GLASILO KOMBINATA DELAMARIS (j INTERNA IZDAJA LETNIK IV. IZOLA — 19. NOVEMBRA 19G2 STEV. 8 PRED SPREJEMOM STATUTA KOMISIJA ZA PRIPRAVO STATUTA KONČUJE SVOJE DELO Osnutek kombinata bo po vsej verjetnosti že konec tega meseca v obravnavi po ekonomskih enotah. Nova zvezna in republiška ustava sta prinesli novosti, ki jih je treba upoštevati, preden se da v obravnavo osnutek statuta, ki je bil izdelan že pred nekaj meseci. Komisija ima pri svojem delu precejšnje težave. Kako tudi ne, saj bo naš novi statut med prvimi, ki bo vslklajen z načeli obeh ustav. Vse kar je v tem članku napisano, je pravzaprav zametek osnutka statuta, ki bo v mnogočem še dopolnjen in morda celo v kakšni stvari spremenjen. Vendar je sindikalni odbor mnenja, da že z do sedaj zbranim gradivom seznani celoten kolektiv, kaj ti na tak način-bo prav gotovo prišlo do še živahnejše razprave. Kazalo statuta Zaradi preglednosti bo statut razdeljen na osem poglavij. 1. Splošne določbe, 2. Temeljna načela, 3. Pravice in dolžnosti delavcev, 4. Organi kombinata a) delavski svet, b) upravni odbor, c) zbor EE, d) glavni direktor, e) kolegij 5. Osnove pravilnikov 6. Pristojnosti komisij, DS in komisij zborov EE 7. Organizacija kombinata a) organizacijska shema, b) določitev funkcij v proizvodnem procesu in službah, 8. Ostale določbe. Koliko ekonomskih enot Največja sprememba glede števila EE je predvidena z združitvijo EE glavne uprave, EE komerciale, EE splošnega sektorja in EE GRS v eno samo ekonomsko enoto upravnih služb. Dosedanji skladišči gotovih izdelkov v obratu Argo in Iris, ki sta bili doslej v EE komerciale, naj bi v bodoča tvorili samostojno EE skladišče izdelkov. EE dvoriščni delavci naj bi se priključili EE upravnih služb. EE kotlarna Argo in EE kotlarna Iris naj bi se združili z dosedanjo EE stranski obrati v EE vzdrževalne delavnice. Predvidoma naj bi kombinat imel naslednje ekonomske enote: Proizvodne: 1. Predjed, 2. Predelava ribe, 3. Pločevinasta embalaža, 4. Litografija, 5. Paradižnik, 6. Juha, 7. Ribolov, 8. Oljarna, 9. Zabojarna, 10. Hranila v prahu, Pomožne: 11. Vzdrževalne delavnice, 12. Garaža, 13. Skladišče izdelkov, 14. Menza. Administrativne: 15. Upravnih služb. Ne več DS EE, ampak zbor EE Zaradi neposrednejšega samoupravljanja naj bi EE ne volile več svojega DS, ampak naj bi o stvareh, o katerih je dolžna razpravljati EE, odločal in Očiščene sardele bodo kmalu v dozah Pred sprejemom statuta razpravljal celoten kolektiv EE. Ta organ delavskega samoupravljanja naj se imenuje zbor EE. Takšnega mnenja je odbor sindikalne podružnice in komisije za izdelavo statuta. Zbor EE voli predsednika zbora in dva podpredsednika. Predsednik ,in podpredsednika zbora imajo enake funkcije kot predsednik in podpredsednik DS kombinata. Pristojnosti DS kombinata: Delavski svet je pristojen, da: 1. Sprejema statut, pravilnike ter poslovnike, ki so splošnega pomena, sprejema gospodarski načrt in zaključni račun. Pri odločanju o navedenem se mora opirati na mnenja zborov EE. 2. Odloča o temeljih organizacije kombinata. Načelno sklepa o ukrepih za izpolnitev plana ter vodi politiko cen. 3. Odloča na predlog komisije za osnovna sredstva o odpisih osnovnih sredstev. Vodi nadzor nad upravljanjem nad osnovnimi sredstvi. 4. Razpravlja in odloča o predlogih in poročilih upravnega odbora, kakor tudi o njegovih posameznih ukrepih. 5. Odloča o gradnjah in rabo-kupnih razmerjih. Odloča o uporabi skladov. Odloča o najemanju investicijskih posojil in kreditov. Pri večjih investicijah mora upoštevati mnenje večine zborov EE. 6. Polletno objavlja v glasilu kombinata poročilo o stanju podjetja in svojem delu. 7. Odloča o ustanavljanju in ukinitvi EE po predhodnem pristanku prizadetih članov kolektiva. Sklepa po predhodni potrditvi večine zborov EE o ustanavljanju novih podjetij, o spojitvi in priključitvi z drugimi podjetji in razdružitvi kombinata. Odloča o poslovnem sodelovanju in poslovnem združevanju z drugimi delovnimi organizacijami. 8. Voli in razrešuje upravni odbor. 9. Imenuje stalne in občasne komisije ter določi njih pristojnosti: a) komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, b) komisijo za higiensko in tehnično varnost pri delu, c) komisijo za osebne dohodke, d) kadrovsko-socialno komisijo, e) komisijo za perspektivni razvoj in investicije, f) komisijo za gospodarsko-finančna vprašanja, g) komisijo za ocenitev patentov, tehničnih izboljšav in premij, h) komisijo za odpis osnovnih sredstev in materiala, i) komisijo za kontrolo kvalitete zalog izdelkov in kontrolo surovin na zalogi, j) komisijo za urejanje odnosov med EE, k) komisijo za izobraževanje kadrov, 1) komisijo za prošnje in pritožbe ter ostale komisije. 