qarins-kim ur.adnikom. Pri cariniku so naali veliko vsoto denarja. Pri posred- niku pa je policija našla knjigo, v ka- toro jo posrednik beležil vse izdatke carinskim uradnikom kot nagrado. Posrednik je koncno piliznal, da je uvažaf na nedovoljen nacin luksusno blago. Aretirani so bill posrednik in devet carinskib uradnikov. Nadaljne poizvedbe so dognale, da se je s tiho- tapstvom luksusnega blaga bavila do- :bro organizirana tihotapska družba in da ima glavno vlogo pri tern za- grebška tvrdka Nafusi & Halpern. V prostorih te tvrdke so bil'e zaplenjene volike mnozine nezacarinjenega luk- suznega blaga. — Zanimivo j'e, kako so odkrili tihotapstvo: Pri posredniku je bila nameščena neka ui-adnica, ki je vedola za vse manipulacije. Uradnica se je zaljubila v nokega posredniko- vega prijatelja. Posrednik je pa zacef intrigirati. Koncno je prišlo med uradnico in njim do spora. Da so raa- sčuje, je stvar prijavila policiji. Drža- va je po mnenju poznavalcev oškodo- vana za milijonske vsote. s iJ0L LETA V H1PNOZ1. V Blat- ni Brozovici pri Ljubljani ste dve do- niaOinki žo proko sest mesecev v hip- iioticnem stanju. Dogodek vzbuja tako sanzacijo, da so začelo prihajati k de- kletom eel« truin-e ljudi od blizu in da- lec in cel'o iz Ljubljana z avtomobili. ¦ Vsled splosnega zgražunja so je čutila sedaj orožniška pastaja. prusiljoaa, da jo prosila z;i pomoč vaniostno oblasti v Jijubljani. J)no 17. niarca t. 1. jo bil prispei" v Blatno Broaovico in pri red il ]>redstavo hipnotizor Franc Rok. Po- leg razni'h točk brzorocne umotnosli je napravil na dv-eh pri sot nib dekletib i/, vasi tudi hipnoticno ])oskuse. Obo hip- notizirani dokleli1, Frančiška Eržen in Jožofa Tavžil, pa od takrat se veduo čntita posledice hipnoze. Prebivalstvo v Blalni Bro/.ovici in okolici je bilo do posl'odnjega časa vse zbegano in jo iks prestano bodilo opazovat nesrečni žrt- vi vražjega bipnotizerja. V stalnern hr.iriotično-m. stanju sto deklici noroli in so jbnasali tako, da. z njiina ni bilo ničesar počoti. Delali sto tako, da ste se smilili sjudoni, ki so jima nosili da- rove. Sedaj je oblast nasla bipnotizor- ja, ki ima nalogo, da rovi odreši iz nji- hovoga stanja. s ZDIUVN1K — KLEPTOMAN? To dni je noki. mosar ovadi.l zagroJ>- skoga zdravjiika dr. .lakoba Sand or ja, da mu je o priliki obiska nkradel vec> jo vsoto denarja. Preiskava proti dr. .Jak. Sandorju jo dognala, da jo bil;\ ovadba utemeljena. Zdravnik je protl- lozi'l obi'asstom zdravnisko sprioevalo, da je kleptoman; kasneje pa je poslal inestneinu fizikalu izjavo, da opušča zdravnisko prakso in da. so izsoli v inozenistvo. J)r. Sandor je slovel kot izvrston zdravnik in velik prijatelj re- vval:i njega razvoj ter ga pravocasno navajati,' da se tudi v tern obrača na nje za svet. Važno je nam- reč, da ne zamude pravega U'emi'kR, sicer jih hihko skodljivi vp'livi prela- te, napravijo otroka boječega in j;eza- upljivoga napram njim. V pouku o spolnih zadevah bi se morali vpdno držati pravila: Bolje eno leto prezgo- daj kot eno uro prepozno. — Brošura stane Din 7.— in se dobi v Zvezni ti- skarni v Gelju. v 1 POMEN [JIVA RUSKA IZh- NAJDBA. Po vesteh iz Maskve je iz- nasel telinik Vasiljev novo potopilo za ])reiskovanje inorskega dna. Dosloj se jo moral spustiti na morska. dno po- tapljai'ec, ki je tičal v posebnem apa- ratu. Vasiljcva iznajdba pomeni po- poln preokret. Dosihmal si človck ni upakra in podobno. 1 NENAVADEN USPEH MASA- RVKOVE KNJ1GE. Praški i'i.sti bele- žijo zanimivo vest, da so jo priglasilo za knjigo prezidonla Ma.saryka »Sve- tovna rovoluciija« šo prod en jo izsla iz tiskarne, okoli 60.000 narooniikov. Ta- ko.ya uspeha ni irnela doslej so nobena čoška knjiga. »VüfsKttv fay ':;^°t Dubiva i-.t v •/•;;!) ^-.k,-....-.. \n¦ ^rogerijah Pro:.ivsji": Kein phaVm, Iabor«torij Mr. D. VIS.FA?':, ?:?*;¦ t:-±, 'Mca. 240. A. č s Strahovit zločin blaznega. V Santiagu v Južni Aineriki jo bil nodavno prijot interesanten tip zloivm- ca-blazneza, cigar manija jo bila za- strupljenje ljudi. Robert Smith, nata- kar v hotelu »Belvedere« v Santiagu, jo obtožon za.strupljenja 42 oseb. Pravniki in psiihijatri niso na ja»s- n<>m, da si gre za obicajnega sadistič- nega zlocinca ali pa za norca, ki moni, da z usmrcenjem ljudi opravlja plo- ruojiito dolo. Robert Siniith jo sin poštonih ro- diteljev iz Santiaga. Njegov oce jo bil poštni uradnik. I'o smrti ocota je ostal Robert sain, popolnoma zap use cm od sveta. Po ocetu jo ])ododoval U'zko bo- lezon —¦ vskrofulozo. Že kot doček j<> Robert sovražil s^•et. Izogibal se je lju- di in samo stremil za tern, da komu napravi kaj zloga. Ciim jo dopolnil 18. leto, jo odšef za natakarja. Znano jo, da je ostal v toj sliLŽbi pet lot popolno- ma zase in da ni imel no mexskih pri- jfiteljov no tovarisic. Preiskava je ugc>- tovila, da ni pripadal nobeni politicni organizaciji. Hotel* Belvodoro je eden najlepšili in najelogantnejših hotelov v Santiagu in ima najvec stalniih gostov; zahajajo pa tja tudi številni tujci. Tekom zad- njih let je bilo opažati, da vsak me4sec ali pa gotove case umro eden stalnih gostov hotola, vendar ni nihee posvo- čal temu posebne pažnje. Smrt je ved- no izbiraTo svoje zrtve samo med stal- nimi gosti. Zadnje case jo skoraj vsak teden uinrl on gost in tekoni desetih mesecev je umrlo 42 staln'ih gostov hotola Belvedere. Bili so to vecinoma obcinski in državni funkcijonarji. Morda bi padlo še več žrtov, da ni ne- ki previden gost slučajno razkril zlo- cirisko pocotje natakarja Smitha. Bogati rndustriijarec S. Swinter jo bil eden izmed stalnih gostov hote- la. Nenadna smrt ninogih njegovih prijateljev je vzbudilav njem sum, da niiso umrli naravne smrti. Sum ga je si]no vznemirjal. Mož je bii volik pri- jatel'j spiritistov in fakirjev. Nekega lopoga dne je odsel k fakirju Mojatnri, ki je slovel kot iizvrsten prorok bodoč- nosti in ga vpražal o svoji usodi. Fa- kir je na stavljeno mu vprasanjo od- govoril: »Čuvajte se! Zastrupiti Vas hoce . . . Vidim beli prašek . . . Ne pij- te Vi ničesar v holelu Belvedere!« Swint strihnhiom in dzamo, vendar s tako majhnimi količi- n.ami, da sta strupa defovala sol« po dosotili ali potnajstuh dnevih. Ckn je bilo to odkrito, jo bid Smith takoj pri- jet. Pod tožo dokazov je cinicno pri- znai svojo zločine. Vest o aretaciji zlocinca in njego? vih dejanjih se je bliskoma razširila po Santiago in razburila vse prebivaf- stvo. Pred jetnišnico se je zbrala ogromna mnozLea, ki je hotela vdi^eti/ v poslopje in zlocinca linčati. Policija je komaj vzdržala naval. »Ce bi se dve leti lahko posloval«, jo s satanskim nasmeliom izjavil Smith državnemu pravdniku, bi po- tolkei svetovni rokord in bi prejel prvo nobesko nagrado!