10. Odloča o zadevah, ki jih predpisuje zakon, zlasti pa s področja delovnih razmerij, in sicer: a) o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja članom DS in UO, b) o odpovedi delavcev, ki imajo več kot dvajset let delovne dobe ali več kot petnajst let nepretrgane delovne dobe v kombinatu, c) kdaj in ob katerih pogojih se lahko uvede nadurno delo ter koliko časa bo trajalo to delo, lahko pa za to pooblasti glavnega direktorja, d) odloča o uvedbi nočnega dela, e) odloča o dajanju štipendij preko komisije za izobraževanje kadrov, f) odloča o sporih, ki nastanejo med EE, g) določa kalkulacij ske stopnje za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, 11. Razpisuje referendum o posebno važnih zadevah. 12. Odloča o pismenih in javnih pohvalah in o nagradah delavcem za'izredne zasluge. Pristojnosti upravnega odbora Upravni odbor je pristojen, da: 1. Sestavlja predloge za statut, pravilnike in poslovnike, obravnava zaključni račun in plan ter jih predlaga delavskemu svetu in daje zborom EE v obravnavo. 2. Skrbi in ukrepa za napredek poslovanja, za racionalizacijo in povečanje produktivnosti dela, za izboljšanje kvalitete dela, za uvedbo štednje v poslovanju in podobno. 3. Skrbi, da se izvršujejo sklepi DS, skrbi za izvrševanje letnega plana, za pravilno poslovanje ter sprejema v zvezi s tem potrebne ukrepe. 4. Odloča o ugovorih delavcev proti odločbam direktorja s področja delovnih razmerij, kolikor ni po pravilniku o delovnih razmerjih pristojen kateri drug organ. Potrjuje in zavrača odločbe direktorja o suspenzu delavca. Odloča o ugovorih direktorja ali druge pooblaščene osebe glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev delavcev. 5. Razpisuje sprejem vodilnih delavcev, imenuje razpisno komisijo za njihov sprejem in odloča o sprejemu in odpovedi vodilnih delavcev. 6. Odloča o trošenju investicijskih sredstev do zneska, ki ga določi DS. 7. Poroča o svojem delu DS. 8. Upravlja druge zadeve v skladu s predpisi in pooblastili DS. 9. Odloča o sredstvih skupne porabe maksimalno do zneska 500.000 din v tromesečju. 10. Odloča o primernosti vložitve tožbe, ki izhaja iz pogodb (redne terjatve izvzete). 11. Na predlog glavnega direktorja odloča o honorarnem in začasnem delovnem razmerju ter ocenjuje potrebo in smotrnost uvedbe takega dela. Pristojnosti zbora EE Zbor EE je pristojen, da: 1. Sprejema količinski in vrednostni plan EE v okviru proporcev plana kombinata. 2. Daje predloge za izboljšavo dela v svoji EE glavnemu direktorju v proučitev preko £nol:ovnih služb. 3. Sprejema mesečni obračun proizvodnje. 4. Predlaga komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij sprejeme, odpuste in stalne premestitve delavcev iz ene EE v drugo. Predlaga DS ustanovitve in ukinitve delovnih mest. 5. Sprejema za svojo EE pravilnik o nagrajevanju, ki je sestavni del pravilnika kombinata. 6. Odloča o planu in razporejanju rednih letnih dopustov. 7. Skrbi za pravilno organizacijo in razporeditev dela in daje predloge za izboljšavo glavnemu direktorju. 8. Skrbi za tesno sodelovanje z drugimi EE. 9. Voli svojega predsednika in dva podpredsednika. Še nekatera določila Iz zapiskov komisije za statut so razvidna še nekatera določila, ki še niso dokončno izdelana, vendar jih zaradi boljše informiranosti navajamo: Komisija za sprejem in odpust pri DS naj odloča, kdo bo zasedel posamezno delovno mesto, EE pa naj soodločajo pri določanju števila potrebnih ljudi. Starejši, bolehnejši in invalidi naj imajo prednost pri premestitvi na delovnem mestu, ki je zdravju manj škodljivo. Starejšim, bolehnim in invalidom, ki jim je zaradi tega zmanjšana delovna sposobnost, se naj daje materialna pomoč v fiksnem znesku. Sredstva v te namene naj zagotovi pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Ob sobotah v mesecu januarju, februarju in marcu traja redni delovni čas 6 ur. Zaradi tega določila se osebni dohodki delavcev ne zmanjšajo. Dinamični plan izdeluje tehnična pisarna, ki ga dostavlja EE vsakega 25. v mesecu za naslednji mesec. Petega v mesecu pa mora tehnična pisarna dostaviti EE poročilo o izvršitvi plana za pretekli mesec. Kombinat mora sodelovati in kooperirati z drugimi delovnimi organizacijami vselej, kadar koli je to bolj ekonomično. Prepovedan je vsak postopek, če tudi v interesu kolektiva, če je v nasprotju s poslovno moralo. Nihče ne sme delovati mimo enotne politike kombinata. EE v tehnološkem pogledu niso samostojne in neodvisne, ampak so sestavni del kolektiva. Glasilo kombinata mora izhajati najmanj enkrat mesečno. Strokovne službe so dolžne odgovoriti na predloge in zahteve zborov EE kot tudi posameznih delavcev v primernem času, najkasneje pa v roku enega meseca. Kdo so člani komisije za statut Po sklepu upravnega odbora je bil osnutek statuta izdelan že v mesecu juliju. Vendar je bil odbor sindikalne podružnice mnenja, da se zaradi skorajšnjega izida nove ustave osnutek še ne da v razpravo po EE. Ta sklep je privedel do tega, da obstoji danes neprimerno več gradiva in možnosti za pripravo novega, prepričani smo, dobrega statuta. V komisiji, ki jo je imenoval sindikalni odbor, so: Tihomil Javoršek — predsednik DS; Zvonko Grahek — vodja GRS; Slavko Demšar — vodja splošnega sektorja; Tomaž Pavletič — predsednik sindikalnega odbora; Jože Furlan — podpredsednik sindikalnega odbora; • Komisija je pritegnila k sodelovanju še: Inž. Gabrijela Cotiča — sekretarja tovarniškega komiteja ZK; Franca Kara — glavnega direktorja; Inž. Bogomira Cotiča — tehničnega direktorja; Mira Banovca — pravnega referenta. Sodeč po intenzivnosti, s kakršno dela komisija, lahko pričakujemo, da bodo osnutek statuta EE obravnavale že konec tega meseca ali. najkasneje v začetku decembra. Upoštevajoč predloge, ki jih bodo dali člani kolektiva na razpravah, bo DS prav gotovo sprejel novi statut pred koncem leta. MALOPRODAJA TUDI POPOLDAN Marsikomu je nerodno, včasih celo nemogoče v naši maloprodaji kupovati kar med delovnim časom. Prav gotovo bi ne bilo odveč, ko bi na tem mestu lahko objavili, da bo v bodoče maloprodaja odprta tudi popoldan. Prepričani smo, da bodo pristojni v našem kombinatu upoštevali željo kolektiva. Pri čiščenju paprike Nova ustava - osnovna listina našega nadaljnjega razvoja Naš gospodarski in družbeni razvoj sta v zadnjem desetletju toliko napredovala, da so obstoječe oblike družbenega življenja že pričele preraščati okvire, ki jih je začrtala dosedanja ustava. To smo opažali tudi mi v našem komunalnem življenju in pri delu v podjetju. Predosnutek nove ustave, ki je sedaj v razpravi, je izšel pra- vi čas in nova ustava bo gotovo dala novega pogona pri našem nadaljnjem družbenem in gospodarskem razvoju. To potrjujejo tudi številne in živahne razprave širom po domovini. Nas, ki smo angažirani predvsem v gospodarstvu, najbolj živo zanimajo določbe in novosti s tega področja. Osnovna značilnost, ki jo določa ustava s tega področja, je gotovo neposredno samoupravljanje delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Člen 16 v pred-osnutku ustave namreč določa: »Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogočiti, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Delovni kolektiv uresničuje samoupravo v delovni enoti z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja v delovni organizaciji, kakor tudi po delavskem svetu oziroma njemu ustrezajočem organu upravljanja ter po drugih organih upravljanja. Organi samoupravljanja delovne organizacije odločajo v skladu z ustavo, zakonom, družbenim planom in statutom organizacije o zadevah, ki jih določata zakon in statut, so odstavljivi ter odgovorni delovnemu kolektivu in družbeni skupnosti. Vsaka delovna organizacija mora sprejeti svoj statut, v katerem morajo biti v skladu z ustavo in zakoni urejena razmerja v organizaciji, določene organizacijske oblike in kompetence ter pravice in dolžnosti delavcev kot samoupravljavcev in članov kolektiva. Na 16. seji je delavski svet dolgo in podrobno obravnaval poslovne prostore kombinata, predvsem pa stanovanjsko stisko komerciale, ki se je želela razširiti v prostore gostišča »Park«, ki so bili tedaj, ko je Beržan odšel v Trst, prazni. Tej seji je prisostvoval tudi podpredsednik občine Izola tovariš Vladimir Petrič. Skušali smo doseči, da bi te prostore dodelili kombinatu. Dokončni sporazum na tej seji ni bil dosežen, pač pa je bil sprejet sklep, naj kombinat predloži priporočilo občinskemu ljudskemu odboru, da bi le-ta na svoji seji odločil, čigavi naj bodo prostori gostišča »Park«. Kombinat je to priporočilo dostavil na sejo ObLO, v njem pa je bilo povedano, kakšni bi bili lahko gospodarski uspehi kombinata, če bi se lahko naša komerciala razširila im se številčno okrepila, za kar so nam potrebni novi prostori. Po štiriurni razpravi tudi ObLO ni izrekel dokončnega sklepa glede teh prostorov, pač pa je imenoval komisijo, ki naj stvari pregleda na kraju samem ter pripravi pogoje, pod katerimi naj bi te prostore odstopili kombinatu. Komisija se ie sporazumela v tem, da je zadeva gospodarsko utemeljena, in naj bi te prostore dali kombinatu, Svet za blagovni promet pa, ki je kasneje obravnaval to stališče komisije, je pripravil predlog ObLO iin DS kombinata, pod kakšnimi pogoji naj bi te prostore odstopili. Po tem predlogu bi moral kombinat prevzeti vzdrževanje parka (nasadov), kuhinja >n klet bi ostala gostišču, mi pa bi morali urediti tudi točilnico pri vhodu v kino. Kombinat bi moral prevzeti nekaj anuitet. Dokončno bo o tem odločil DS na eni svojih prihodnjih sej. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da se pooblasti upravni odbor, da dokončno rešuje vso problematiko s področja izobraževanja kadrov, t. j. obravnavanje in odobravanje štipendij, študijskih dopustov, pošiljanje na seminarje in tečaje itd. Odobreno je bilo novo delovno mesto »tehnični risar«, ki bo v tehničnem sektorju. Nova ustava nam torej nalaga dosti konkretnega dela, ki ga bomo morali izvršiti vestno in ustvarjalno, da si bomo tudi v podjetju samem ustvarili solidni temelj za nadaljnji razvoj. Na dan otvoritve novega oddelka hranil v prahu bo ves kolektiv delal samo do 12. ure, dve prosti uri pa bremenita skupni sklad osebnih dohodkov. Delavski svet je obravnaval pritožbo posadke prevozne ladje »RIBIČ«, ki se je pritožila zaradi znižanja nakladalnine (fakinaža). Delavski svet je ugotovil, da so osebni dohodki članov te posadke še vseeno višji od povprečja osebnih dohodkov ostalih članov kolektiva z listo kvalifikacijo, zato je prošnjo zavrnil. Delavski svet je razpravljal tudi o aktivnosti nekaterih članov delavskega sveta. Pregled udeležbe na sejah je namreč pokazal, da se nekateri člani zelo malo ali pa prav nič ne zavedajo svoje dolžnosti, ki so jo prevzeli z izvolitvijo v delavski svet. Zato je bil sprejet sklep, naj se vsem ekonomskim enotam sporoči, kako se njihovi predstavniki udeležujejo sej delavskega sveta podjetja. Kjer je potrebno, naj neaktivne člane zamenjajo in izvedejo nove volitve. Tajništvo delavskega sveta je dostavilo vsem ekonomskim enotam pregled, koliko je bilo doslej sej in kako so bili na njih zastopani posamezni člani, vendar doslej še nismo prejeli iz nobene EE predloga o kakih novih volitvah, četudi bi bile te v nekaj primerih nujno potrebne. Na 17. seji je delavski svet najprej obravnaval poročilo komisije za sprejem in odpust. Po realnem poročilu in po zelo živahni razpravi je bil sprejet sklep, da se smejo v bodoče delavci sprejemati izključno po predhodnem obravnavanju komisije in da je lahko brez komisije razrešen samo tisti član kolektiva, ki mu delovno razmerje preneha sporazumno ali po zakonu. Odločeno je bilo tudi, da morajo vse službe pravočasno predvideti potrebe po novi delovni sili ter to sporočiti splošnemu sektorju, da pravočasno zagotovi primeren kader. Določeno je bilo tudi, da se mora komisija redno sestajati pred vsakim 15. in pred vsakim 1. v mesecu. V bodoče bomo za vse visoko kvalificirane delavce in (Nadaljevanje na 5. strani) S sej delavskega sveta Perspektive izvoza do konca leta Številne intervencije in povpraševanja o poteku izvoza, ki jih dobivamo od raznih forumov, od občine in banke pa do raznih zbornic in novinarjev, nam kažejo, kakšen pomen pripisujejo vsi realizaciji oziroma povečanju izvoza. Tega se tudi naš kolektiv dobro zaveda in lahko trdimo, da je vsa dejavnost kombinata, kar se tiče ribjih proizvodov, usmerjena v to, da se naše izvozne obveznosti čim uspešneje izvršujejo. Zaradi tega je marsikdaj delno prikrajšan tudi domači trg, za katerega ne ostane na voljo dovolj ribjih proizvodov in nudimo domačemu tržišču često dokaj okrnjeno izbiro naših izdelkov. Primerjava izvoza prvih desetih mesecev letošnjega leta z enakim obdobjem lanskega leta nam pokaže skoraj 30 °/o povečanje izvoza. To povečanje ' S SEJ DELAVSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 4. strani) uslužbence z višjo ali visoko šolsko izobrazbo objavili razpis v Našem triasu. Predloženi in odobreni so bili ceniki del za EE paradižnik, EE skladišče Rotovih izdelkov, EE predjed, vendar je bila ta odobritev podana s pogojem, da velja le, če se s ceniki strinjajo tudi vse prizadete ekonomske enote, sicer pa jih bo delavski svet ponovno obravnaval. Isto velja tudi za cenik internega transnorta. Spreiet ie bil tudi sklep, da =e od 1. 11. 1962 dalie prenese delovno mesto »vodia dvoriščnih delavcev« v obračunsko enoto »splošni sektor«. S tem se prenese v snlošni sektor tudi število točk, ki jih je za to delovno tne-sto priznala komisija za prouče-vanie nagrajevanja. Zaradi povečania dela na delovnem mestu »administratorka-fakturistka« v oddelku za nakun in prodajo svežih rib ie delavski svet zvišal dosedanie število točk 34 000 na 36 000 točk. To zvišanje velia od 1. 10. 1962 dalie. Prav tako se je zaradi povečanja dela na delovnem mestu »vodja mizarske delavnice« nove-čalo' število točk od 38 000 na 42 000 točk. Po tem zvišanem številu točk naj se to delovno mesto obračuna od 1. 3. 1962 dalje. Na tej seii so bila v breme rezervnega sklada odpisana zastarela osnovna sredstva in drobni inventar gre na račun naših predjedi, s katerimi smo uspešno prodrli na švicarsko tržišče, in našega Picnica posebno na zahodno-nemškem tržišču. Kažejo se že ugodni rezultati naše spremenjene proizvodne in prodajne politike, ko smo dali več poudarka predjedem in nekoliko zapostavili proizvodnjo klasičnih ribjih konserv. Ta politika je tako s stališča rentabilnosti kakor tudi s stališča naše devizne politike povsem upravičena, kajti dragocena uvožena surovina — tuna — se na ta način mnogo bolj racionalno izkoristi. Poleg tega pa izvozimo v konservah predjedi tudi velike količine razne zelenjave, katere v drugačni obliki nikakor ne bi mogli izvoziti. Dosedanja količina izvožene antipaste do konca oktobra nam daje upanje, da bomo s primerno povečano aktivnostjo na zunanjih tržiščih kos tudi povečanemu planu za prihodnje leto, ki v osnutku predvideva nad 50 %> povečano proizvodnjo predjedi. Doseženi rezultati v izvozu tembolj presenečajo, ker je letos izpadla dobava 2,5-kilo-gramskih doz tune za ustanovo predstavljala najmočnejšo izvozno postavko v zahodne države. Do tega izpada je prišlo zaradi velike reklamacije, ki jo je povzročila dobava nekvalitetnega blaga MIRNE, Rovinj, ki je v sklopu poslovnega združenja Jugoribe. V mesecu oktobru smo dohiteli plan izvoza in ga tudi presegli za 1,46 °/o, če bi bil letni plan razdeljen na enake dvanajstine. Skozi vse leto nam je delal velike preglavice januarski izpad izvoza, saj smo izvršili komaj desetino izvoza, ki odpade na en mesec, ter nam je ta primanjkljaj uspelo nadoknaditi šele v preteklem mesecu. Perspektive izvoza do konca leta so dokaj ugodne, saj smo samo za november planirali izvoz v dvakratni vrednosti mesečne kvote plana, razdeljenega na enake dvanajstine. Tudi za december so že zaključene količine, ki daleč presegajo dvanajstino letnega plana. Komur je znano, koliko truda je vloženega v količini izdelkov, ki predstavljajo enomesečni izvoz, bo lahko razumel, koliko napora bo od vsakega člana kolektiva zahteval (Nadaljevanje na 6. str.) AAI v Italijo, ki je še lani Po izdatni malici se prileže kozarček osvežujoče pijače Nekaj iz občinskega programa Osnutek programa razvoja občine Izola za leto 1963 predvideva vrsto pomembnih del, zato bomo navedli le glavne oziroma 'tiste, ki tvorijo sestavni del našega standarda. Za stanovanjsko izgradnjo je predvidenih 185 mlilijonov. S tem bo zgrajenih 46 stanovanj. IZVOZ DO KONCA LETA (Nadaljevanje s 5. str.) tako velik izvozni plan. Zavedati se moramo, da je tokrat samo od proizvodnje odvisno, v koliki meri nam bo uspelo izvršiti naše izvozne naloge. Vemo, da ima tudi človeška zmogljivost svoje meje in da bi stalno forsiranje tako velike proizvodnje z nadurami in žrtvami vsakega posameznika ne imelo ugodne perspektive niti za posameznika niti za celoten kolektiv, vendar se lahko tolažimo z dejstvom, da je vodstvo kombinata že storilo razne ukrepe, ki bodo kolektivu olajšali delo, ne da bi pri tem zmanjševali proizvodnjo. V teku so namreč priprave, da naše obrate v doglednem času kolikor mogoče mehaniziramo in obenem racionaliziramo proizvodnjo. Ob takem tempu proizvodnje ne smemo zanemarati važne lastnosti, ki odločilno vpliva na prodajo in na ugled naših izdelkov, tj. kvalitete naših izdelkov. Kakršnokoli zmanjšanje pazljivosti glede kvalitete bi lahko imelo usodne posledice. Izkušnje nas učijo, da je često samo nekaj slabših doz povod za reklamacijo večjega obsega. Zgodi se lahko, da bi nekaj doz slabše kvalitete prišlo v roke kupcu ob prejemu blaga, ko preverja kvaliteto pošiljke, in prav teh nekaj doz bi sprožilo reklamacijo, čeprav bi bilo vse ostalo blago najboljše kvalitete. Zato imejmo vedno pred očmi načelo, da se kljub povečani proizvodnji kvaliteta izdelkov ne sme poslabšati, pač pa moramo ohraniti ugled naših proizvodov doma in v svetu. Sredstva bodo: iz stanovanjskega sklada 87 milijonov, podjetja, ki bodo nastopala kot kupec za ta stanovanja, bodo prispevala 81 milijonov, privatni investitorji pa bodo vložili 19 milijonov. Za ureditev kanalizacije v zadružnem naselju pri bolnici je predvideno 13 milijonov, za kanalizacijo v Ljubljanski 3 milijone, v ostalem starem delu mesta bodo vloženi 4 milijoni, za novo naselje med Dantejevo in Prešernovo cesto bodo za ureditev (kanalov potrebni 4 milijoni in za novo šolo 3 milijoni. Sredstva za kanalizacijo bodo najeti kredit iz stanovanjskega sklada in občinska sredstva, ki se zbirajo od vplačil potrošnikov vode. Vodovod bosta dobili ulica Ob vratih in Pekamiška ulica, za kar bodo porabili 2 milijona. Za vodovod v novem naselju pni bolnici (zadruga) je predvideno 3,5 milijona, za vodovod v starem delu mesta bodo porabili 3 milijone, za novo šolo 1,5 milijona in 1,5 milijona za vodovod za naselje ob Dantejevi ulici in Simonovem zalivu. Sredstva za vodovod bodo iz republiškega kredita, stanovanjskega sklada in občinskega proračuna. Za opremo trafopostaje v stanovanjskem bloku SBIV. bo porabljeno 7 milijonov, ob Dantejevi ulici je predvidena nova trafopostaja za 8,5 milijona, nizkonapetostno omrežje na istem sektorju bo stalo 4 milijone, za nizkonapetostno omrežje v novem naselju ob bolnici pa je predvideno 5,6 milijona. Kabel visoke napetosti za trafopostajo v starem delu mesta ibo stal 1,5 milijona. Za del nizkonapetostnega omrežja na Dobravi so predvideni 3 milijoni. Sredstva za elektrifikacijo so predvidena iz občinskega stanovanjskega sklada, podjetja Elektro Koper, kredita republiškega stanovanjskega sklada ter iz komunalnih prispevkov investitorjev. Za ureditev cest in pločnikov ob novih naseljih je predvideno iz sredstev komunalnih prispevkov investitorjev 15 milijonov. Urejali bodo tudi kopališča in morsko obalo. Za Simonov zaliv je predvideno 6,6 milijona. S temi sredstvi bo zgrajen del obalnega zidu, urejena bosta dohod na kopališče in javno stranišče. To je prva etapa graditve kopališča v Simonovem zalivu, celotna investicija, ki jo predvideva perspektivni program za daljše razdobje, pa predvideva 68 milijonov. Nove betonske steze v morje in peskovnik za otroke bo dobilo tudi kopališče ob svetilniku, za kar je predvideno iz sklada za urejanje morske obale le 2 milijona dinarjev. Za urbanistične in druge načrte je predvideno 8,8 milijona, za pogozdovanje na Dobravi pa 2 milijona. Obnove, popravila in ureditve je potrebno še mlarsikaj, vendar je treba zaradi pomanjkanja sredstev odložiti vse, kar laže počaka. Tako bo tudi dohod v Izolo pri bencinski črpalki prišel na vrsto kasneje, medtem ko bo mostiček prej razširjen. Park ob Ulici 1. maja bo urejen leta 1964, ko bosta tlakovani tudi ulici, ki ga obkrožata; to .sta Volaričeva in Gorkega ulica. Do leta 1965 je v perspektivi obnova kanalizacija in vodovoda v starem delu mesta. To je površen izvleček iz osnutka programa razvoja naše komune. Podrobneje o vsem tem bo obrazloženo na zborih volivcev, ki bodo sklicani prav v ta namen. Na teh zborih se bodo zbirali tudi morebitni predlogi k temu osnutku, ki jih bo občinski ljudski odbor pred potrditvijo programa obravnaval in upošteval. Večerna politična šola - življenjska šola Večerna politična šola ni za nas nekaj novega, saj obstaja in deluje v Izoli že nekaj let. O njej bi nam vedeli povedati veliko koristnega vsi tisti komunisti in nekomunisti, ki so jo obiskovali prejšnja leta. Mnogim absolventom je bilo pridobljeno znanje na tej šoli glavno izhodišče za doseganje boljših uspehov pri svojem delu v gospodarskih, političnih in družbenih organizacijah. Imamo pa tudi nekaj takih dosedanjih absolventov, ki po končani večerni politični šoli pridobljenega znanja niso razvijali dalje in so danes brez zveze z našim političnim, gospodarskim in družbenim razvojem. Zaradi tega bo vodstvo šole priredilo letos združene seminarje za vse absolvente, da bodo lahko svoje znanje obogatili z najnovejšo tematiko. Marsikdo, ki te šole še ni obiskoval, misli, da je namenjena samo takim ljudem, ki se ukvarjajo s političnimi kaprici starega tipa, za politike starega kova. Danes pomeni ta šola vse nekaj drugega. Absolventi pridobijo jedro znanja iz politično-družbenih in ekonomskih aktualnosti' doma in v svetu. Namen šole je, čimbolj prilagoditi delovnemu človeku tempo hitrega in vsestranskega razvoja pri nas in v svetu. Zato je zaželeno, da bi se v to šolo vpisalo čim več ljudi, ki s simpati- Prvi dan poizkusne proizvodnje našega novega oddelka za predelavo živil v prahu ni bil samo tehnično zanimiv. Tudi druge zanimivosti si velja zapomniti. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Pod gornjim naslovom smo v prejšnji številki Našega glasa objavili poslovanje te blagajne. Tam je pomotoma v zadnjem odstavku rečeno, da bodo v bodoče objavljeni dolžniki te blagajne, kar pa ni res. Kasneje'smo ugotovili, da je bil pisec napačno poučen in da upravni odbor blagajne vzajemne pomoči tega ni sklenil, niti ne sme tega storiti kdo drug, ker je tajnost zajamčena z zakonom. S tem anuliramo zadnji odstavek navedenega članka in prosimo bralce, da to upoštevajo. jami spremljajo naš razvoj in čutijo pomanjkanje tovrstnih strokovnih osnov. Tudi program šole se vsako leto menja in prilagaja aktualnim problemom, ki jih poraja hitri vsestranski razvoj. Letošnji program prinaša osemnajst tem iz družbeno-ekonomske graditve, družbeno-politične ureditve in nekatere osnovne pojme družbe v FSRJ. Teme, kil jih bodo podali naši najboljši predavatelji na večerni politični šoli obalnega področja, so razvrščene takole: 1. osnovne značilnosti našega družbenega sistema, 2. problemi in naloge na področju proizvodnje, 3. temeljna načela družbenoekonomskega in političnega sistema ter razvoja Jugoslavije, 4. proizvajalne sile in proizvajalni odnosi, 5. načela in problemi delitve dohodka, 6. problemi in naloge na področju tržišča, V prihodnjem letu >bo občina Izola razpolagala s 45 milijoni za investicije. Iz 'tega sklada bo dobila KZ Izola 12,925.000 Novi oddelek ekstrahira kavo na isti način kot lonec za kuhanje »Express« s to razliko, da to »express« kuhano kavo tudi posuši, spremeni v prah. Ko so začeli s proizvodnjo, je zadišalo ne samo po oddelku, ampak tudi po okolici. Sodeč po ka-vini aromi bi marsikdo pomislil na kavarniško vzdušje, ki vlada v oddelku. Res je, prvi dan se ne bi uštel! Celotna bodoča EE si je ilegalno privoščila poizkušnjo novega proizvoda. Pokazalo pa se je, da mehaniki niso kuharji. Del-cafe je bil premočan. Rezultat poizkušnje se je pokazal torej drugi dan. Ponoči nihče ni mogel spati. Na delo so prišli nekateri zelenih, drugi pa bledih obrazov, vsem pa je srce utripalo kot protiletalska strojnica. Danes so zopet vsi zdravi in se krepčajo kot mi, s »Projo« in lipovim čajem. Delcafe je le za poslastico. Delcafe lahko konkurira vsakemu tovrstnemu inozemskemu izdelku. Ker jo to kavin ekstrakt, ga je pri pripravljanju kave treba tudi jemati pravo mero. Nočno premišljevanje je naše »kofetar-je« lepo poučilo, da ni isto žlička mlete kave ali žlička ekstrakta. 7. potrošnja, 8. vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev, 9. posebni problemi in politika v posameznih gospodarskih panogah, 10. družbeno samoupravljanje, 11. pravice in dolžnosti človeka in državljana, 12. osnove političnega sistema PSRJ, 13. osnovna stališča Jugoslavije v mednarodnih odnosih, 14. vloga KP oziroma ZK kot vodilne zavestne sile, 15. socialistična demokracija, 16. pojem in nekatere osnovne zakonitosti dialektičnega materializma, 17. andragogika za odrasle. S tem širokim in bogatim programom, ki ga bodo slušatelji obdelali v petih mesecih, dvakrat tedensko po tri ure, nudi večerna politična šola vse možnosti izobraževanja predvsem komunistom in vsem tistim, ki bodo v bodoče lahko postali člani ZK. din, kar bo rabila za soudeležbo pri najetju kredita za obnovo vinogradov in vrtnarstva. Podjetje PTT Koper bo dobilo iz tega sklada za napeljavo kabla iz Pirana do Kopra kat delež naše komune 3 milijone 192 'tisoč dinarjev. Podjetje Isitra Benz bo dobilo prihodnje leto še 5 milijonov, 5 milijonov pa so dobili že letos. S tem je krita obveznost občine Izola za novo črpalko, kjer znaša investicija 30 milijonov. Rižanski vodovod ureja v Sečovljah novo zajetje, od koder bo napajan vodovod in rezervoarji za vsako mesto. Celotna investicija bo znašala nad 100 milijonov in bo končana 1964. leta. Za Izolo je predviden rezervoar, ki bo držal 1000 m3 in bo zgrajen nad Simonovim zalivom leta 1964. Delež naše komune pri tej investiciji je za 1963. leto 8,750.000 din. O ureditvi motela »Belvede-re« in predvidenih investicijah, ki bodo znašale 111 milijonov, smo v Našem glasu že podrobneje pisali v eni prejšnjih številk. Delavci novega oddelka niso spali Investicijski sklad občine leta 1963 NK Delamaris tudi na tujem nezadržen Tako je ocenil nogometni kritik igro našega nogometnega kluba v Celju, ko se je le-ta pomeril z NK Celje. Dne 11. t. m. sta odigrala nogometno tekmo »NK DELAMARIS« in »NK CELJE« v Celju, kjer je naš klub zmagal z rezultatom 2:4 (0:2). Ta igra je ponovno potrdila visoko kvaliteto našega nogometnega kluba, ki je v Celju ponovno potrdil in pokazal sposobnosti MILORAD KOSTIC najboljši strelec SNL in prednosti, ki jih ima. Tuji kritiki, ki objektivno ocenjujejo to igro, izjavljajo, da so naši nogometaši presenetili s svojim znanjem in izredno požrtvovalnostjo. To se vidi tudi iz tega, da so dosegli takšen rezultat kljub temu, da je bil en igralec izločen iz igre in so skoraj 60 minut igrali samo z desetimi igralci. »POLET« piše dobesedno takole: »2e v začetku so gostje napadli in domača ob-tamba je imela dela čez glavo. Celjani so s skrajnimi napori preprečili žogi pot v mrežo. Po 10 minutah igre so domačini le. ne- kako uredili svoje vrste in tudi oni uprizorili nekaj nevarnih akcij, vendar so branilci gostov kot Sorgo, Černe in Gabrijelčič z odločnimi starti razdirali premehke zaključne akcije Celjanov. V 21. minuti je srednji krilec domačinov Jošt namenoma hotel prepustiti žogo vratarju, toda napadalec gostov Kovačič je bil v sprintu hitrejši in je iz dveh metrov plasiral žogo v mrežo — 1:0. Le dve minuti kasneje je bilo 2:0 za goste. Majhna napaka domače obrambe je bila usodna. Januš se je po levi strani dokopal do žoge in v solo akciji pobegnil obrambi ter s sedmih metrov ostro streljal in zadel mrežo — 2:0.« V 37. minuti je prišlo do nerodnega srečanja med našim branilcem Sorgom in Devčičem iz NK Celje, kar je izkoristil stranski sodnik (Celjan) in izločil Sorga iz igre. Očividci vedo povedati, da je bila s tem storjena očividna krivica NK Delamarisu, saj je Devčiič padel, potem ko je bil že tri metre stran od Sorga, ki naj bi bil kriv tega padca. Vendar tudi ta poteza ni mogla rešiti domačinov iz defenzive in je ostal gospodar položaja še vedno »Delamaris«. »Polet« pravi dalje: »Celjani so uredili svoje vrste, vendar so streli Dev-čiča, Florjanca in Adjidja postali plen dobrega vratarja gostov.« Tako nadaljuje list svojo reportažo o nedeljskem srečanju naših nogometašev z »NK CELJE« in zaključuje z besedami: »zmaga gostov je povsem zaslužena.« Za »NK CELJE« so igrali: De-vič, Ferme, Vidmar, Jager, Jošt, Nazor, Mihelin, Mešetovtiš, Dev-čič, Florjane, Adžič. ZABAVNA SATOVNICA Besede se začenjajo v poljih s puščico in se nadaljujejo v smeri kazalca na uri ter pomenijo: 1. planina v Bosni, znana iz NOB, 2. mesto v Turčiji, 3. moško ime, 4. ljudje avtomati, 5. kraj na Goriškem, 8. azijska država, 7. pristaniško mesto na Norveškem, 8. jugoslovanska reka, 9. ruski general (zmagovalec nad Napoleonom), 10. kraj na Gorenjskem, 11. mesto na Češkem, 12. kraj v okolici Velike Nedelje pri l->tuju. Za »NK DELAMARIS«: Fermo, Gabrijelčič, Černe, Sosič, Sorgo, Čendak, Milojkovič, Januš, Radovič, Kostič, Kovačič. Strelci: Kovačič v 21., Januš v 23., Kostič v 66. in 74. minuti za Delamaris, za Celje pa Devoič v 50. minuti in Adžič v 80. minuti. Sodil je Merčun iz Ljubljane. LESTVICA PO XII. KOLU SNL Triglav 12 9 2 1 26:13 20 Železničar 12 7 3 2 28:17 17 O.-Krim 12 6 2 4 16:14 14 Rudar T. 12 5 3 4 32:30 13 Ljubljana 11 5 2 3 27:18 12 Celje 12 5 2 5 21:18 12 Delamaris 12 4 4 4 22:25 12 Kladivar 12 3 6 3 17:21 12 Sobota 12 4 3 5 21:18 11 Slovan 12 5 1 6 23:23 11 Svoboda 12 3 4 5 15:16 10 Gorica 11 3 2 6 19:25 8 Ilirija 12 2 3 7 2:23 7 Rudar V. 12 2 1 9 13:31 5 STRELCI SNL 13 golov: Kostič (De) 12 golov: Maučec (So) 10 golov: Djaferovtič (Lj) 9 golov: Bajželj (Tr), Devčič (Celje) itd. REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno: 1. Acetilen, 7. skladišč^, 15. hotel, 16. spontano, 17. i, k, 19. Pad, 20. volt, 21. Ajd, 22. ce, 23. sok, 25. Ra-dion, 27. pek, 28. Azov, 30. šatraj, 32. port, 33. bes, 34. Ana, 36. nrav, 37. Tar, 38. E. R. (Edi Rusjan), 39. zrelo, 40. laik, 42. Ro, 43. bilanca, 45. i, e, 46. are, 48. Ajini, 49. Hašek, 52. kvart, 54. aneks, 55. Sidro, 57. Store, 60. Ata, 62. as, 63. počesan, 65. I. P. (Ivan Pengov), 67. boks, 69. veper, 70. me, 71. Niš, 73. Sinj, 75. lak, 76. vir, 77. jata, 78. stambol, 81. gong, 82. Ivo, 84. onemim, 86. Zei, 87. ve, 88. mat, 90. grem, 91. Kum, 93. c, č, 94. razkosan, 96. Kreta, 98. Haliaetum, 99. Einstein. Navpično: 1. Adis Abeba, 2. eh, 3. top, 4. itak, 5. led, 6. el, 7. Split, 8. kotorna, 9. 1, n, 10. ata, 11. daje, 12. Ind, 13. šo, 14. elektron, 16. sodar, 18. kozerija, 20. vaš, 22. Cerar, 24. kos, 26. Narin, 27. pot, 29. Unec, 31. jak, 34. arnika, 35. Alah, 39. zaneti, 40. Leeds, 41. krater, 44. Lina, 45. išias, 46. Avšček, 47. Eros, 50. as, 51. k, r, 53. traminec, 56. Opel, 58. energičen, 59. Vinji vrh, 61. konto, 64. Opal, 66. Piave, 67. Bis, 68. Kjangsu, 72. što, 74. Domen, 76. voz, 79. Beram, 80. Lim, 83. Gaza, 85. lues, 88. mai, 89. tke, 91. Krn, 92. MTT, 94. RL, 50. o, t, 96. ki, 97. a, e.