« — »Kakšno na- gnido«, ga je osorno vprasal proisko- valni sodnik. »Kdor usmrti 500 ne- či.stih oseb, dobi od gospoda Boga naj- vlmenovan bom za odrešenika sveta in dob inn okoli glave venec iz čniih go- senic, posut z bolimi mravl'jami.« — Sodnik je skoniigniJ z ranieni. Kaj je ta clovek: Simulant, zločinec ali no-- roo '? Pridobivajte nam naročnikov all nam pa na dopisnici pošijite naslove znancev, o katerih mislite, da bi si list naročill. $ tern si ne nakopljete nikake dolžnoeti. Dinar v Curiliu Cctrtek 8. okt. Petek 9. okt. 919 9185 Devize v Xagrebn Cetrtek 8. oktobra. Dunaj 7-894—7'994 Berlin 1336—13*46 Budimpešta 0079-C080 Milan 22528-227'68 London 27242—27442 New-York 5620—56'80 Pariz 26060-26460 Praga 164125-166 125 Curih 10*84—10*92 Amsterdam — Petek 9. oktobra: Dunaj 7-888- 7988 Milan 22444—226'84 London 27188—273 88 New-York 55*97—5637 Pariz 2595—2635 Praga 165*94—16794 Curih 10-826—10906 Berlin 1335—1345 Amsterdam — Budimpešta — Lisfnica. G. W., Petrooče: Drug dopis o tern je že pred Vami. Razgled po svetu. T ANGLEŠKI KRALJI — PO- T0MGI ADAMA. Iz siudne listiiie ijf 16. stoletja, ki je zo 250 let last Hesral- dovega »colsege«-a v Londonu, vomo, da gre rod prvMi saksonskiih krttljev naraynost nazaj do Adama in Evo. Tudi JSebukadnezar in Aleksander Ve- liki sta v dolgi vrsti prednikov. Listini jo pridejanih nekaj prav lepih risb, tako prvi greh, gradba babilonskega slolpa in Nootove ladjo. IJo sporociru te Kstine je Adam umrl na revmatiz- mu in je pokopan v Hebronu, kjer jo zgodovinski grob Abrahama. Sicer pa so viiri o Adamovi smrti dvojni. Eni trde, da je umrl radi revmatizma, ker jo hodil vedno nag, drugi pa pravijo, da je umrl od grize, ker je jedel ne~ zrelo sadje. r ANGLEŠKI KRALJEVSKI PAR PROTI M0DERN1M PLESÜM. Iz Londona poročajo, da jo priredil angleški kratj na gradu Balmoralu te dni plesno vaselico, na kateri so ple.sa- li samo valčke. To smatrajo zNe!« Žuža: Potem je pri vas, kakor da sploh nimate otrok?« Maža: »Saj jih tudi nimam!« Na savinjski željeznici. Neki gospod priteče skoro brez sape h kolodvorski blagajni. »Se pri- dem k vlaku?« »To je odvisno od tega, kako hitro znate ted. Vlak se je odpeljal pred pol minute.« Veletrgovina .Sloga1 ! Dežman & Wagner ! priporoča I specBPijsho in holonijalno | 'blago. - Lastna prežarna. V zalogi UBdno snBža prnžcna baua. Zastopstvo: Cacnum Oil Company, Zagreb V zalogi petrolej in bencin. Ceniki na razpolago! 10-7 BiBaaiiiiniiiiiDiinaBaBiDaiiiiiii Pi KilflH dobBU ja In dosfav- FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obr.oke. Pp^nu^ki \wwwv se sprejme. LOPAN, pekarija, CELJE, 2 KRALJA PETRA CESTA. 1 v Celju ali okolici. Solidno zidana hiša z gospodarskimi poslopji, elektrika ali možnost, da se uvede. Detajlne ponudbe z označbo cene na Velika Gorioa. „IN«RAM indlvistr^Ija kvavat D. C^erBini & üovnp. CeSje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 29 Cene konkurenčne! Boljši gospod išče za takoj ali pozneje meblovono sobo s separatnim vhodom ter s hrano. Naslov v upravi lista. 2-2 Dpužina, vešča vseh poljskih del, iščB tohoj ppQstop. Naslov : Katz, Polzela. 4—3 ¦M¦¦¦aaa¦asB*an¦¦¦¦Bu¦¦¦¦¦¦¦ g^gg Koštomaj (v PreSernovi ulici St. 19) je popolnoma na novo preurejena ter se priporoča z res majnižjimi 2 cenami. — Prepričajte se! 2 B n BD a U4ü«a « ••« uaiai«! a bib ¦¦ibbi Absolvenflnja dyorazpednc državne trgovGHe sole išče primerne siužbe v Celju kot praktikantlnja. Ponudbe na upravo »NOVE DOBE« pod šifro »Absolventinja 170.« vešč več jezikov, verziran v vseh pisarniških delih kakor tudi v spedicijski in carinski stroki, s precejšnjim znanjem knjigovodstva, išče primerno službo. Gre tudi za skladiščnika ali kaj sličnega. Vstopi lahko takoj. — Cenjene ponudbe je vložiti na upravo »Nove Dobe«. 3—3 „jcmA" slaščičarna Celje, DeckoirtrgG na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov in slaščic. 4 s Oglašuite [ Prodajo se pfatanski dvovprežni in pla- tanski enovprežni voz, eno- vprežni koleselj, polkrita dvovppež nakočija ter več vrst konjskih oprem. Izve se pri F. Arniku, se- dlarskem mojstru, Celje, MikloSičeva c. 4 Kmetovalci, hišni posestniki pozop! Na jesen nam delajo miši in podgane ogrornno Skodo; to lahko takoj pre- prečire, ako kupite strup zoper miši, podgane in žčurke v specerijski trgovini FR. ROLENC, CELJE, NflRODNI DOM. Za uspeh se jamči! V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postre2ba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča ! 51 Jakob Kowac, krojaski mojster, Celje, Razlagova ulica 6« Cenj. strankam sepriporočaza izdelavo vseh vrst oblek do najfinejše izdelave. Vsakövrstno če§ko in angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. Zanesljivemu uradništvu dajem tudi 5 na obroke. 4 Itat Lečnik O urar in juvelir O Ce?je, Elanni trg St. 4 (prej Paccfriiaffo). HANNOVERJ KUPIM ZA 5OO.OOO Š VIC A RSKIH FRANKO V ZBIRKE PISEMSHIH ZNÄMK, vendar samo boljše objekte, kakor tudi posamezne raritete in stare znamke na kuvertah po najvišjih cenah. Izrabite ugodno priliko, ki se nudi. Plačam lako] v golovflni v poljubnl veljavl. Najstrožja diskrecija. Za dragocene stvari pridem sam. Izčrpne ponudbe z na- vedbo cene je nasloviti na EUGEN SETCULA, Villa »Helmell«. Luzern (Svlca), Pazite na adreso! (Korespodenca: francosko, angleško, nemško). J.H.5115Lz. % Groschen 7?aznantfo. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela velika množina finega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velourji, double za plašče ter vse krojaške potrebšč/ne. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro usnjatih sukenj do najfinejše kvalitete (NappaJ. Za cenj. nakup se priporoča manufakturna in konfekcijska trgovina IVAN M ASTN A hi CELJE, Kralja Petra cesta 15. Pupiiarnovaren In Jamokortsten denarnl saved oeljskega mesta Mestna hranilnlca celJsHa Ustenovl/en* taut 1864* — j*rf trajnim drtxvttfm DUdEorštvom. V laatnl palači i>r*i kolodvopu. ¦ä Ugodno obrestovanle. Pofasnila tn nasveti brexptoCno. Vrednost nxervnth m&kladov rnrnd «1*011 25,000.000*-% Za hranilne vloge jam5J mesto Celjo s celim svojim premozenjem in z vso svojo davčno močjo. Stran 6 >NOVA DOBAc Stev. 112. CEEJSKA POSQJII.NICA B: Sianje hranilnih olog Din 40,000.000'- V lastni palači Narodni dorn (na oglu v pritliöju), Sprejema hranllne vloge im hr&nline kitsISlce In teteočl Stanje glavntoo in r*$4f\ Din 4,000.000-—. račun ter jitt f zplačuje toöno In nudi sea Isfe najt>olf$e obrestovanje In največjo varnost. Iskvtšuj e vse denarne, krectltne In posojllne posle. Kupuje in prodajct devize In valute. Podružnica v Šoštanju na Glavnem tr0U. -------------SIIH OR Zakonito zavarovano IbnF ^m& ^bJK ^fcft^ Jfc^L Zakonito zavarovano IE PREPEČENEC NAIBOLJŠE VRSTB 10-8 Ostane svež, je hranljiv in poceni.------------Dobite ga v vseh večjih pekamah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zahtevajte poVSOd SUHOR ! — Izdeluje In prodaja na debelo: K. ROBAUS, MARIBOR, KoroSKa cesta 24. Ekononi z večletno prakso, v vseh panogah vešč, išče službe. Naslov : Katz, Polzela. 4—3 Na sportni veseiici v Celjskem domu je bil zamenjan nov dežni plašč. Prosim, kdor je pomot.oma dobil ta dežni plašč, naj ga odda v gostilni 2 SVETEL, Gaberje St. 9. 2 Speci]alna dslavnica za vodovodne in- stalacije, zdravstvene kopelne naprave in centralne kurjave G. GRflDT, CEL3E, VDDNI- Hoga UL 6, priporoča svojo veliko zalogo po konku- renčnih cenah. Pro- računi rade volje na razpolago. Sukno angleSko In ceSKo kupite za obleke, povrfi- nlke po konkurenčno znizaniti cenali v tnanufakfurni in modni lrgovini Miloš Pšeničnik, Celje Cene nizke! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! Inserirajle v „NOVI DOBF'! ^m Kleparslvo, vodovodne inšia- lacije in naprava strelovodov Franlo Dolžaa CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcicmaVsadclazgoraj omcnjcnih 5troH HaHor tttdt popraVila Postrežba toüna. Ccne zmernc. Sotidua izVrsitcv. 401 100-56 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma* varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. PB* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi IV nabiralnik na dom. "tm 'W "^PV Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Iz malega raste veliko! Čas je denar! Veliko izbiro najrazličnejših enodruilnsklh, trgowaklh, gostllniških in večjih stanovanjskih hES« vil, gosposka, gozdna in kmečka po* sestva v različni velikosti, vs^kovrstna industrijska in obrtniška podjetja, stnvbene parcele itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji ima TT j>r»ociaji Realitetna pisarna ArzenŠek&Comp. Celje, Kralja Petra c. 22. Razlagova 7 v Celju Railagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolonri. Izdeluje vsakovrstne nagjobne spomeaike iz marmorfa, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obxldne plošče, mozaik in vsa v kaxn- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno vellka xaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE || v lastni hiši [ANKflRM UL1C9 ST. 11 nasprati pošti. Ustanovljena leta 1889. U>tanovl]«na leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: QORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrßtni dr.ugi krediti pod ugodnirni ppgoji. Pošine polpž- nice na razpolago. Tisk« in Jzdaja Zv*xbb ttskam«. — Odgovorni so: za izdajatelja Pav«l Zabukoiek| za tiskarno Milan 6«tina| za redakcljo Vlnko V. Gaboro. — Vsi v Celju, Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad.