CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTlClIE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA leto viii. — St. 5 — cena 10 din celje. petek, 4. februarja 1955 Bik Tone Maslo — Tiske Celjek« tickarna — Uredništvo: Celje, Titov trg It. 1 — Poltmi predal 123 — Telefon 20-07 — Tekoii raSen Í2O-T-230 pri NB FLnj v CeUu. — Letna BaiTolnina 900, polletna 250, Četrtletna 139 dinarjev. — Iihaja viak petek — Poitnina plaiana v cotovini — RokopitOT a« ттш^лтл Oh prazniku vojaške enote v СеЦи Te dni slavi celjska vojaška enota 11. obletnico ustanovitve VII. udarne enote, ki je predhodnik sedanje enote v celjski garniziji. Prav je, če ob tem prazniku napišemo nekoliko besed o zgodovini te enote. 4. februarja 1944 se je v Crni travi blizu bolgarske meje v Srbiji formirala V. južno-moravska brigada. Sestavlje- na je bila iz borcev II. južno-morav- skega odreda in lužiškega odreda. De- jansko pa začetki te brigade niso šele od 4. februarja 1944. leta. Vodilni kader te brigade je izšel iz babiškega odreda, ki je bil po direktivi CKZKJ formiran že 17. junija 1941. leta. Ta odred je v začetku štel komaj 10 crno-travskih. »pčelbarov«, potem pa se je z veliko naglico večal in prerasel v močno udar- no enoto, ki je v zadnji vojni povzro- čila sovražniku težke izgube. Njih zgo- dovina revolucionarnosti sega še nazaj v predaprilsko Jugoslavijo. Tamošnji prebivalci so na svojih hrbtih občutili vso težo neljudske veliko-srbske bur- žoazije, zato so bili ob kapitulaciji Ju- goslavije med prvimi partizani. Pot predhodnice sedanje vojne pošte 6173 v Celju je bila težka. Po formi- ranju je kmalu V. južno-moravska bri- gada dobila naslov VII. udarna brigada. Poslej se ni več zadrževala v Srbiji, ampak je na povelje vrhovnega ko- mandanta preganjala sovražnika čez Bosno, Hrvaško in Slovenijo ter kon- čala svojo zmagoslavno pot na skraj- nem koncu naših zahodnih meja. V teh odločilnih bojih osvoboditve Jugosla- vije je v okviru XXIII. udarne divizije imela celo vrsto značajnih uspehov. Bila je večkrat pohvaljena in dobila priznanje celo od vrhovnega koman- danta tovariša Tita. Navajamo samo nekoliko podatkov njihovih bojnih uspehov. Na vseh potih je pokončala nad 1700 Nemcev, nad 700 Bolgarov, več kot 30 Italijanov, skoraj 300 usta- šev, 1000 četnikov vn domobrancev. Ra- nila je 2536 Nemcev, 1045 četnikov in še veliko število pripadnikov drugih sovražnih vojsk ter v skupnem številu, ki znaša nad 4500 sovražnih vojakov in oficirjev. Tudi ujela je veliko število sovražnih vojakov in domačih izdajal- cev, tako da je skupaj vrgla iz bojnega stroja okoli 11.000 sovražnih vojakov in oficirjev. Na svoji poti je brigada razbila okoli 800 različnih sovražnih postojank, med katerimi navajamo najvažnejše: Soko- banja, Boljevac, Knjaževac, Borski rud- nik, Tuzla, Gračanica, Doboj, Bosanski Brod, Drventa, Dvor na Uni, Kalino- vica, Kerestinac pri Zagrebu, Sv. Ne- delja in Sombor. Sodelovala je tudi v borbah za osvobojenje Beograda, Zagre- ba in Cačka. Brig^ada je imela v borbah za osvo- bojenje naše domovine tudi žrtve. 982 njenih borcev je položilo svoja živ- ljenja na oltar svobode. 1596 ranjenih in pogrešanih daje skupno s padlimi nad 2600 borcev in starešin. Vojaki in oficirji celjske enote so ponosni na bojne uspehe svojih pred- nikov. Oni so jim vzor pri sedanjih naporih, da čim, bolje pripravijo mlade kadre, da bi v primeru potrebe do- stojno brcrúli socialistično domovino in ne omadeževali časti svoje pred- hodnice junaške VII. udarne brigade. Celjska vojaška enota je v okviru proslave ustanovitve svoje enote orga- nizirala vrsto telesnovzgojnih priredi- tev, pri katerih so sodelovale skoraj vse ekipe celjskih podjetij in fizkultur- nih organizacij. Uredili so razstavo, ki prikazuje razne dokumente in pot slav- ne VII. udarne brigade. Organizirali so turnir v odbojki, kegljanju, patrol- nem teku itd. Na dan proslave bo v kasarni svečan pregled enote in parada, poleg tega pa še svečana akademija za vojake in podoficirje. Celjani se pridružujemo njihovemu prazniku z iskrenimi čestitkami tVi željami, da bi uspešno nadaljevali pot in uspehe svoje junaške predhodnice VIL udarne brigade, katere ustanovitev te dni proslavljamo. Pregled enot celjske garnizije NOV UPRAVNI ODBOR SIND. PODRUŽNICE V ŽELEZARNI ŠTORE BO SINDIKALNO DELO V PODJETJU ŠE BOLJ POŽIVEL Nedavno je bil v Zeleztarni Store občni zbor, na katerem je okoli 300 de- legatov izvolilo nov upravni odbor v imenu 1500-članskega kolektiva. Pred kratkim so se izvoljeni člani upravnega odbora sestali na prvi seji in razdelili področja dejavno.sti med posamezne komisije in odseke. Za predsednika upravnega odbora je bil na tem se- stanku izvoljen Darko Stare, ža tajnika Cokan Ivan in bilagajniika Drnovšek Ivan. Na tem sestanku niso samo kon- stituirali nov upravni odbor, temveč so živahna razpravljali že o predstoječih nalogah, predvsem o kulturnem in iz- obraževalnem delu in pomoči pri usta- navljanju komun. Na sestanku je bil navzoč tudi sekretar tovarniškega ko- miteja ZKJ tov. Jost Jože. VIII. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO CELJE Veliki uspehi na zdravstvenem polju v ponedeljek je bila pod predsedstvom tov. Rika Jermana v veliki dvorani Narodnega doma v Celju skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev za okraj Celje. Poleg odbornikov obeh zborov se je seje udeležilo več republiških ljudskih poslancev, zvezni poslanec tovariš VIKTOR AVBELJ ter sekretarja okrajnega in mestnega komiteja ZKS v Celju tov. FRANC SIMONIC in tov. OLGA VRABICEVA. Na dnev- nem redu seje je bilo poleg poročil Sveta za zdravstvo in socialno po- litiko in 2^oročila o delu sanitarne inšpekcije še poročilo o problemih kmetijstva. Vendar je to poročilo zaradi obsežnih referatov o zdrav- stvenih in sanitarnih problemihter zaradi daljše raprave preloženo na prihodnjo sejo. Izkazalo se je namreč, da ni koristno postavljati na dnevni red več važnih problemov hkrati, ker se po obsežnih poročilih razprava zavleče in ostanejo tako mnogi problemi neobdelani. Zato bi bilo priporočljivo, da bi odborniki poročila prejeli že nekaj dni pred za- sedanjem, se z njimi seznanili, na seji pa bi le o poročilih razpravljali. Tako bi seje hitreje potekale, zaključki in sklepi pa bi bili popolnejši. ZA POTREBE SPLOŠNEGA SKRBSTVA NAD 63 MILIJONOV DIN Predsednik sveta za zdravstvo in so- cialno politiko tov. Helena Borovšakova je v svojem poročilu nanizala vrsto uspehov in problemov s področja zdrav- stva v okraju. Na Celje kot zdravstve- ni center gravitira okoli 250.000 prebi- valcev. Sam okraj ima nad 152.000 pre- bivalcev, od katerih je okoli 34.000 so- cialno zavarovanih, 9000 je upokojen- cev in delovnih invalidov, 2730 je vo- jaških vojnih invalidov in nekaj tisoč socialnih podpirancev. Ko je govorila o skrbniški službi, je poudarua, da je bilo lani v prvih 10 mesecih postavlje- nih pKjd skrbništvo 61 oseb ter da je bil v 24 primerih uveden postopek proti staršem ali rejnikom zaradi grdega ravnanja z otroci a"; nezadostne oskrbe. V Bakru je v treii izmenah letovalo 141 otrok, v Bočni v dveh izmenah 89 otrok, v Avstriji v dveh izmenah 36 otrok in V Malinski 60 otrok. Brezplač- no je letovalo 32 otrok, ostali pa so plačali od 500 do 3000 din. Okrajni od- bor je podprl 44 šolskih mlečnih ku- hinj, kjer so otroci prejemali malico brezplačno ali pa so plačali le režijske stroške. Ker je počitniški dom v Bakru premajhen, bo nujno, da bo okraj do- bil svoj dom za počitniško kolonijo. Socialni domovi za otroke se vzdržu- jejo od 1. maja lani sami, le zdravstve- no in prosvetno osebje ter učila pla- čuje okrajni odbor. V otroškem domu na Polzeli je 63 otrok ter 22 uslužben- cev, v mladinskem domu na Dobrni je 62 otrok s 13 uslužbenci, v prehodnem domu na Dobrni i>a 53 otrok: in 13 usluž- bencev. V razpravi je nekdo pripomnil, da je v teh domovih sorazmerno pre- več uslužbencev, kar nedvomno povi- šuje mesečno oskrbnino, ki znaša v otroškem domu na Dobrni 8520 din. Za oskrbovanje invalidov je bilo lani do konec oktobra porabljeno nekaj nad 75 milijonov din, v Celju pa je lani začela poslovati tudi ortopedska delavnica. Za potrebe splošnega skrbstva je bilo lani v 10 mesecih porabljeno okoli 63,700.000 din. Dom onemoglih v Vojniku, ki je eden najbolj urejenih domov v Slove- niji, ima 232 postelj. Dom onemoglih v Slov. Konjicah pa 65 postelj. Reševalna postaja V Celju, ki spada tudi pod nad- zorstvo socialne zaščite ima 5 rešilnih avtomobilov. ZARADI SLABEGA GOSPODARSTVA V CELJSKI BOLNIŠNICI — 20 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA Ko je tov. Borovšakova govorila o zdravstvenih ustanovah, je dalj časa posvetila perečim problemom v celjski bolnišnici, kjer je zaposlenih 410 usluž- bencev in delavcev. Izrekla je pohvalo za uspehe in delo strokovnemu in zdravstvenemu kadru, ki je na dostojni višini, slabo luč pa meče na celjsko bolnišnico upravno osebje zaradi sla- bega gospodarjenja ter zasluži zaradi tega ostro kritiko. Zaradi malomarnega in slabega gospodarstva v bolnišnici, je nastal v lanskem letu primanjkljaj okoli 20 milijonov dinarjev. Komisija, ki je pregledovala stanje v bolnišnici, je med drugim ugotovila tudi, da se je večkrat kuhalo več obrokov hrane kot je bilo bolnikov, da predpisanih in nabavljenih priboljškov težki bolniki večkrat niso prejeli, da se je v skla- diščih hrana kvarila, evidenca nad ži- vili in inventarjem je bila pomanjklji- va itd. V celjsko bolnišnico je bilo do konec oktobra lani sprejeto 28.600 pacientov, povprečen oskrbniški dan se je pa v lanskem letu štirikrat povečal in do- segel v zadnjem četrtletju višino 949 din. Največji problemi, ki trenutno tarejo celjsko bolnišnico, so investicije za nje- no razširitev, za kar bi bilo letos po- trebno okoli 65 milijonov dinarjev. Dela, ki so jih lani začeli, bodo nadalje- vali. V letošnjem letu bi radi uredili infekcijski oddelek, zgradili kuhinjo z internatom šole za medicinske sestre, uredili kanalizacijo ter dokončali trakt, v katerem bo fizikalna terapija, šola za medicinske sestre in okuLstični od- delek. Zraven tega pa je nujno pKDtrebno zgraditi tudi nekaj stanovanj za zdrav- stveno osebje. V OKRAJU BI POTREBOVALI NAJMANJ ŠE 10 ZDRAVNIKOV Ko je predsednica Sveta govorila o ostalih zdravstvenih ustanovah, je po- udarua, da bolnišnica za tuberkulozo v Novem Celju z 250 posteljami ne za- došča potrebam, ker sprejema bolnike tudi iz ostalih okrajev, predvsem iz za- savskih revirjev in brežiškega okraja. Lani se je zdravilo v njej 887 bolni- kov. Bolnišnica, ki jo vodijo preizku- šeni in požrtvovalni zdravniški kadri, bi pK)trebovala okoli 13 milijonov di- narjev kredita za ureditev dvorane za kulturne prireditve, za ureditev ležalne lope za otroke ter kopalnice za osebje bolnišnice, ki sedaj uporablja kopal- nice, kjer se kopljejo bolniki. Nato je govorila o problemih okrajnega zdrav- stvenega doma pod čigar okrilje spada 13 samostojnih zdravstvenih domov, 7 ambulant, 14 zobnih ambulant in 7 zob- nih laboratorijev. Medtem, ko so v ne- katerih zdravstvenih domovih upravni odbori dobro razumeli smisel samo- upravljanja ter se zanimajo za zdrav- stveno problematiko na svojem pod- (Nadaljevanje na 3. strani) Obnovljena skrb za ljudske knjižnice v prvih dneh letošnjega leta je izdeila Ljudska prosveta Slovenije razglas, v katerem poudarja važnost povečanja skrbi za pravilno in živahnejše poslo- vanje ljudskihi knjižnic. Razglas, ki so ga T>odpisali mnogi znani kulturni in prosvetni delavci Slovenije, pojasnjuje med drugim tudi nova pota, ki jih misli ubrati Ljudska prosveta, da bi čim bolj uresničila svoje namene. Pomen knjižnic na našem podeželju je gotovo vsakomur jasen, saj njihovo redno in uspešno delovanje dviga med drugim tudi kulturno stopnjo prebival- stva in omogoča večini, ki si zaradi pre- visokih cen knjig ne morejo sami ku- piti, zabavo in pouk. Prav visoke cene knjig pa so bile tudi glavna ovira dosedanjemu poslo- vi^.nju knjižnic, kajti zaradi pomanjka- nja denarnih sredstev niso mogle na- bavljati novih, s tem pa so zastarele in izgubile mnogo tistih obiskovalcev, ki so sicer redno zahajali vanje. Poleg tega pa mnogi, ki so knjižnice uprav- jjali, večkrat niso čutili toliko poklic- nega zanimanja, da bi ljudi na kakršen- koli način vzpodbujali k branju, kar bi sicer lahko dosegli z minimalnim na- porom in — sposobnostjo. Seveda pa je glavna ovira, ki je do- slej zavirala delo teh že obstoječih knjižnic — denar. Zato niso .ustanav- ljali novih, kajti cb vprašanju denarja se je vse ustavilo. Kljub temu, da je bilo sredstev za kulturni in prosvetni dvig slovenskega podeželja vedno vsaj relat;\mo dovolj, so pri tem popolnoma pozabljali na knjižnice in jim le redko- kdaj pripisovali tisto važnost, ki jo v -esnici imajo. V ospredju so bile naj- /ečkrat le potrebe igralskih družin, knjižnice pa so zanemarjali. Ce pa se je že našel kdo, ki se je čutil dolžnega podpreti knjižnico, je zaradi malomar- nosti upravnikov nekaterih knjižnic tudi ta pomoč propadla. Zaradi tega je Ljudska prosveta skle- nila popolnoma spremeniti dosedanje po3lovanje knjižnic po našihi vaseh. Z denarjem, ki ga bo dobila od raznih ustanov, podjetij, pa tudi s knjižnimi darovi posameznikov, hoče popolnoma prenoviti stare knjižnice in kolikor mo- goče povečati njihovo mrežo z ustano- vitvijo novih. V ta namen je predložila Ljudski skupščini LRS v obravnavo in potrdilo zakon o ljudskih knjižnicah in zaprosila zadružna podjetja vse Slove- nije, da bi za kulturni dvig in razširitev mreže'knjižnic prispevala po 1 odstotek svojega letnega dobička. To bi zneslo skupaj oikdi 30 milijonov in s to vsoto bi se dalo marsikaj storiti. S tem de- narjem bi Ljudska prosveta lahko opre- mila mnogo knjižnic, posebno še zato, ker je s slovenskimi knjižnimi založba- mi sklenila dogovor, -po katerem bi ji te prodale veliko število knjig, ki jim sedaj kot mrtvo blago leže v skladiščih, po znižani ceni, s popustom 20 do 50 odstotkov pri knjigi. Na ta način bi bilo mogoče doseči velike usp>ehe pri izbolj- šanju poslovanja slovenskih ljudskih knjižnic. Mislim, da o pomenu te akcije, kakor tudi o pomenu ljudskih knjižnic samih ni treba ponovno govoriti. Kulturno po- slanstvo, ki ga te med našim preprostim prebivalstvom opravljajo, je dovolj ve- like vrednosti, da opraviči in celo pod- pre prizadevanje, ki ga je za uresničitev teh -pomembnih nači'tov pokazaia Ljud- >ka prosveta Slovenije. —č Na povratku v domovino ŠE SESTANEK TiTO-NaSER »Galeb« se v spremstvu dveh bojnih ladij vrača v domovino. Potem, ko je predsednik Tito zapustil Indijo, se je prvič izkrcal v Adenu, kjer so mu izka- zali velike časti. Predsed- nik si je mesto ogledal. Iz Adena je plul »Galeb« po Rdečem morju in zdaj pluje po Sueškem prekopu, kjer je maršal Tito sprejel na krovu predsednika egip- tovske revolucionarne vla- de, ki je ob Titovi vožnji v Indijo in Burmo to željo i izrazil preko svojega poslanca. — Ta sestanek ima velik pomen, saj ima Jugoslavija z Egiptom prijateljske stike. — Jugoslovanski narodi z velikim navdušenjem pričakujejo vrnitve svojega predsednika v domovino, po skoraj dvomesečni odsotnosti na izredno važni poti v interesu miru v svetu. Stev. 5 — etran 2 CELJSKI TEDNIK, 4. februarja lÖ5i POGLED PO SVETU Na oko bi človek sodil, da je vsem jasno: koekststenca, mirno sožiije med narodi, državami, velesilami, ali bolje, med obema blokoma je možno samo, če obe strani nekoliko popustita, da se izrodi — kompromis. Kompromis je si- cer za prenekaterega duha znamenje slabosti in nenačelnosti, toda, priznaj- mo, za mirno in srečno življenje, pa- metno in smotrno delovanje neobhodno potrebna reč. Toda naj Jbo še tako pa- meten in utemeljen, doslej ni pokazala nobena stran volje, da ga uresni- či. Ne smemo biti utopisti, kakor so bili že nekateri stari modreci: »Ko vsem bi isto prav bilo in modro, bi ne bilo prepiranja na svetu«. To nikoli ni bilo in ni videti, da bo. »V besedi še, praksa ve drugače,« kakor bi rekel Euripides. Poglejmo zadevo s Formozo! Eisen- hower ni pomiril sveta s svojo poslani- co Kongresu. Formozo šteje za važen člen v obrambi Pacifika in ZDA, nekaj, česar v fronti od Aleutov do Filipinov ali do Antarktike ne sme izpustiti iz rok. Ce bi jo Kitajska napadla, bodo ZDA napadle celino. Ni govora o priznanju kitajske suverenosti nad For- mozo. Izpraznili bodo otoke ob kitajski obali, Tacen, Kvemoj pred Amojem in Macu, toda, da obdrže oblast — »peklu vojne bi se pogreznili v dno«, da se spet poslužimo besed velikega kritične- ga duha antike. Nič zato, če ima Ki- tajska 600 milijonov ljudi, če ima pra- vico do svoje zemlje! Edino, o čemer bi se dalo razpravljati, sta dve Kitajski in začasno premirje med njima. To je cena za to, da se obdrži mir, kajti čas za spopad še ni ugoden — za nobeno stran. To nam tudi potrjuje upanje, da bo do nekega sporazuma prišlo. Anglija posreduje s predlogom, naj se izvede plebiscit, nato pa naj Formozo prevza- me v varstvo OZN. Toda v Angliji je Attleejeva opozicija odločno zoper to, da bi ZDA vztrajale na dosedanjem sta- lišču, odločno tudi zoper nejasno Ede- novo stališče glede Formoze. SZ je pre- dala zadevo Varnostnemu svetu, kar bo za ta mednarodni forum gotovo trd oreh. Na nek način se bo že treba po- botati: večino reči more uravnati v živ- ljenju razuma bistrovidnosti. Nimamo vzroka, da bi se bali kakega slepila v obliki zlega naključja, ki bi odstranilo preudarnost, diplomate pa rešilo zadre- ge in neodločnosti. Zadrega in neodločnost pa prav tako vladata tudi v sferah nemškega vpra- šanja. SZ je ukinila vojno stanje z Nemčijo in s tem propagandnim, aka- demskim ukrepom, ki so ga zahodne drŽave izvršile leta 1951, podrla Ollen- hauerjevo opozicijo, ki je proti pari- škim sporazumom. Ker tudi Mendès- France vztraja pri svoji akciji za četver- no konferenco in za pogajanja z Moskvo, sta zdaj na zapadu dve vzporedni ak- ciji, ki pariške sporazume vezeta na po- noven poizkus pomirjevanja Evrope. Govori se še o nekaki pogojni ratifi- kaciji pariških sporazuviiov, češ, če SZ ne bo popustila, potem šele naj velja ratifikacija. Zadrega je tem večja, ker Mendès-France ni bil nič kaj zadovo- ljen z vtisom, ki ga je videl ob svojem predlogu o Mednarodni agenciji za obo- rožitev v Nemčiji. Nemška industrija si namreč obeta prevelike dobičke od oboroževanja, da bi si želela mednarod- no kontrolo. Toda kaj bi pomagalo kon- trolirati nemško vojsko, nemški indu- striji pa dati prosto pot? To je doka- zala Zapadna Nemčija v 9 povojnih le- tih! Njeno obnašanje do naše države pri pogajanjih o povračilu škode našim dr- žavljanom tudi kaže, da imajo tisti prav, ki terjajo učinkovito kontrolo nad njo. K temu še nekaj značilnih drobnih novic: Italija bo od ZDA zahtevala mo- derno atomsko orožje, da bo »priprav- ljena kakor ostale zahodne države«. To je odkrita beseda, toda odkrita beseda ni vedno znamenje svobodnega mišlje- nja, treba ji je tudi določiti pravi čas. Nam se zdi, da Scelba ni izbral najbolj primernega trenutka. — V Costarici ni popolnoma jasno, kaj je bilo v ozadju. Vsekakor niso užgale protikomunistične parole, saj Figuerezov režim res ni ko- munističen. Pravijo, da se je OAS le zbala za svoj ugled, ki je tako občutno trpel ob Guatemali. Zdaj Costarica ob- tožuje samo Nicaraguo, saj je padel med uporniki celo sin predsednika Ni- carague. — Arabski svet se $e ni podal pritisku Zapada. Egipt, Jordanija, Siri- ja, Libanon, Saudska Arabija so skle- nile ustanoviti enotno vojaško povelj- stvo, iraško vlado pa obsojajo kot reak- cionarno. Libija pa je izjavila, da ne gre s svojeglavo Arabsko ligo. Kaže pa, da bo Egipt težko prodrl s svojim kon- ceptom neodvisne politike. Interesi ve- lesil so tu preveč kočljivi, zato so in- trige toliko večje. — Mi pa pričakujemo naše poslanstvo, ki je obiskalo Indijo in Burmo. Maršal Tito je v odsotnosti sprejel vabilo francoskega predsednika Cotyja, da obišče še Francijo. Tudi to kaže, da ima naša zunanja politika ve- ljavo in ugled. Drži antična, Demokri- tova modrost, da se sposoben mož spo- zna ne samo po svojem delu, marveč tudi po tem, kar hoče. In mi nočemo ničesar slabega: sodelovanje, mir, ena- kopravnost, duha strpnosti med sistemi, nazori, narodi, državami, to hočemo in ničesar drugega. T. O. S SEJE ZAČASNEGA ODBORA SZDL ZA BODOČO SAVINJSKO KOMUNO V veliki razgibanosti organizacij SZDL Gomilsho noče zaostati Konec preieklega iedna je bila v Žal- cu seja začasnega odbora SZDL za bodočo savinjsko komuno. Sejo je vodil predsednik začasnega komrniskega od- bora SZDL tov. Kovač. Iz njegovega poročila pa iudi iz razprave povzema- mo, da so priprave za ustanovitev ko- mune v Savinjski dolini vzbudile pri veliki večini prebivalstva zelo veliko zanimanje. Na neštetiti sestankiti, kon- ferencah itd., so ljudje živo razpravljali o vlogi in delu bodoče komune. Kakor na terenu, tako so tudi delovni kolek- tivi pokazali izredno zanimanje za bo- doče komune. Poleg tega pa se vodi v delovnih kolektivih glavna razprava o družbenem planu ter o novem pla- čilnem silemu. Na splošno lahko ugo- tovimo, da je položaj v Savinjski do- lini ugoden. V posameznih krajih in ob- činah pa bi bil lahko še nekoliko boljši, če bi bili skozi ves čas bolj delavni tudi odt)ori organizacij SZDL. Dovolj življenjske sposobnosti so zla- sti pokazale organizacije SZDL v Pre- boldu. Tu so že zdavnaj rešili vsa or- ganizacijska vprašanja, tako da so v zadnjem času lahko posvetili več po- zornosti vzgoji članstva. V veliki razgi- banosti organizacij SZDL v vsej Savinj- ski dolini Braslovče prav nič ne zaosta- jajo. Vidi pa se', da je tu nastalo po- sebno živahno od takrat, ko so začeli graditi Partizansko cesto na Dobrovlje. Tudi organizacije na Taboru so se v zadnjem času zganile. Zlasti lepe uspe- he 50 dosegle pri zbiranju novih članov. Tako so v zadnjih dnevih dvignili po- vprečni odstotek članstva od 50 na 70, kar je nedvomno zavidanja vreden uspeh. Tudi na Polzeli se trudijo, da bi nadoknadili zamuieno organizacijsko delo. V občini Polzela pa je posebno vprašanje St. Andraž, kjer je komaj četrtina prebivalcev članov SZDL. V Petrovčah so šli v zadnjem času na novo pot, ki kaže, da bo uspešna. V odbore SZDL so pritegnili nove mlade ljudi, zlasti tiste komuniste, ki so v mi- nulem letu zapustili vrste Ljudske mla- dine. Več pa bo treba tu storiti še na sodelovanju organizacij SZDL z delov- nimi kolektivi. Kaj pa Gomilsko? Do nedavnega je vse kazalo, da bo orga- nizacija SZDL v tej občini šla namesto naprej, hitro nazaj. Tu je bil tudi edini primer, da so prebivalci vračali nove legitimacije SZDL. Pa tudi sicer so imeli mnogo pripomb in mnoge med njimi celo upravičene. Takšno je bilo stanje do pred kratkim. Na zadnji seji pa so odborniki SZDL obljubili, da bo- do sami popravili stanje. Nova aktiv- nost se je kmalu pokazala. Zlasti so začeli urejevati organizacijska vpraša- nja. Tako je prav. Zato vse kaže, da bomo že v bližnji prihodnosti organiza- cije SZDL lahko uvrstili med najh)oli delavne. Kaže, da Gomilsko noče za- ostati v delu na področju Savinjske doline. Kakor je Vransko že v prvih pripra- vah na ustanovitev komune stalo pre- cej ob strani in se zavzemalo za čud- na stališča, tako je približno tudi sedaj v tem trgu. Organizacije SZDL, ozi- roma njihovi vodilni odborniki, zlasti pa iz občinskega odbora, ne čutijo po- trebe po delu. Sicer pa pravijo, da se je tu močno uveljavila praksa, da one- mogočijo slehernega tovariša, ki bi ho- tel prijeti za delo. Vprašanje je le, kako dolgo bodo na Vranskem vzdržali pri takšnem delu. Na področju občinskega odbora SZDL Griže je bilo do nedavna še nekaj va- ških odborov, ki se v zadnjih dveh letih sploh* niso sestali. Tako zlasti v Zagre- benu ter Podhumu. Ko pa so v minulih dneti v te vasi prišli aktivisti, so do- mačini pokazali dovolj volje in zani- manja, da v kratkem sami uredijo vsa zaostala vprašanja, zlasti pa spiske članov in podobno. Najmanj življenja pa kaže organizacija SZDL v Zabu- kovci, kar je najbolj žalostno, saj je tu največ komunistov, ki so odgovorni za delo SZDL. Medtem ko imajo v Žalcu organiza- cijska vprašanja rešena in je tudi od- stotek članstva tu najbolj zadovoljiv, saj dosega 100%, pa je nekoliko slabši položaj v obrobnih predelih žalske ob- čine. V Šempetru so krepko prijeli za delo, tako da ni bojazni, da ne bi rešili zlasti osnovna organizacijska vpra- šanja. Ne glede na ugodno delo in izredno živahnost organizacij SZDL, ki se te dni tudi pripravljajo na svoje občne zbore, pa bo treba še mnogo prizadev- nosti ravno pri vključevanju novih čla- nov v vrste SZDL. To zlasti zato, ker dosega povprečni odstotek članstva SZDL na področju bodoče Savinjske komune le 63%. Na zadnjih sestankih vaških odborov, pa tudi občinskih organizacij SZDL sc je med drugim pojavilo še vprašanje združevanja manjših in nedelavnih os- novnih organizacij v večje in močnejše enote. To vprašanje se je zlasti poja- vilo takrat, ko so sklenili, da med ko- munskim odborom SZDL ter osnovnimi- vaškimi organizacijami ne bodo usta- navljali še nekih vmesnih odborov. Po trenutnem stanju, ko je na področju Savinjske doline kar 62 osnovnih orga- nizacij, pa bi en sam komunski odbor le težko držal tesne stike s tolikšnimi odbori. Zaradi tega, pa tudi zaradi ne- delavnosti in slične problematike, so se odločili, da bodo v času občnih zborov izvršili tudi to združevanje nekaterih vaških odborov. Tako kaže, da bo ob ustanovitvi na področju Savinjske do- line za skoraj poloyico manj odborov osnovnih organizacij. Tako bo tudi ta korak pomenil korak naprej v utrjeva- nju organizacij SZDL, saj bo izbira kadra dosti boljša in večja. ¿ Prijavljanje zahtevkov za dodatno pokojnino v Uradnem listu FLRJ štev. 57I54 je izšla Uredba o izplače- vanju začasnega dodatka na po- kojnine. V poštev pridejo samo tisti uživa,lstavila obnovo kmetijstva, predvsem sadjar- stva, ki ima v gričevnatih predelih oko- lice Šaleške doline najlepše možnosti za razvoj. Dokaz za to so krasni sador- njaki v St. Ilju; imena šentiljskih sad- jarjev Jelen, Dolinšek in drugi slovijo daleč po naši domovini. EXa bi z obnovo čimprej začeli, Je ra- druga organizirala tečaj za sadjarje, na katerem bodo predavali priznani stro- ko\Tij.aki. Vsakemu predavanju bo sle--, dila razprava, v kateri se bodo kmeto- valci lahko po domače pogovorili s pre- davatelji in prejeli od njih še dosti ko- ristnih navodil. V popoldanskih urah si bodo ogledovali kmetijske stroje, predvsem modeme škropilnice. Agro- sei-vis Šempeter bo poslal strokovnjaka, strojnika, ki bo udeležencem razložil tehniko škropljenja in ravnanje s škro- pilnicami. Okoliški sadjarji se za tečaj zelo zanimajo, saj je 2:adruga prejela nad 60 prijav. Go Jenke kmečko-gospodarske šole, Id jo je zadruga tudi izdatno podprla, bo- do vse dneve skrbele za dobro in tečno kosilo, ki ga bodo tečajniki dobili (brez- plačno. Ob tej prüiki bodo lahko po- kazale, če so pouku v kuhanju in ser- viranju sledile z zanimanjem in kako spretne eo pri tem že instale. K. OB KNЛ2NI АКС1Л NASIH ZAL02B i Ne pozabite na tale dela ! Kaj bi še poudarjali pomen dobre knjige, saj ne moremo nič več novega povedati, toliko je že napisanega o tem. In vendar je doslej že marsikatero dobro delo obležalo v skladiščih naših založb. Toda, če so se doslej nekatere naše ljudske knjižnice izgovarjale, da ne mo- rejo kupovati novitet, ker imajo pre- malo denarja, bo poslej izgovor največ- krat jalov. Založbe bodo namreč od januarja do marca izvedle knjižno akci- jo in v tem času prodajale z 20 do 50- odstotnim popustom večino domačih in tujih beletrističnih del, poljudnoznan- stvenih in celo znanstvenih knjig, ki so jih izdale po vojni. Večje ugodnosti knjižnicam pač ne bi mogle nuditi! Ali ne bi res upravičeno zamerili vsem ti- stim knjižničarjem, ki ne bi izkoristili nevsakdanje priložnosti in s tem rešili knjižnice iz ohromelosti, v katero so nujno zapadle, ker niso Obnavljale knjižnega fonda? Ker bo med knjižno akcijo izbor knjig po znižani ceni zelo pester, morda ne bi škodilo, če E>osebej opozorimo na tiste, ki zaradi umetniške, kulturno- vzgojne in izobraževalne vrednosti brezpogojno zaslužijo, da jih uvrstimo vsaj na police javnih knjižnic, če jih že na zasebne ne moremo. , Naj se zadržim najprej pri domači književnosti. Državna založba Slovenije je doslej izdala že 40 zvezkov Zbrađiih del slovensikih pe«niikhrvaške Itnjiževnosti în še vrsto drugih, Id jih nismo omentili (sea¡nam je objaivljen v glasilu Ljudske prosvete Slovenije), bo Državna založba Slove- nije pocenila za 20 do 30 %. V nekaterih ljudskih knjižnicah je prevodna literatura še dokaj slaho za- stopana. Zdaj je najugodnejši čas, da si jo nakupijo, saj bodo dobile marsikatero delo za tričetrtinsko ceno ali morda še ceneje. Ce ste že hrali odlični roman svetovno znanega ameriškega pisatelja I^ewisa Sinclaiirja »Babbitt«, ga knjižni- čarju lahko priix>ročite za nakup. Ali ni pisatelj prav v tem delu duhovito ironiziral in brezobzirno raakrinkal Ameriko in osmešil amerikanske kapi- taliste v času gostpodarskega razcveta po pi*vi svetovni vojni? Roman je sicer ob prvem izidu dvignil v dom.ovini ve- liko prahu, Anglija pa ga je že toda| uvrstila med najboljše bestsellerje. Kdor je prebral Balzaoove »Izgublje- ne iluzije«, ga bo brez dvoma zanimal« tudi njih nadaljevanje, roman »Blišč te beda kurtizan«, kjer avtor še naprej razgalja gnilobo tako imenovane višje družbe. V celoti je delo prerez dobe, ki jo opisuje. Izmed francoskih prevodov, ki bodo naprodaj r>o zsnižani ceni, je pri- vlačen in hkrati poučen še StendhaloT roman »Rdeče in črno«. Ob razburljivi zgodbi lepotca Julij ana najde Stendhal priložnost, da zavihti bič nad francoske aristokracijo, hierarhijo ter meščan- stvom devetnajstega stoletja. Strašni čas pred francosko revolucijo in tik za njo pa slikovito in umetniško dovršen« podaja Charles Dickens v romanu »Po- vest o dveh mestiLh«. Med angleško prevodno literaturo naj si knjižnice nabavijo tudi tale dela, če jih še nimajo: zgodovinski roman »Henry Esmond«, ki je hkrati eden najlepšik ljubezenskih romanov v svetovnem me- rilu. Njegov avtor William Tliackeray se je našim bralcem priljubil že s svo- jim »Sejmom ničevosti«, s katerim je zaslovel po vsem svetu. Ne bi bilo od- več, če bi si nabavile še romean Antho- nyja Trollopea »Pod zvoniki Barche- stra« — živobarvno podobo moraln« pokvarjenosti anglikanske duhovščine. Med najnovejšimi deli priporočamo ro- man svetovno znanega dramatika ìm romanopisca, esejista Johna B. Priest- leyja »Pojo naj ljudje«, ki morda pri nas zato ni vzbudil tolikšne pozornosti, kakor jo po svoji vsebini in obdelavi zasluži, ker avtorja poznamo predvsem kot dramatika. Čeprav je delo poln« blagega humorja, mu ne manjka ostr« kritike angleških družbenih razmer im družbenega sistema sploh. (Konec prihodnjii^ Zaščitne maske so pri nas se težaven problem Ze dosedanji delovni pogoji v naših podjetjih in še posebno na- dalnji razvoj našega gospodar- stva postavlja pred nas vse iz dneva v dan večje potrebe in skrbi za čim boljšo zaščito delavcev. Ni- so redki primeri, ko stojimo pred p/oblemom, kako obvarovati za- poslene ljudi pred raznimi plini, hlapi in parami ter drugimi škod- ljivimi atmosferskimi vpUvi, ki nastajajo v podjetjih. Postavlja se nujna zahteva po primernih maskah, ki pa jih za vse potrebe pri nas še ne izdelujemo. Posebno je težavno tam, kjer morajo de- lavci izvršiti neko opravilo pod slabimi atmosferskimi prilikami, kjer enotna maska in samo z enim filtrom ne zadostuje. V ta- kih primerih se priporoča cevna maska, pod katero se delo bolj varno opravlja zaradi tega, ker delavcu-po posebni cevi dovaja- jo sveži zrak in je popolnoma ne- odvisen od atmosfere, v kateti dela. Tako masko, s potrebnimi dodatnimi deli so začeli pred kratkim izdelovati v Zagrebu, s čimer je storjen še en korak na- prej prizadevanjih za čim bolj- šo zaščito delavcev. Razumljivo je, da je pod talzo masko delo mnogo težavnejše, ker delavca omejuje v njegovi nor- malni delavnosti, vendar pa bomo to okoliščino upoštevali in tako masko uporabljali samo tam, kjer drugih zaščitnih varnostnih ukre- pov ni moči izvesti. Ta maska je res napredek, vendar pa se pri tem n'e bi mogli in smeli ustavi- ti. Morda bo še nekdo iznašel kaj novega, morda obstoječe izpopolnil ali pa vsaj dal koristno idejo. Cim več ljudi bo sodelovalo tudi pri tem delu, tem več uspehov bomo dosegli in s tem predvsem obvarovali naše proizvajalce. Nova tekstilna tovarna v Kozjem bo začela obratovati 2e dalj časa eo, v kozjanski občini razmišljali o tem, kako bi doma zapo- slili visoko število brezposelnih, pred- vsem ženske mladine. Pri nezaposlenih moških so nekako rešili ta problem, saj so v preteklem letu poslali 26 mladin- cev v rudnik Velenje in Zabukovco. Deklet^ pa so doma tolkla revščino, v poletnem času pa sprejemala vsa- kršno priložnostno delo na kmetih. Vendar so bili zaslužki tako neznatni, da so se le s težavo preživljala. Zato so v Kozjem prišli na idejo, da bi ustanovili novo tekstilno tovarno. Po- svetovali so se s celjskim okrajem, do- bili tozadevnega strokoamjaka-tekstilca, našli prostor in začeli stikati za stroji, kar vse se jim je nekako posrečilo. V gradu, kjer bo imela tovarna svoj* prostore, so že nameščeni stroji, ki so jih dala razna podjetja. Iz seznama ne- zaposlenih so izbrali po socialnem se- stavu najpotrebnejše in jih poslali na prakso v tekstilno tovarno Šempeter. S 15. marcem bo tovarna, ki bo samo- stojno otortno podjetje, že začela obra- tovati. Delali bodo v dveh izmenah, če pa se bo pokazala potreba in uspehi, bodo delali v treh izmenah. Zaenkrat bodo izdelovali samo platno, pozneje pa bedo proizvajali tudi barvasto blago in verjetno sčasoma tudi vzorčasto blago. Z ustanovitvijo nove tekstilne tovar- ne bodo v Kozjem zelo zmanjšali vedno naraščajoče število brezposelnih, CELJSKI TEDNIK, 4. februarja 1955 Stev. 5 — stran 3 (Nadaljevanje s 1. strani) VEUKI USPEHI NA ZDRAVSTVENEM POLJU ročju, so ponekod ti odbori še nedelav- oi in se ne brigajo dovolj, da bi iz- boljšali zdravstveno službo. To se je videlo tudi pri adaptacijskili delih, saj je upravni odbor Zdravstvenega doma Y Laškem kot najboljši in najagilnejši hitro poskrbel za adaptacijo doma, medtem ko se upravni odbor na Vran- skem za to ni dovolj brigal. V zdrav- stvenih domoviii dela 18 zdravnikov, kar je pa občutno premalo. Potrebovali bi še 10 zdravnikov, ker bodo nekateri #dšii v pokoj, ponekod so preveč obre- menjeni z delom na rcnsežnem področ- ju, v Podčetrtku, Vitanju, Rogatcu, Li- bojah in Dobrni pa so brez stalnega zdravnika. V ambulantah je bilo do oktobra lani izvršenih 149.239 zdrav- niških pregledov ter 7317 obiskov na domu. Te številke nam dovolj nazorno prikažejo, kako velika je potreba po višjem pa tudi po srednjem medicin- skem kadru. Vse pa izgleda, da ta pro- blem, ne bo tako dolgo rešen, kljub te- mu, da ima okraj nekaj štipendistov, ki se bodo po končanih študijah vrnili, dokler ne bo možno preskrbeti za te ljudi tudi primernih stanovanj. NOVA ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE V BODOČIH KOMUNAH V svojem poročilu je predsednica Sveta obravnavala tudi probleme okraj- nega higienskega zavoda, posvetovalnic, delo babic, ki so nudile pomoč v 890 primerih ter pri 17 splavih in izvršue 12.592 obiskov pni dojenčkih in no- sečnicah. Na območju okraja so tudi 3 protituberkulozni dispanzerji, in sicer T Celju, Žalcu in Rogatcu. Potreben bi pa bil še dispanzer na Kozjanskem in na Vranskem. Zelo uspešna je bUa lani tudi fluorografska akcija v Celju in okolici. V Celju je bilo od 30.079 pre- gledanih 1626 sumljivih oseb, katere so morali še podrobno pregledati v dispan- zerju. Pri teh pregledih so ugotovili 210 holnikov z odprto tuberkulozo, kar zna- la 0,7% fluorografiranih. Od teh je bilo 113 primerov neznanih, ostali pa so se it zdravili. V celjski okolici pa so od 74.967 pregledanih odkrili 2165 dvom' Ijivih oseb, pri katerih so pri temelji- tejšem pregledu odkrili 205 z aktivna tuberkulozo, 543 pa z neaktivno. Poleg tega so v 888 primerih ob tej priliki ugotovili tudi druga obolenja prsnih organov, med njimi tudi 3 rakasta. Tov. Borovšakova je nakazala tudi reorganizacijo zdravstvenih domov v bodočih komunah. Na sedežih bodočih komun bodo zdravstveni domovi s po- polno zdravstveno službo, in sicer z zobno ambulanto, preventivno službo in 2 ustanovo za zaščito matere in otro- ka. Zdravstveni domovi bodo povezo- vali na svojem področju vse ambulante, ki se bodo preimenovale v zdravstvene postaje. Z novo organizacijo se bo okr. zdravstveni dom ukinil kot samouprav- ni organ, referat za zdravstvo pa bo vodilo tajništvo za zdravstvo in social- no politiko. NALEZLJIVE BOLEZNI SO V UPADANJU Sanitarni inšpektor dr. Ivan Podpe- éan pa je v svojem poročilu poudaru, rehitevanje. Na cesti III. reda Vitanje—Strmec sta 26. I. 1955 ob 15,15 trčUa dva tovor- na avtomobila. Tovorni avto JLA je vozil iz smeri Vitanje proti Vojniku, medtem ko je drugi tovorni avtomobu S-4636 vozil v nasprotno smer. Na ne- preglednem ovinku sta se voznika pre- pozno zagledala, da bi vozili ustavila. Nastalo je trčenje, h kateremu je po- magala tudi poledica na cesti. Žrtev ni bilo. materialna škoda pa zaaaša okoli lO.COO din. Na cesti III. reda Sentjnr—Sv. Jakob v vasi Šibenik pri hiš. št. 1 sta 8. I. 1955 troua tovorni avtomobil 8-46в5 in osebni avtomobil S-5643. Voznik tovornega avtomobila je vozil po klancu navzdol s prekoračeno hitrostjo in z neustrezni- mi zavorami. Na nepreglednem ovinku je ta opazil nasproti prihajajoči osebni avtomobil, vendar je bilo prepozno, da bi se oba ustavila. Tovorni avto je za- del v osebnega, ki je utri>el večjo škodo, medtem ko je škoda na tovornem avto- mobilu manjša. Glede krivde bo izreklo zadnjo besedo sodišče. « V nedeljo, dne 30. I. 1955 sta se ob 13. uri na križišču v Dolenji vasi pri Preboldu zaletela drug v drugega dva osebna avtomobila. Prvi s štev. S-4990 je vozil iz smeri Prebolda proti Celju, drugi s številko S-5011 pa iz smeri (Nadaljevanje na 4. strani) Spomini na smučarsko tekmovanje nomnarjev v Franciji Spomini na pi-vo smučarsko tekmo- vanje novinarjev devetih evropskih držav (Francija, Avstrija, Švica, Itali- ja, Nemčija, Belgija, Saar, Luksemburg, Belgija in Jugoslavija) v francoskih Savojah so še tako živi, da je težko lo- čiti športne tekme od ostalih doživetij. Eno 7. drugim je dogodek, ki je danes predmet živahnih razprav, predmet naj- različnejših reportaž in podobno. Naj že kar v uvodu povem, da smo slovenski novinarji opravičili, in to v polni meri, svoj nastop v inozemstvu. Čeprav smo odšli na pot z največjo dozo pesimizma, saj smo bili brez pri- prav in izkušenj, smo vendarle kot eki- pa zasedli častno četrto mesto in to pred Italijani, Nemci in ostalimi nacio- nalnimi ekipami, toda za Francijo, Avstrijo in Svico. To je bil uspeh, ki ga ne moremo podcenjevati in ki bi ob skrbne j ših pripravah bü še boljši. Naše potovanje čez Italijo v Francijo je minulo brez posebnih dogodkov, če seveda ne omenim tistih, ki so jih tak- šni potniki deležni na mejah. Ne da bi očital komurkoli, se je vendarle zgo- dilo to, da so nas naši carinski obmejni organi dodobra pregledali, da pa se za паз niso zmenili niti Italijani, še manj pa Francozi. Naš prvi postanek v Franciji je bil v Chemberyju, glavnem mestu pokra- jine Savoja. Mesto je zelo lepo in ima nekaj več prebivalcev kot naše Celje. Ko pa smo izstopili v majhni gorski železniški postaji Moutiers-Salins, smo bili skoraj prepričani, da se smučar- sko tekmovanje ne bo vršilo. Večdnevno deževje je pobralo sneg tudi z višin. Ostale so le skromne bele kri>e in beli vrhovi Savojskih Alp. Toda, čedalje bolj smo se bližali Meribelu, novi tu- ristični postojanki, v istoimenski dolini, toliko bolj sc je debelila tudi plast snega. Meribel je ena najmlajših, če ne naj- mlajša, turistična postojanka v Fran- ciji sploh. Graditi so jo začeli pred tre- mi leti in danes stoji v višini 1600 m 22 novih hotelov. 2e na prvi pogled se je videlo, da so to p>ostojansko gra- dili zelo praktični in navsezadnje tudi štedljivi ljudje. Namreč, udobnost, raz- košnost in občutek skrbne izrabe ma- teriala in prostora so tu združeni v eno telo. In če k temu dodam še to, da so nas gostitelji sprejeli zelo pozorno in nam skozi ves čas bivanja izkazovali gostoljubnost na vsakem koraku, potem lahko rečem, da je bilo bivanje v tej lepi gorski vasici za nas posebno in i)ri- jetno doživetje. Poleg naravne lepote alpskega sveta, ki mu je sneg dal še posebno lepo oble- ko, pa odlikuje ta idealna smučišča v treh dolinah Savoje kar okoli 100, skrbno napravljenih in izpeljanih žič- nic ter vzpenjač. Tako ima n. pr. samo Meribel šest žičnic in vzpenjač v skupn ni dolžini 4,8 km. Prva žičnica začenja v bližini višine 1.200 metrov ter se nato za njo vrstita še dve, na koncu pa mo- gočna 2 km dolga vzi>enjača (na sUki) s »košarami«, ki ima višinsko razliko 600 metrov in ki se konča na La Sau- lire, v višini 2.850 metrov. Za nas je bUa zlasti zanimiva vzpenjača na La Saulire. Tisti dan, ko smo si privoščili kratek popoldanski izlet v višino naše- ga Triglava, je büo megleno in vetrov- no vreme. V prvem delu se je vzpenjača le malo dvigala; njen zadnji del je bü. zavit v meglo. Po približno 10 minutni vožnji, smo se naenkrat znašli pod na- vpično steno. Sprva se mi je zdelo, da bo tu tudi konec naše vožnje. Toda ne. Žica je bila napeta tudi ob to steno. Drsenje se je nadaljevalo. Moji tesni občutki pa stopnjevali. Hitro spremi- njanje nadmorske višine sem občutil tudi sam. Kar oddahnil sem se, ko sem pred seboj, prav tako v megli, zagle- dal končno postajo. Toda, s tem pre- senečenja še ni bilo konec. Oskrbnik nas je spMDmnil, da smo za to pot po- trebovali komaj 22 minut! Drugo pre- senečenje ni bilo nič manjše. Na vrhu La Saulire smo našli lep in moderno urejen hotel, ki je tudi stalno oskrbo- van. Za vso pot iz našega hotela do vrha La Sauliro (2850 m) pa znova do Meri- bela smo reci in piši potrebovali pičli dve uri. To je bil zares lep in idealen izlet po Savojskih Alpah, v višinah nar šega Triglava. Ko sem pozneje občudoval vzpenjačo, sem moral priznati, da ta izdelek mo- derno tehnike ni prav nič kvaril lepote alpskega sveta. Nasprotno, visokogor- ski svet je ob žičnici in ob jeklenih stebrih, ki so nosili vso napravo, še pridobil na svoji vrednosti. Ne samo, da je bila tu možna primerjava enega z drugim. Ne, ta vzpenjača in še mnogo drugih, omogoča tamkajšnjemu človeku, da si lepoto narave lahko ogleda in se jo navžije v razmeroma kratkem času. da ne omenjam pri tem, koliko truda in napora mu je s tem prihranjeno. V kratkih dnevih našega bivanja smo se nekoliko spoznali tudi z ljudmi in tamošnjim življenjem. In ker so me ob povratku znanci tu in tam povpraševali še po ženskem spolu, naj velja, za konec tudi temu nekaj besed. Poleg preprostih domačink, ki so prav takšne, kakor na- še ženske, smo videli in spoznali tudi tiste, ki kaže, da jim je moda in luksus edina in prva skrb. Name je poseben vtis napravila za naše pojme nenavadna pričeska, ki je nastala približno tako, kakor če bi pri nas nekoga ostrigli na golo, nato pa bi mu pustili rasti lase približno dva meseca. Pri tej modni pri- česki so lasje izredno kratki in rasejo po mili volji v navidez neurejenih čo- pih tudi čez ušesa in daleč po tilniku. Težko je reči, ali je takšna pričeska lepa ali ne. Toda kaže, da to ni važno. Važna je le moda za vsako ceno! Ko smo zapuščali naš visokogorski svet, smo videli tudi nekaj sledov ve- like poplave, ki je prizadejala Franciji ogromno škodo. Zlasti so takrat divjali hudourniki, ki so pota in ceste spre- minjali v struge deročih iztokov. Tak- šna je postala tudi naša cesta iz Alp v dolino. Zato smo morali dobršen del strmine premagati z najenostavnejšimi prometnimi sredstvi — peš. Stev. 5 — strain 4 CELJSKI TEDNIK, 4. februarja 1955 1952 koloniale; - živila iqss TRI LETA TRGOVSKEGA PODJETJA KOLONIALE- ŽIVILA CELJE Pred tremi leti je bilo v Celju dne 1. januarja usta- novljeno grosistično trgovsko podjetje Koloniale-živila. Ta obletnica sicer ni kdo ve kako veličastna z ozirom na čas, toda njeni uspehi in raz- voj, ki ga je to trgovsko pod- jetje v treh letih doseglo je zelo velik in pomemben. Da- nes ima trgovsko podjetje Koloniale-živila odlično orga- nizacijo trgovskega poslova- nja. V Celju ima tri skladišča in to skladišče za špecerijsko blago, skladišče za mlevske in ostale žitne izdelke in pa skladišče delikates. NAJBOLJŠE BLAGO IZ VSEGA SVETA Trgovsko podjejte Koloni- ale-živila nabavlja blago iz prve roke, to se pravi nepo- sredno od proizvajalcev. Tudi kolonialno blago, ki prihaja iz inozemstva nabavlja po- polnoma samostojno. V treh letih svojega obstoja se trg. podjetju Koloniale-živila še ni pripetilo, da bi nabavilo slabo ali pa pokvarjeno bla- go. Blago nabavlja po dnev- nih in najugodnejših cenah. Trgovsko podjetje Koloni- ale-živila ima razpredene po vsej Jugoslaviji trgovsl^e sti- ke. Ima svojega zastopnika v Zagrebu za LR Hrvatsko in enega v Beogradu, ki oskr- buje podjetje s pridelki iz Vojvodine, Srbije in Bosne. PODJETJE ZALAGA VES CELJSKI BAZEN IN ZASAVJE S svojim izredno dobrim poslovanjem in kvalitetnim blagom je trgovsko podjetje Koloniale-živila v treh letih zajelo velili o tržno področje. Stalno in redno zalaga ves cel j sivi okraj, Zg. Savinjsko in Šaleško dolino, kozjanski predel, krški okraj do hrvat- ske meje in revirje ob Savi v trboveljskem okraju. Po- slovne stike je navezalo tudi proti severu v Ptuj in Ormož in tako zajelo celotno področ- je na Spodnjem Štajerskem. BLAGO DOSTAVLJA MALOPRODAJNI MREŽI Z ....... LASTNmi РШУОХЈШИ SRMSTVl_________ Da bi boljše in hitreje po- slovalo ter ustrezalo željam maloprodajne mreže je trg. pod j. Koloniale-živila usta- novilo svoj lastni prevozni park. 5 kamionov je stalno na poti in prevaža blago trg. podjetjem v vsem širokem zaledju ter istočasno od pro- izvajalcev dovaža izdelke. To znatno poceni prodajne cene in v marsičem vpliva na kon- kurenčnost trgovskega pod- jetja Koloniale-živila. ODLICNO urejeno POSLOVANJE Da p>oslovanje poteka brez motenj v zadovoljstvo strank, ima podjetje zelo dobro ure- jeno poslovanje: Komercialni oddelek, ki vo- di vse komercialne p>osle se nahaja v isti hiši z upravo podjetja v Stanetovi ulici nad poslovalnico Kovinotehna na drobno. Uprava in komerci- alni oddelek imata telefonsko številko 21-82. Prodajni oddelek,, ki spre- jema vsa naročila se nahaja poleg glavnega skladišča na Mariborski cesti 13 in ima telefonsko številko 22-82. Blagovna in embalažna evi- denca se prav tako nahaja na Mariborski cesti 13 z lastnim telefonom 71-82. Delikatesno skladišče na Tomšičevem trgu, ki pro- daja poleg kvalitetnih mesnih izdelkov znane tovarne Ga- vrilović iz Petrinja in ostale- ga delikatesnega blaga tudi alkoholne pijače v stekleni- cah. To skladišče ima friži- der z zmogljivostjo 5 ton vskladiščenega blaga. V tem skladišču sprejemajo tudi na- ročila in postrežejo strankam tudi brez posredovanja pro- dajnega oddelka. Delikatesno skladišče na Tomšičevem trgu ima tel. številko 24-55. Skladišče mlevskUi izdelkov na Savinjskem nabrežju ima telefon 21-13. Trgovsko podjetje Koloni- ale živila ima zaposlenih 78 ljudi in je tako rekoč naj- močnejše trgovsko podjetje v mestu Celju, V LASTNI IZDELOVALNICI: BONBON! NAJBOLJŠE KVALITETE Trgovsko podjetje Koloni- ale-živila ima lastno izdelo- valnico bonbonov, ki se je zaradi dobre kvalitete izdel- kov že zelo dobro uveljavila na tržišču. Delavnica dela v polnem razmahu in kot spe- ci alitelo izdeluje nekaj vrst odličnih bonbonov: smetano- ve, sladne janeževe in polnje- ne draže ter poznane svežilne 303 bonbone. Poleg tega izde- luje še okoli 50 vrst najraz- ličnejših bonbonov. TRGOVSKO PODJETJE KO- LONIALE-ŽIVILA V CELJU TRGUJE PO NAČELIH SO- CIALISTIČNE TRGOVINE IN NE STREMI ZA NOBE- NIMI POSEBNIMI DOB) CKI RAZEN TÏSTIH, KI SO MU POTREBNI ZA KRITJE RE- ŽIJSKIH STROŠKOV TRGOVSKO PODJETJE KOLONIALE-ŽIVILA SE OB TRILETNICI SVOJEGA OBSTOJA ISKRENO ZAHVA- LJUJE CENJENIM STRANKAM ZA NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOCE TER JE PREPRI- ČANO, DA BO S SVOJIM PRIZNANO DOBRIM POSLO- VANJEM ŠE VNAPREJ UŽIVALO NAKLONJENOST SVOJIH STRANK! NAŠA DRUŽINA IN MLADINA Mladi in stari . . . Temna noč. Zapornice pred železniško progo mi zastavijo pot. Rumeno-zelena luč v bližini te opozori na železničarja. Dva mlada moška se približata progi. Prekrižati jo hočeta, toda železničar jima zastavi pot. »Sedaj ni prehoda, prosim!« de vljudno. Eden mladincev hoče po vsej sili naprej. »Ne, ni prehoda sedaj,« ponovi nekoliko osorne j e želez- ničar. Vlak se že bliža. »Prekleti starec, zabiti!« odvrne osomo eden mladincev. Vlak prisopiha in že je mimo. »Drugič ti natrem kosti!« prida še drugi mla- dinec. Starec, ves nevoljen, odide proti postaji. Ena sličica, toda prav nič čedna. In še ena! Mlado, desetletno dekletce sreča na samotni cesti, nedaleč od križ- potja, šepajočo starko. Ko se oddaljita druga od druge, ji dekletce zavpije: »He, baba, kam?« Starka se nervozno ozre in zažuga s prstom. Ta pa zopet: »Baba, sam.o spredaj je bog, zadaj pa je... « Starkino čelo se še bolj zguba. Kot bi jo hotela takoj zgrabiti, se za- žene v njeno smer. Vihravo dekletce še pokaže rdeč jezik in jo naglo ubere proti trgu. Iz obeh sličic, ki niso redke, lahko razberemo, kako nezdrav odnos imajo nekateri mladi ljudje do starejših. Ne- hote se vprašamo, kje so se tega učili. Ali je otrolc že sam po sebi hudoben? Ne, nikakor! Otrok je produkt okolja iu vzgoje. K okolju štejemo v prvi vrsti najbližje okolje — starše. Nikakor ne bi hotel trditi, da so starši za tako ravnanje otrok povsem odgovorni. Gotovo so pa največ zakri- vili. Na otroka poleg le-teh lahko škod- ljivo vplivajo slabe knjige, filmi brez vsebine in izprijena družba. Brez dvo- ma lahko vplivajo na otroka pozitivno ali negativno vsi tisti, ki otroka vzga- jajo. Kaj vpliva na otroka negativno doma, da postane surov? Ce trdimo, da je zgled najvažnejše vzgojno sredstvo v dobrem ali slabem pomenu besede, potem moramo to pri- biti tu v družini. Lepa družinska har- monija je balzam za mladega človeka. Oče je grob, se stalno prepira z mater- jo in jo celo tudi tepe. Ce otroci dolgo časa živijo v takem strupenem družin- skem vzdušju, se tudi sami podzavestno nasrkajo očetove arogance in surovosti in to je tisto, kar pravimo, da otrok podeduje. Zato je važno, da starši po- znajo samega sebe, se svojih slabih last- nosti zavedajo in jih z veliko voljo pred otroki zatirajo ali jih ne pokažejo. Ce upoštevamo navedeni sličici in si mislimo, da jih je zakrivila le mlado- letnikova objestnost, vendarle le-teh ne smemo odobravati, saj so kljub temu znak nevzgojenega človeka. Družina, kjer so dedki in babice, lahko mnogo opravi. Starši naj prikažejo otroku, da je mlad — toda leta teko! — in tudi on bo star, zgrban. Povejmo otroku, da starec zasluži vso ljubezen in spošto- vanje, saj je v njegovih brazdah zbra- nega toliko in toliko let težkega in na- pornega dela. Od otrok brezpogojno terjajmo dolžno spoštovanje do doma- čih in vseh drugih starejših. Le s pra- vilno družinsko vzgojo in neprestanim prepričevalnim pojasnjevanjem lahko odvračamo našo mladino cd takih, mno- gokrat nepremišljenih dejanj, ki kvarijo tudi kulturni izgled naše domovine. Pri vzgoji naraščaja mnogokrat greše razni mojstri in delovodje, ki se še niso otresli stare miselnosti in so jim va- jenci le — oprostite — »živina«. Obkla- dajo jih z neprimernimi izrazi in jih celo tepejo. Ali se potem sploh čudimo, da je o vajencih vedno dosti pritožb! Res je nekaj kriva puberteta, toda prav toliko vzgoja, ki jo nudi mojster. Va- jenec ne sme biti za mojstra samo de- lovna sila. ki mu koristi, temveč tudi' doraščajoči človek, ki ga vse lepo dviga.. Povsod moramo računati na zgled, ki lahko dviga mladega človeka. Navajati ga moramo, da bo plemenit, toda, če hočemo to, moramo biti tudi sami taki. Sličice iz naših vasi in mest so odveč! Kajne? Vsi ste za to! Zato pa prav vsi pomagajmo mladini, ji svetujmo, jo ka- rajmo in ji povejmo: »Vsi bomo stari in vredni spoštovanja!« —.— Zlatarska obrt ima v СеЦи dolgo in bogato tradiciio ob jubileju celjske zlatarne Med celjskimi podjetji, ki so sčasoma iz majhnih obratov prerasla v indu- strijsko dejavnost, je gotovo med naj- starejšimi Celjska zlatarna, zato ne bo odveč, če nekoliko spoznamo zgodovino in nastanek tega podjetja, ki je že dol- ga leta, pa tudi sedaj, med vodilnimi zlatarskimi podjetji v Evropi. Zlatarsko obrt zasledimo v starih davčnih knjigah že leta 1783 pod ime- nom mojstra Dicrinisa in leto pozneje tudi pod imenom mojstra Julija Knetza. Pozneje je zlatarska obrt prešla več- krat v druge roke, toda večinoma so jo obdržali v rokah italijanski prise- ljenci. Leta 1834 je izvrševal zlatarsko obrt v Celju Jožef Taborinij, ki pa je 1. 1844 prodal delavnico Ivanu Pacci- affu. Le-ta je obrt zelo lepo razvu, še bolj pa njegov sin Fi-anc. Sin Franca Pacciaffa je lahko že ustvaril vse po- goje za zlatarsko industrijo. Leta 1890 je kupu hišo nasproti sedanjemu gle- dališču, jo razširil, preuredil in naselil vanjo delavnico. Leta 1894 je pri te- danjem okrožnem sodišču prijavil novo tvrdko »Prva štajerska draguljarska tovarna«. Franc Pacciaffo je zelo hitro napredoval in imel leta 1905 že 70 do 80 delavcev. Njegov sin Avgust ni pre- vzel očetovega poklica, zato je podjetje prišlo pod upravo delniške družbe. Le ta pa je zlatarno zanemarua in spravua v propadanje. Precej je temu pripo- mogla iniciativa bratov Knez, ki sta ustanovila v Celju samostojno zlatar- sko tovarno in za družabnika vzela še Avgusta Pacciaffa. Ob prometni nesre- či v Trstu je ostal pri življenju le Ivan Knez, ki je podjetje vodil do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo podjetje, kot vsa ostala industrija, na- cionalizirano. K temu kratkemu prerezu razvoja zlatarske obrti v Celju je treba dodati še pomembnost in trgovsko plat Celjske zlatarne. Pred prvo svetovno vojno je bila Celjska zlatarna največje tovrstno podjetje v Avstriji in je s svojimi iz- delki zalagala vso državo in deloma tudi Nemčijo. V stari Jugoslaviji je bila brez dvoma največja zlatarska fir- ma na Balkanu üi tudi danes spada med največja tovrstna po-djetja v EvropL Po vojni se je Celjska zlatarna močno razširila. Privatnik Knez je zaposloval največ 90 ljudi, medtem ko jih danes dela v p>odjetju 140. Večinoma so to kvalificirani delavci, ■ kar je spričo vrste proizvodnje razumljivo. Zaposlu- je 97 kvalificiranih delavcev, 11 pol- kvalificiranih in 16 vajencev. Podjetje ima dve lastni trgovini, in to v Celju in Beogradu. Zanimivo je tudi delavsko gibanje v preteklosti med zlatarji. Kot naj- starejša industrija z izredno razgleda- nimi močmi je ustvarila pwgoje, da so v tem podjetju zrasli prv^i borci za delavske pravice. Celjski zlatarski obrti je zabeleženo več stavk in mnogi revolucionarji v preteklosti izhajajo prav iz tega podjetja. Celjska zlatarna slavi danes 110 let- nico, odkar je bila ustanovljena v Celju zlatarska industrija, dalje 170 letnico, odkar v Celju poznamo obstoj te obrti. Velik napredek današnjega podjetja najde korenine v dolgi in bogati tradi- ciji, ki jo ima zlatarska obrt v Celju. Danes Celjska zlatarna nima konku- rence, niti po moči, še manj po kva- liteti svojih izdelkov. Trgovsko pod- ročje je podjetje razširilo tudi izven Evrope. Svoje izdelke prodajajo v La- tinsko Ameriko, Združene države in Kanado, zadnje čase pa se zanje zani- ma tudi bližnji Vzhod. Tovarna je ure- dila tudi svoj oddelek na propagandni ladji, ki so jo jugoslovanska podjetja poslala na daljni Vzhod in bo px>ka- zala dejavnost jugoslovanske industrije v vseh pristaniščih do Japonske. Celjska zlatarna proizvaja zelo širok asortiment nakita, srebrnega jedilnega pribora itd. Zlatarna je končno tudi ustanovitelj najmlajše posestrine: to- varne bižuterije »AUREA« v Celju. Delo, ki ga izvršujejo zlatarji bi po vsej logiki ne smelo biti tretirano kot industrija niti ne kot obrt. Zlatarsko delo dostikrat predstavlja že umetnine, a vsak, ki jo izvršuje, je mojster v v pravem pomenu besede. Da Celjska zlatarna skrbi za nadaljnji razvoj zla- tarske dejavnosti na celjskih tleh, je razvidno že v tem, da ima v podjetju lepo število vajencev, ki bodo zlatar- sko stroko nadaljevali in jo prenesli ла bodoča pokolenja. Precej mislijo tudi na razširitev asortimenta proizvodnje. Prizadevajo si, da bi sčasoma obdelo- vali tudi korale, ki jüi sedaj večinoma izvažajo v inozemstvo. Pa tudi drugače morajo v tem podjetju biti stalno na tekočem glede mode okraskov. V Celju smo lahko ponosni, da ima- mo podjetje s tako bogato tradicijo, ki je v svetu zelo poznana in ki obeta tudi v bodočnosti lep razvoj. K njiho- vemu jubileju jim čestitamo in želimo še obilo usp>ehov. Jeden prometnih nesreč" (Nadaljevanje s 3. strani) Celja proti Trbovljam. Prometne pred- pise sta kršila oba voznika. Voznik osebnega avtomobila S-5011 ni na kri- žišču upošteval prednosti voznika, ki je privezu z njegove desne strani. Voznik osebnega avtomobila S-4990 je pa upravljal vozilo brez izpita. Skoda na vozilih znaša okoli 6Q.0OO din, človeških žrtev ni bilo. * Dne 31. I. 1955 ob 19,50 se je v vasi Križevec pri Slovenskih Konjicah na cesti I. reda pripetila težja prometna nesreča. VozniJc - amater B - kategorije Suligoj Ivo je vozil poltovorni avto- mobil S-989 v vinjenem stanju. Njemu je pripeljal naproti po svoji desni strani v smeri vožnje voznik C-kategorije Te- ka vec Franjo iz Ljubljane, ki je uprav- ljal osebni avtomobil S-20O4. Na pre- glednem ovinku je voznik poltovomega vozila zavozil s svoje desne strani in zadel v osebnega. Pri nesreči je bil po- škodovan Pirnat Stanko iz Slov. Konjic, materialna škoda na vozilih pa znaša 250.000 din. Do nesreče je prišlo po krivdi voznika Suligoj a, ki je vozil v vinjenem stanju. Kotiček za naše žene MODNE NOVOSTI IN NASVETI Vsaka od nas žena je rada lepo in okusno oblečena — kaj bi lajile. Zaio bomo tudi v naš »ženski količek« uvedli modno rubriko, ki nam bo prinašala modne novosii in nasvete. Seveda ne bomo našim bralkam prinašali kake kri- čeče norosti iz Pariza! Saj ni elegent" na žena, ici se oblači po zadnjem »kri- ku mode«, temveč tista, ki je oblečena okusno in času primerno. Dostikrat je lahko najbolj skromna obleka zelo ele- gantna. V tej rubriki bomo skušali ustreči prav vsem — najskromnejšim in naj- zahtevnejšim. Pomagali vam bomo tudi z nasveti, kako boste iz stare obleke z malo iznajdljivostjo in okusa spel napravili novo. KAKO ČISTIMO ŽAMETNE MOSKE obleke Moški sicer niso znani kot sužnji mode, vendar smo v zadnjih dveh letih opazili na cesti »epidemijo žametnih suknjičev«. Nekoliko je zanimanje in navdušenje za žametno obleko že po- jenjalo, toda marsikateri kupec še kar željno ogleduje v trgovinah bale črta- stega žameta, toda se le ne more od- ločiti za nakup, češ, taka obleka kaj kmalu izgleda ponošena in se le s te- žavo čisti. V tolažbo teh, ki so svojo ponošeno žametno obleko že hoteli za- vreči, in tistih, ki še vedno »simpati- ziraju« z žametnim »reklcem«, pa se ne morejo odločiti za nakup, sem staknila dober recept, kako se prav lepo osnaži taka obleka. Najprej obleko lepo skrtačite. Po ma- dežih drgnite z mehko krpo, ki ste jo namočUi v vodi, kateri ste dodali nekaj žlic domačega kisa. Ce je madež od vina, namočimo кгрк) v eter. Ko je tako obleka dobro očiščena vseh madežev, jo obesimo nad posodo s kropom. Po- polnoma suho razgrnemo nato na desko za likanje in jo zgladimo s svileno krpo, da se žamet lepo sveti. Za žametno oblačilo je tudi prav dobro, če ga večkrat osvežimo z ben- cinom. Z bencinom pa moramo zdrgniti vso obleko in krpo večkrat izmenjati. Drgnemo pa nalahno, da žameta ne ogulimo. Na ta način očiščena žametna obleka bo izgledala kot nova, imela bo prvotni sijaj in tudi madeži bodo izginili. kako napravimo dobro domaČe pivo Na 10 litrov vode daj 15 dkg knajp>a (celo zrnje), Idkg hmelja, pest koruze in 15 dkg sladkorja. To naj vre 2 uri. Ko je ohlajeno, precedi skozi krpo in dodaj 2 dkg kvasa. Po 12 urah natoči tekočino v steklenice, dobro zamaši (po možnosti zapečati zamaške) in px>stavi na hladno. Po 10 dneh je pivo že pitno, najbolje pa je, če stoji nekaj tednov. Navadno ga delamo že pozimi ali spo- mladi, da nam bo v vročih poletnih dneh gasilo žejo. Prav okusna obleka za hladne dni, na- rejena iz lahkega in mehkega blaga v nežni pastelni barvi. Ovratnik je zašit v obliki šala, ki se poljubno zveze, ali pa samo ovije okoli vratu. Rokavi so kimono in se nagubajo na roki tako, da 50 dolžine »tri četrt«. ;i Celjski tednik, 4. februarja 1955 Stev. 5 — stran 5 Vedno živ spomin na pesnilia Franceta Prešerna pred siošestimi leti, 8. februarja 1849, jg v Kranju umrl pesnik France Pre- šeren, ki je Slovencem zapustil bó- galo literarno zapuščino in hkraii sio- pjl veliko delo v prid nacionalnega pre- bujanja Slovencev. Težko bi pri nas našli najpreprostej- šega človeka, ki bi Prešerna ne poznal jfi ne vedel povedali vsaj nekaj nje- govih verzov. Spomin na velikega po- eta je postal že simboličen in čimbolj je odmikajo leta, tem bolj blesti nje- govo ime. Prešeren ne zavzema zgolj eno najvažnejših poglavij slovenske li- jerarne zgodovine, temveč je kot oseba jn poet zavzel tudi važno mesto v splošni zgodovini slovenskega naroda. V vseh literarnih polemikah, v esejih in podobnih sestavkih, pa naj zadevajo Še tako sodobno tematiko, vedno znova iščemo primerjav z veličino Prešerno- vega duha in njegove umetniške moči. Zakaj tako, ni težko odgovoriti. Pre- šeren je bil umetnik velikega formata z izredno veliko širino. Njegova poezija je dejanski odrđz takratne dobe, je ži- va slika življenja in hotenja takratnih ljudi, poleg tega pa dalekosežno pro- ročanstvo o bodočnosti. Prešeren je z enako močjo in prizadetostjo pisal o ljubezni do Julije kot o ljubezni do svoje domovine in prijateljev. Dil je oster kritik v svojih satiričnih pesnitvah in hkrati obujal slovensko zgodovino v epskih pesnitvah, ko je bil slovenski narod potisnjen globoko v seneo av- strijske nadmoči. Velika zasluga Franceta Prešerna je brez dvoma tudi v tem, da je s pisano besedo odkril lepote slovenskega je- zika ravno v času, ko so tudi sloven- ski intelektualci obupavali in podcenje- vali svojo materino besedo, češ da je nesposobna za literarne stvaritve. Ve- lika je njegova zasluga, da je dokazal na področju literature, da se podjar- mljeni slovenski narod lahko postavi ob stran vsem svobodnim in kulturnim na- rodom tistega časa in avstrijske if- ditve o nezmožnosti Slovencev brez njihovega mačehovstva postavil na laž. Slovenci smo na Prešerna lahko po- nosni tudi zaradi tega, ker ga lahko vzporejamo z njegovima sodobnikoma Puškinom in Petöfijem, čeprav sta nju- ni domovini živeli takrat in poprej ve- liko bolj samostojno politično in kul- turno življenje. Prešeren ni bil zgolj ogledalo svoje dobe. Njegove preroške verze ni na- vdahnil' slučaj, temveč njegovo prepri- čanje o svetlejši bodočnosti zatiranega slovenskega človeka, kar je dokaz, da je globoko čutil s tedanjimi napred- nimi idejami, da je bil tudi sam tak. Zato je lahko, predrzno za takratne čase, napisal, da se bodo Slovencem dnevi zjasnili, ker je to tako zelo želel, ker so to želeli vsi Slovenci okoli njega in je vedel, da je ta želja začetek ve- likih dejanj. Zato se bomo vedno znova zatekali k Prešernu. V dobrih in slabih časih, 7ñ vsako priliko je Prešeren napisal bodrilne verze, ki rotijo sinove in hčere Slave k zvestobi do svoje besede in grude ter dramijo ljubezen do svobode. Tudi letošnji Prešernov teden bo po- tekal v vzdušju spomina na tega veli- kega sina slovenske zemlje. Kot so med vojno krvaveli borci z njegovimi poe- zijami v rokah in se z njegovim ime- nom na ustih tolkli za svobodo, iako naj danes njegovo ime vzpodbuja k graditvi srečnejše bodočnosti. Ta iz- gradnja pa je večno povezana z raz- gledanostjo, z branjem in študijem. Za- to bomo Prešernov teden proslavili naj- bolj primerno na ta način, da bomo vzpodbujali ljudi k branju, da jim bomo nudili pisano slovensko besedo. Pre- šernov teden naj bo leden knjižne ak- cije in naj pripomore, da bodo naši ljudje še bolj ljubili knjigo in slovensko besedo v njej, ki jo je veliki pesnik pred enim in pol stoletjem s tako Iju^ beznijo zavil v verze. Prešernov teden in Prešernova družba v Prešernovem tednu bodo te dni tisoči Slovencev obnovili svoje članstvo v Prešernovi družbi, pristopili pa bodo tudi tisoči, ki doslej sami še niso naro- čali knjig. Želeti moi-amo, da nobena slovenska hiša ne ostane brez njih. Za 300 din članarine bodo člani v mesecu novembru 1955 prejeli naslednjih pet lepih knjig: 1. Ivan Potrč: Zločin. Ta roman opi- suje pretresljivo človeško dramo, ko je v 1. 1929 šestoj an uarski režim na stra- hoten način dal ob naši severni meji na Kobanskem ubiti dva vodilna naša re- volucionarja Djakovića in Hačimoviča. Roman se odigra v pičlih dveh dneh, ko rablji oba zmrcvarjena tovariša iz Zagreba vodijo v smrt. Kaj doživita pri tem vsak zase in oba skupno, to nam z veliko umetniško silo obnavlja pisatelj, ki je več kot tri leta zbiral material za to knjigo. 2. Vekosdav Kaleb: Car prašine. Ta iz hrvaščine prevedena povest mladega pisatelja nam pripoveduje o dveh ju- nakih, ki sta Dečko in Goli. Prvi je splitski dijak, drugi pa mlad borec, m oba skupno iščeta svojo divizijo, ki se je umaknila. Pri tem stradata in trpita, postajata prijatelja, srečujeta IjudL Avtor je mojster v slikanju značajev preprostih, ljudi. 3. Anton Ingolič: Dečekzdivema ime- noma. Ta mladinska povest bo zani- mala tudi odrasle, saj obravnava usodo slovenskega otroka, kakor sta Pirečnik in Zagožen. Med vojno od doma v tuje okolje odpeljan doživlja tak otrok mar- sikaj in tudi težke notranje boje, ko se pričneta zanj boriti dve materi. Za- plet doseže svoj višek pred sodiščem, kjer pride do izraza tudi politična pro- blematika. 4. Gustav Šilih: Vzgoja naših otrok. V tem delu našega uglednega pedagoga- bodo starši in vzgojitelji našli jasne odgovore namnožico vzgojnih vprašanj, kakor se v življenju dnevno porajajo in kakor se naj rešujejo v socialistični družbi, ki ji je skrb za mladino in njeno vzgojo ena izmed prvenstvenih nalog. 5. Koledar za leto 1956 bo še obsež- nejši, pestrejši in vsebinsko ix>p>olnejši od letošnjega. Nudil nam bo tudi pri- spevke najboljših avtorjev tako na leposlovnem, poljudnoznanstvenem in družbenem področju, razgled po domo- vini in svetu. Pri tem bo bogato ilu- striran. Za posebno doplačilo 50 din bodo člani lahko prejeli še knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju«, ki bo vsebovala razprave številnih naših zdravstvenih delavcev o vplivih in pogojih, ki so povezani z našimi zdravstvenimi raz- merami. Zagotovimo si že v Prešernovem tednu te lepe, zanimive in koristne knjige po izredno nizki ceni! Pri tem bomo deležni tudi pravice sodelovanja pri velikem nagradnem žrebanju, ko bo PD poklonila nagrade v večmilijonski vrednosti svojim članom ob desetlet- nici naše narodne osvoboditve in druž- binega obstoja. V KOZJEM 2ELE 1ШЕТ1Ј8КО SOLO Lansko leto se kmetijska šola v Koz- jem ni kaj prida obnesla. Res jo je obiskovalo 28 mladincev, kateri so tudi končali prvi letnik, vendar so bili ob zaključku leta precej razočarani. Bilo ni nikakršnih izpitov, niti niso dobili izpričeval, mladinci pa bi le radi imeli v rokah dokaze, da so šolo obiskovali in zaključili. Okrajna zadružna zveza je bila zadolžena za strokovni kader, ki ga pa največkrat ni bilo. Priskočiti so morali na ,pomoč domači učitelji, ker se višji kader iz Celja za to šolo ni zadostno zanimal. Zato se je pa letos za kmetijsko šolo javilo samo 16 mla- dincev in s tako malim številom, pra- vijo, da se ne izplača začeti tečaja. Starši otrok, ki bi se sicer zanimali za kmetijsko šolo, so zaradi tega neje- voljni in bi želeli, da bi kmetijska šola v Kozjem vendarle obstajala. Skrbni starši imajo prav, saj moramo pomi- sliti, da bo kozjanska komuna pred- vsem kmetijska komuna in bo zaradi tega še prav p>osebno potrebovala teo- retično in praktično izšolani kader. Abonma koncerti Glasbena šola v Celju je — kot že znano — y jeseni začela s poskusno organizacijo abonma koncértoY. Ker je bil odziv občinstva dovolj velik, smo mogli pridobiti čedalje več kvalitet- nih gostovanj. Koncert pianistke Melite Lorkovič bo gotovo poslušalce zadovoljil v največji meri. S tem koncertom bo zaključen ciklus prvih štirih koncertov v sezoni. Ob primernem obisku bo Glasbena šola priredila še štiri abonma kon- certe: 9. marca violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek, 2'?. marca pianistka Edith Farnadi z Dunaja, ki bo izvajala skladbe Liszta ili Chopina, 20. aprila violinist Walfisch iz Lon- dona in 11. maja svetovno znani čelist Antonio Janigro. Načrt, ki presega v pogledu kvalitete vsa dosedanja koncertna gostovanja v Celju, bo gotovo vabljiv ne le za ljubitelje glasbe, ampak ludi za širši krog kulturnih Celjanov. Glasbena šola še nadalje sprejema abonente v želji, da nudi najširšemu krogu ljudi visok umetniški užitek. Cena abonentskih vstopnic je izredno nizka, kar pa je omogočeno le na ta način, da prispeva sredstva z največjim razumevanjem za našo kulturno rast Ljudski odbor mestne občine in Ljudska prosveta v Celju. Celjani, propagi- rajte obisk abonma koncertov! Glasbena šola т Св1јш. Na sliki Melita Lorković, profesor na Akademiji za glasbo v Beogradu, ki koncertira ianuarja v Belgiji in Švici, priredi v Celja klavirski večer, dne 16. februarja 1955 V Celju smo dobili novo čitalnico Marsikdo še ne ve, da imamo v Celju poleg centralne Ljudske knjižnice še eno, to je Studijsko knjižnico, ki že deveto leto posluje v Celjski grofiji, p>oleg Mestnega muzeja. Ta, po svojem obsegu že dokaj bogata knjižnica sicer ne služi zabavi in razvedrilu, marveč samo resnemu študiju raznih vej zna- nosti in mnogih strok. Poleg vseh dobrih lastnosti pa je imela le to slabost, da ni imela čital- nice. Mnogo je namreč revij in knjig, ki se ne morejo izposojati na dom, ker jih različni interesenti stalno rabijo. Revije v domačem in tujem jeziku, slovarje, leksikone, zemljevide itd., je mogoče samo prelistati in jemati iz njih podatke le v čitalnici. Te pa doslej ni bilo. Zato je njena ustanovitev nepre- cenljiv kulturni dogodek. Odprli so jo v sredo, 2. t. m. po dolgih pripravah. Treba je bUo najprej dobiti prostor, kar se je izvršilo z začetkom adaptacije celotne Grofije. S tem smo pridobili nekaj novih prostorov za razširitev štu- dijske knjižnice. Čitalnica ima 18 sedežev in moderno opremo, tako da bo študij v njej kar prijeten. Pozneje bo treba misliti tudi na nadaljnjo razširitev. Ze ime knjiž- nice nam pove, da so vse knjige, tudi leposlovne, namenjene samo za študij, ne pa za zabavo. Med bralci najdemo v njej prosvetne delavce, inženirje, pravnike, tehnike, trgovce, politične in kulturne delavce, zdravnike, ekonomi- ste, visokošolce in srednješolsko mla- dino. Vsi se zatekajo vanjo z namenom, da se v njej o čem pouče in pridobljeno znanje izkoristijo pri svojem študiju ali v raznih poklicih. Studijsko knjižnico ne obiskujejo le Celjani, marveč tudi mnogi ljudje iz obširne celjske okolice. Prav zaradi tega je nova čitalnica tako velikega pomena. Ker bo odprta dopoldne in popoldne, se je bodo lahko posluževali vsi v svojem prostem in izvenslužbe- nem času. V študijski knjižnici se bo življenje in delo s čitalnico šele začelo, čeprav je vsa leta po ustanovitvi nudila vse, kar je mogla. In še brezplačna je. Ljud- skemu odboru mestne občine Celje gre torej vse priznanje za njeno vzdrževa- nje, čeprav stane občino že sedaj letno 2,9 milijona din. Nič zato. Denar je dobro naložen. Saj je ves gospodarski in kulturni napredek ljudstva odvisen od splošnega in strokovnega znanja. Liudski oder sredi sezone 1954-55 statistično poročuo o delovanju »Ljud- skega odra« za preteklo koledarsko leto (1954) pravi, da so celjski gledališki amaterji, med katere lahko zadnji čas prištevamo poleg že znanih imen iz so- dobnega celjskega gledališkega življenja sploh vedno več novih, mladih moči iz vrst delovnega človeka, nastopili z 8 odrskimi deli 30-krat, od tega 4-krat v celjski okolici. Vse predstave je gle- dalo 6776 ljudi, povprečno na predstavo torej 228 ljudi. Izdatke za vso. to aktiv- nost, ki niso znašali niti 900.000 din, je »Ljudski oder« kril v 37 % z lastnimi dohodki (22 % vstopnina, 15 % oglasi podjetij), t. j. z lastnim delom in lastno iniciativo, v 63 % pa s prispevki LOMO. V tekoči sezoni (1954-1955) pa so celjski amaterji dali že 5 premier (»Sedmorico v kleti« — naštudirano posebej v pro- slavo »Štajerska v borbi«, »Peg, srček moj«, »Vozel«, »Igro o bogatinu in zdra- vilnem kamnu« —naštudirano za novo- letno jelko, »Dobri vojak Svejk«), sedaj pa pripravljajo že šesto in sedmo pre- miero; vsa ta dela so predvajali že 24-krat, gledalo pa jih je 5853 ljudi ali povprečno 277, t. j. dobrih 33 % več kot v pretekli sezoni. Te številke seveda še daleč niso pro- gram in cilj naših amaterjev, kažejo pa na kulturno-politično upravičenost ob- stoja »Ljudskega odra«, pa tudi na nje- govo življenjsko sposobnost. Predvsem niso navedene številke zaželeni cilj, v kolikor se nanašajo na gostovanja. — »Ljudski oder« bo docela opravičil svoj obstoj šele v trenutku, ko bo zabeležil večino svojih predstav v celjski okolici. Cilj celjskih amaterjev pa je tudi ustanovitev izposojevalnice gledališke garderobe, ne zaradi »konkurence« ljubljanski izposojevalnici, temveč za- radi živih .potreb ostalih amaterskih odrov, ki jim ljubljanska izposojeval- nica kljub svoji najširši delavnosti ne uspe več v zadostni meri zadostiti. Ze danes se obračajo s prošnjami za šte- vilne rekvizite na »Ljudski oder« kot na neko najbližje osrednje amatersko gledališče mnogi podeželski odri. Večja obratna sredstva bi realizacijo tega na- шдаа le posipešiLa. Ce za nič drugega^ bi se izposojevalnica v Celju »izplačala« že zato. da bi najbolj oddaljenim, še v težjih materialnih pogojih delujočim amaterjem, prihranila pot v oddaljeno Ljubljano. Kot tretji problem je vredno omeniti problem dvorane in društvenih prosto- rov. Po posredovanju lokalnih Ijudsko- prosvetnih činiteljev ima »Ljudski oder« v najemu dvorano pHDdružnice Narodne banke. Toda, ker je dvorana v sestavu osnovnih sredstev Narodne banke, jo po veljavnih predpisih — kljub naj- večji uvidevnosti vodstva podružnice Narodne banke — mora bremeniti zelo visoka amortizacijska stopnja, kar na- rekuje najemnino, ki je Ijudsko-pro- svetno društvo, ki živi od dohodkov prostpvoljnega dela in od prostovoljnih denarnih prispevkov, ne bo zmoglo več. Znaša namreč mesečno 24.800 din . . . Ker služi dvorana kot najbolj uporab- ljiva v Celju tudi ostalim produkcijam kulturnoprosvetnega dela (akademije, proslave, koncerti, telovadni nastopi, predavanja, konference), bodo spričo nujno povišane najemnine prizadete tudi vse ostale družbene organizacije. Z dvorano p>a je zvezana tudi dvosobna društvena pisarna, ki služi ta čas za privatno, samsko stanovanje upokojen- ca, torej prostor, ki bi bil »Ljudskemu odru« enako potreben. Glede na dej- stvo, da je tudi Okrajni odbor LPS pred deložacijo iz svojega, tudi sicer ne naj- prikladnejšega sedeža v III. nadstropju Narodnega doma, bi si omenjeno dru- štveno pisarno mogla deliti »Ljudski oder« in Okrajni odbor LPS, dvorana pa bi se naj kot ljudskoprosvetna dvo- rana, ki je last skupnosti, dodelila v upravo Okrajnemu odboru LPS. V ta namen pa bi bilo treba predmetno dvo- rano s pripadajočo društveno pisarno izločiti iz osnovnih sredstev Narodne banke, saj osnovni bančni dejavnosti tudi dejansko ne služi; za to pa je po- trebna intervencija lokalnih organov ljudske oblasti. V interesu celotnega ljudskoprosvetnega življenja v Celju je, da vzamejo izneseni predlog celjskih amaterjev merodajni forumi v upošte- vanje in rešitev. G.^ G. „...a nam jo je Dobri vojak Svejk pozrU v zadnji številki našega lista je —on poročal o uprizoritvi komedije »Srečni dnevi«, ki so jo pripravili dijaki I. gi- mnazije. V poročilu toži, da so prire- ditelji nameravali imeti premiero že dne 10. I. t. 1., a jim »jo je Dobri vojak Svejk F>ožrl«, in šele na števune prošnje da jim je uspelo dobiti dvorano. (Tu je mišljena dvorana »Ljudskega odra«.) Ne bi se ustavili ob tem, gotovo samo enkrat premišljenem zapisu, če ne bi le-ta zadel naklonjenosti in uvidevnosti gledaliških amaterjev »Ljudskega odra«. Namreč, da bo stvar jasnejša, bodi k reklamiranemu zapisu zapisano tudi tole: dvorana oziroma oder sta bila di- jakom brez F>osebnih prošenj načelno obljubljena, še preden so sami prav ve- deli, kdaj bodo imeli premiero. Toda mladi prijatelji gledališča so smatrali za potrebnejše, da naroče najprej le- pake in se šele nato, ko so ti z datumom 10. I. t. 1. že ležali v ekspeditu tiskarne, potrudui k razgovoru glede najema dvorane. Na njihovo nesrečo so prav tiste dni potekale v dvorani zadnje vaje in tehnične priprave za »Svejka« in tako jim je predvideno premiero po njihovem »požrl« Svejk, ne pa lastna nepremišlje- nost. No, dvorana je bila vendar — v očitno zadovoljstvo zastopnika priredi- teljev — dana na razpolago takoj po premieri »Svejka« za polne štiri na- slednje dni, in sicer za minimalno pri- stojbino, ki jo lahko dopusti od prosto- voljnega nadurnega dela in od podpore živeče amatersko gledališče, in uprizo- ritev dijakov-amaterjev je tudi uspela — tako v njihovo zadovoljstvo, kakor v zadovoljstvo občinstva pa tudi amater- jev »Ljudskega odra«, ki se vedno ve- sele uspehov ostalih amaterjev. Toda, kljub vsemu: reklamirani zapis ni pri- merno priporočilo za dvorano v bodoče. V srcu Šumadije (Nadaljevanje in konec) Kar zadeva spretnost pri prodaji kmetijskih pridelkov so Šumadinci ve- liko bolj spretni od našega slovenskega kmeta. Prodajo vsako malenkost, čeprav za majhen denar, ki pa ga ne nosijo v listnici, temveč za svojo, iz grobega do- mačega platna narejeno srajco. Letos je bilo na trgu na kupe lubenic, ki pa so bile sorazmerno precej drage. V izr- kupičku za en voz prodanih lubenic je nesel kmet domov mastne tisočake, ki jüi skopuško čuva. namesto da bi si z njimi izboljšal življenje. Na Kličevcu. pol ure iz mesta, sem vprašal kmeta, če mu kmetija pirinaša kaj prida dohodke. »E, bogami,« je dejal, »za lubenice in žganje sem dobil lansko leto čez šest sio tisoč dinarjev.« — To so dohodki, ki o njih naš kmet še sanjati ne more. »Kaj tK>ste s tolikim denarjem?« sem ga pobaral. »Kaj? Ce hčerki ne pri- pravim pet sto tisoč dinarjev dote in poštene bale, je ne bo nihče pogledal,« nii je odgovoril kratko z zadržanim na- ^ehom. Ta dolina ob Kolubari je pretežno kmetijskega značaja. — Kmetje goje niajhno bosensko ovco in domače kolu- barsko govedo, ki je podobno majhni bosenski buši. Tudi konj imajo precej. Vendar mešanih plemen, ki ne pred- stavljajo posebnega pomena za njihovo gospodarstvo. V vsem Valjevu sta dve majhni cerkvi, in sicer ena pravoslavna in ^uga katoliška. Toda še ti dve sta ob nedeljah skoraj prazni. Čeprav sp Su- ^dinci še mnogo bolj zaostali od nas Slovencev, so v tem pogledu naipred- ^.^jši od nas. Prišli so do spoznanja, da ^^-li- je cerkev vseskozi izkoriščala, med zadnjo vojno pa neusmiljeno uničevala, ^to so ji ljudje obrnili hrbet. Ob ne- ^^Ijah gredo kmetje raje na konjske dirke, kakor pa v cerkev, ki so v Va- ^Jevu skoraj vsako nedeljo popoldne. Posebno zanimiva je stara šumadin- ^ka kmečka ohcet, ki jo prirejajo tudi У. niestu z vso njeno tradiciorxaínostjo. vS sorodniki in znanci se ob tej pri- zberejo skupaj na vozovih, s kate- ri se po opravljenem ceremonialu v^ cerkvi v dolgi procesiji vozijo sem in tja po mestu ter vzklikajo: Svatba!... Svatba!... Kjer se jim zdi najbolj pri- pravno mesto in to je najčešče v centru mesta — če je svatba količkaj bogata — se vozovi ustavijo, cigani, ki so ob tej priliki vedno pri roki s svojimi gosli, zagodejo staro srbsko kolo in tu sredi ceste svat je plešejo in pojejo včasih po celo uro in še več. Vsak povabljenec, ki pride na ohcet — a teh je včasih čez sto — prinese v dar majhno F>ečeno prase in liter ali dva slivovke. To goro mesa. ki ga zdevajo v gorenjski mentrgi podobno mizo, jedo s sosedi ves teden. Tako se konča stara šumadinska kmečka ohcet. V mestu vidi človek zelo elegantno oblečene ljudi, pravo nasprotje temu pa so še sedaj toliko priljubljene srbske šajkače in opanke, ki jih je mogoče vi- deti na vsakem koraku. Na splošno so ženske mnogo bolje oblečene od moških. Ce jih človek opazuje, se mu zdi, da kar tekmujejo med seboj, katera bo imela lepše ukrojeno obleko. Skoraj vse pa imajo obarvane ustnice. Ni redkost, da vidite na ulici boso ciganko z mastnimi, kot oglje črnimi lasmi, vendar našmin- kano. Kaže, da jim je to zelo všeč. Njih slaba lastnost pa je v tem, da te za vsako malenkost obsujejo z ipoznanimi srbskimi kletvicami. Ogledal sem si mesto in obhodil pre- cej vasi v okolici Valjeva. Videl sem da se Šumadinci zavedajo, da stoji ipred njimi nova doba, v kateri bo moral le- seno brano zamenjati traktor, da bo hektarski donos še večji kot je. Videl pa sem tudi, da je v njihovih šumadin- skih srcih še vedno njihov stari, borbeni ponos iz neizmerne ljubezni do svoje domovine. Povsod in vsak dan se »Uši F>esem: »Sumadija rodni kraju, u tebi je ko u raju. Ti nam daješ lepe momke: crnooke i visoke ...« Ta pesem jih spremlja na vsakem koraku in brez dvoma so nanjo zelo ponosni. Tone Zagore. Ster. 5 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 4. februarja 1&55 IZ CELJA... Vlomilcem na Bregu na sledi v zadnji števuki naSega lista smo po- ročali o drznih vlomnih tatvinah na Bregu, ki jih je v eni noči izvršila tolî>a neznanih vlomilcev. Prebivalcev miesta se je polastilo zaskrbi j en je, ker so se v zvezi s temi vlomi raznaáale razne vznemirjajoče vesti, tako na pri- mer o uspavalnih praških, ki jih vlo- milci razpršijo po stanovanju In a tem povzročijo, da jih speči ljudje ne sli- šijo in da tako lahko mirno izvršijo svoj tatinski posel. Vse te govorice pe so brez podlage. Kriminalistični organi v Celju so bili noč in dan in so še na delu, da čim- prej spravijo vlomilsko tolpo za za- pahe. V tem oziru je posebno pohvaliti dva organa LM, ki imata največ zaslug, da so že po petih dneh prijeli nekaj storilcev. Pa tudi ostali ne bodo ušli, ker LM tesno zasleduje njihove korake ia njihovo delo v tej kriminalni akciji. Morda nam bo možno že v prihodnji žtevilki o tem kaj več poročati. M. C. CELJSKI DIJAKI SO OBISKALI STORSKE ZELEZARJE Pred nedavnim so imeli železarjl т Storah v gesteh dijake 7. m 8. razreda II. gimnazije iz Celja, ki so si, razde- ljeni v skupine, ogledali delo v tovarni. Člani kolektiva so mladim obiskovalcem do podrobnosti razložili ,potek in način proizvodnje. Dijaki so se lahko prepri- ëali. da je v novi socialistični državi bilo v Storah mnogo storjenega v korist večje proizvodnje, boljših delovnih po- gojev in za življenjski nivo delavcev samih. ŽIVINOREJA V STANOVANJSKEM BLOKU NA LJUBLJANSKI CESTI 2» Stranke v hiši na Ljubljanski cesti 20, ki jih je 45 s približno 150 prebivalci, se pritožujejo, da ima mesar Ceraič Franc pravcato farmo prašičev, rac in kokoši, da kuha hrano za te živali kar v kuhinji in s tem širi neprijeten vonj po vsej zgradbi in s tem v zvezi po- vzroča tudi nesnago v hiši in njeni okolici. To poslopje verjetno ni več v pasu, za katerega je LOMO prepovedal go- jenje domačih živali, toda ker je sta- novanjska zgradba res tako velika, bi bilo treba razširiti prepoved tudi na take zgradbe in dovoliti rejo prašičev, kokoái in podobnih živali samo tistim, ki so izven središča mesta in zase t svojem vrtu. čisto privatno T zaključe- nem prostoru. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Prvo paredaivanje Ja oiMusa: Upodali- Ijajoča umetnioeit sdfiOEzt sittoietja bo imel v ponedeljek, 7. februarja ob 19. uri na učiteljišču prof. Milan Lorenčak. — Tema: Razvoj umetnosti od prazgodo- vine do Rimljanov. — Skioptične slike! Prvo predavanje iz ciklusa: O gla&bi bo v torek, 8. februarja ob 18,30 na uči- teljišču. Profesor Ferlinc Boris bo go- voril o temi: Uvod v glasbo in bistvo glasbe. — Gramofonske plošče! Prvo predavajiije iz ciikkisa predavanj « tehiuliki bo v torek, 3. februarja ob 19 na učiteljišču. — Govoril bo ravnatelj Jakhel Franjo. — Poizkusi! Vpisoivaaije v cikluse predavanj je dnevno v pisarni učiteljišča in v Cen- tralni ljudski knjižnici med uradnimi urami ter pred pričetki posameznih pre- davanj. Ргеаадга(пЈе: O francoskem kmet« bo v francoskem jeziku v četrtek, dne 10. februarja ob 19,30 v predavalnici na učiteljišču. Predaval bo Jean Michel Leclercq, profesor-lektor francosJcega jezika na ljubljanski univerzi. Kratek povzetek vsebine predavanja v sloven- skem jeziku bo podal prof. dr. Karel Zelenik. Skioptične slike! PATROLNI TEK S STRELJANJEM T CELJU Zanimanje za patrolni tek s streljanjem, ki ga že redno vsako leto prirejata y Celju Mestni strelski odbor in JLA, je vsako leto večje. Tako 8e je tudi v nedeljo, dne 30. I. 1955 zbralo pred »Evropo« na startu precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali ogorčene borbe Za prva mesta med moškimi in ženskimi ekipa- mi na patrolnem teku s streljanjem, ki ga je tokrat organizirala že drugo leto celjska garni- sija v počastitev obletnice ustanovitve VII. srbske brigade, pod katere sestav spada ta garnizija. Tudi tokrat so se pomerili med seboj večni rivali: SD »Tempo«, SD »Cinkarna«, SD »Ivo Lola Ribar«, SD »Metka«, SD »Beton«, SD »Fr. Rozman« iz Laškega ter ekipe JLA. Vsega sku- paj je tekmovalo 14 ekip. bljub temu, da so bile tehnične priprave po- manjkljive, so bili doseženi odlični rezultati. Moški: t. SD »Tempo« (Dobovičnik Marijan, Tržan Jože, Apat Franc) 121 - 7.29; 2. SD »Cin- kerna« I. 109 — 7,16; 3. SD »Cinkarna« IL 88 — Г,*9 itd. Ženske: 1. SD »Tempo« (Svetlin Iva, Skočir Ivica, Vrabl Alenka) 75 — 6,35; 2. SD »Ivo Lola Ribar« 63 - 6,17; 3. SD »Tempo« II 37 — 5,34. Zastopnik garnizije Celje tov. kapetan Rade Zloknpa je Dodelil zmagovalnima ekipama SD »Tempo« prehodna pokala, ostalim pa več prak- tičnih daril. C. D. KLUB PRIJATELJEV ŠPORTNIH PSOV Je bil osnovan lani in je imel preteklo sredo prvi redni letni občni zbor. Iz pestrega dnev- nega reda, poročil in živahne razprave, v katero io posegali vidni strokovnjaki, je bilo razvidno, da je takšno društvo potrebno in velike splošne koristi. Zastopnik republiškega društva tovariš inž. Žemljic je podal dobro zajeto poročilo in odgovore na razna vprašanja. Nato je bil iz- voljen upravni in nadzorni odbor s predsedni- kom Francetom Jakšetom na čelu. Med drugim SI sklenili, da bodo gojili le čistokrvno pasmo. Jo pravilno vzgojil, da bo lahko koristila družbi in naši armadi v primeru potrebe. Vabimo ljubitelje teh živali za pristop in so- delovanje! Gibanje prebivalcev v Celju v času ed 22. do 29. 1. 1955 je bilo rojenih 45 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Jožef Križnar, miličnik iz Celja in Agata Brilej, učiteljica iz Svetine; Ciril Dečman, mi- iiarski obratovodja in Terezija Cvetličar, kro- jaška poslovodkinja, oba iz Celja; Franc Štuhec, delavec iz Hotize in Marija Medved, delavka iz Celja; Silvester Podgoršek, pleskarski pomočnik in Daroslava Fišer, bolniška strežnica, oba iz Celja; Ivan Lorger, komercialist iz Celja in Alojzija Skale, učiteljica iz Poljčan; Rudolf Resnik, gostilničar iz Kozjega in Olga Albert, gostilničarka iz Lopace, občina Lesično. Umrli so: Ana âek, posestnica iz Radmirja, stara 54 let; Elizabeta Brenk, otrok iz Tratne, občina Sliv- Hica pri Celju; Ana Klavžar, gospodinja iz Celja, stara 78 let; Alojz Stožir, poljedelec iz Šmartne- ga v Rožni dolini; Anton Kumer, upokojenec iz Škalc, star 51 let; Amalija Šivak, krojaška po- močnica iz Turnišča, občina Desinič; Marija Rebov, gospodinja iz Celja; Katarina Zidar, gospodinja iz Osence, občina Štore, stara 84 let. RDECI križ na JOZEFOvem hribu Rdeči križ je imel v petek svoj redni občni zibor. Pred občnim zborom je imel načelnik Sveta za zdravstvo in so- cialno politiko, tov. Svetličič zanimivo predavanje, v katerem je navzoče se- znanil o zaščiti, ki jo uživa žena v de- lovnem razmerju. Odbor je podal poročilo o delovanju terenske organizacije RK v minuli po- slovni dobi, ki je hilo precej pestro. Organizacija šteje 321 članov, kar je še vedno premalo za naselje, ki ima nad 1 eoo prebivalcev. Posebno vidno je bilo delo odbora ob priliki katastrofal- ne poplave, ko je organizacija prisko- čila na pomoč težko prizadetemu pre- bivalstvu na terenu in pomagala, kjer koli je bilo mogoče. Posebna komisija je pregledala teren in pomanjikljivosti javila Sanitarni In- šx>ekciji. VI. TRADICIONALNI PLES »DIT« v Celju, 5. П. 1955 v Narodnem domu bo gotovo lepa priredilcv Ic sezone. Program bo kralek, pa izviren, za kar bosla poskrbela )anez Škof, Pavla Jar- sin in morda se kdo ... Orkcsicr »Ronny« ni poznan javnosti Ic po plesnih naslopih. Po mnogih kra- jih ožje domovine — od Ljubljane do hidrocentrale Vuzenicc — jc imel že razne koncertne nastope, poleg tega pa jc spremljal vrsto oper, pevcev in pevk pri njihovih koncertnih izvajanjih. Pred dvcmi leti je »Ronny« nastopal z veliko koncertno zasedbo v Trstu ter pod taktirko prof. D. Sancina in Srečka Dražila izvedel »operetno revijo«, ki jc po mnenju »Primorskega dnevnika« zelo uspela. Sc posebej jc v Celju vodja tega or- kcstra Danci Pesiotnik organiziral in izvedel pod častnim okriljem Olepše- valnega društva »Glasbeno revijo«, s čimer jc bila dana pobuda, ki sc sedaj zelo uspešno razvija v aranžmanu uglednih celjskih podjetij. Na sobotni prireditvi DIT bo »Ron- ny« nedvomno dobro izpeljal plesni del. Upamo, da »Ronny« tudi tokrat ne bo >5koparil« z dobro voljo, čeprav jo bo potreboval — naj to povemo — tudi zase, saj vemo, da se jc le težko odpo- vedal sodelovanju na letošnjem »Novi- narskem plesu« v Ljubljani, kamor so ga novinarji po lanskem nastopu zopet povabili... Možno presenečenje v posebnem na- stopu, v originalni povezavi z resnič- nim doživetjem, dekorirana dvorana (delo naših arhitektov), sveže loščcn parket, dobra postrežba, zmerne cene in prijetna družba — vse to pa bo sto- rilo še svoje, da bo letošnji večer DIT res lep! ... IN ZALEDJA Zanimanje za občni zbor SZOL Šmartno ob Paki Zadnji ponedeljek zvečer so se sešli odborniki vaških odborov Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki in Veliki vrh, da se pogovore in podajo obračun o stor- jenem delu v preteklem letu. Ti trije odbori se bodo namreč že prihodnjo ne- deljo združili v en vaški odbor. Sejo je sklical in vodil še občinski odbor. Na teritoriju občine Šmartno ob Paki bosta v bodoče samo dva vaška odbora, in sicer Šmartno in Gorenje. Delo teh treh omenjenih odborov je bilo v splošnem kar zadovoljivo, tako v političnem kakor tudi organizacijskem pogledu. Ljudem je bila v zadostni meri pojasnjena vloga bodočih komun in drugi pereči problemi, ki so bili v tem obdobju aktualni. Vsi trije odbori so ob pravem času razdelili legitimacije, pobrali vso člana- rino za lansko leto dn uredili članske sezname, iz katerih je razvidno, da bo imel bodoči vaški odbor vsega skui>aj 596 članov. Žal pa v drugem delu občine, v bo- dočem vaškem odboru Gorenje, to delo ne poteka tako, kakor bi lahko. Naj- manj življenja kaže vaški odbor Paška vas, ki se je na pobudo občinskega od- bora šele jeseni prvič sestal. Upanje pa je, da bo delo v bodoče boljše, treba bo samo izbrati res prave, dela voljne ljudi v novi odbor. Na seji so sklenili, da bo občni zbor vaškega odbora Šmartno v nedeljo, dne 6. februarja, kjer .bodo izvolili tudi de- legate za nov komunski-občinski odbor. Ce bodo vsi odborniki bivših vaških odborov storili svojo dolžnost, kakor je bilo to na seji domenjeno, lahko priča- kujemo prav lepo udeležbo. IZ KOZJEGA Zasiimivo predavanje Zadnjo nedeljo je predavala na po- budo odbora kmetijske zadruge na tu- kajšnji Ljudski imiverzi tovarišica inž. Leg^ iz Zalea. Predavala je o sadjar- stvu, o negi sadnega drevja, škroplje- nju in gnojenju. Poslušalci so res a velikim zanimanjem sledili izvajanju predavateljice. Tokrat se nikomur ni mudilo domov in vsi so vztrajali do konca. Udeležba je bila prav lepa, saj se je udeležilo predavanja 68 sadjarjev. Predavateljica je obljubila, da nas bo ponovno obiskala sredi februarja. Ta- krat pa nas bo seznanila podrobneje z novim sadnim izborom in s pravilnim gnojenjem z umetnimi gnojili InvaJMi so zborovali Popoldne istega dne i>a je polagal odbor ZVVI svoj obračun o delu v pre- tekli poslovni dobi. Delo je bilo kar zadovoljivo, kajti članstvo je ž malimi spremembami cenovno izvolilo stari odbor s tovarišem Alojzom Hudoklinom na čelu. Mož, ki-je 100% invalid, pred- seduje organizaciji že od njene ustano- vitve. -Na zboru so-feili navzoči tudi-pred- stavniki SZDL in tov. Slavko Vrtačnik, ki je zastopal S^krajno zvezo. Pravilno je, da se takih ^občnih zborov udeleže tu^i zastopniki ,ßZDL, kajti prav oni so prvi poklicani,.(}a zasledujejo delo yseh organizacij v kraju samem. Organizacija šteje 79 članov, od teh je naročenih na Invalidski vestnlk 50 članov. Želimo orgaiiizacijl, ki skrbi za svoje članstvo pa tudi za otroke padlih bor- cev z vso požrtvovalnostjo, tudi v bo- doče obilo uspehov. IZ DOBRNE V nedeljo je bü občni zbor Rdečega križa. Med drugim je odbor RK raz- delil poplavljeaacem pakete ameriške pomoči. * Ljudske univerze se po vaseh v teh zadnjih letih moïno uveljavljajo. Takšen način razlaganja dogodkov in življenja po svetu je nujen za našega kmeta in delavca. Skratka — človek se mnogo nauči. V našem kraju je to že drugo predavanje. V poslednjem je profesor Marčič pwvedal o prehrani ljudi po svetu. Predavanje je bilo sicer slabo obiskano, komaj 33 ljudi je bilo, in sicer je bilo med njimi komaj nelcaj kmetov oziroma kmečkih ljudi. Ljudska univerza bi pač morala imeti predavanja na nedeljo, da bi se jih udeležili tudi tisti ljudje, ki ne berejo časnikov in vedo o svetu prav malo. * Pred nekaj dnevi je bil redni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva. V preteklem letu so člani PG Dobrna sklenili, da bodo stavbo, ki jim je bila dodeljena, preuredili v novi gasilski dom do meseca julija 1954, kar pa jim je enomogočila poplava. Člani PG Dobrna pa so ravno v pre- teklem letu îwkazali svojo požrtvoval- nost in organiziranost na vseh pod- ročjih, zlasti pri izgradnji nove šole in pri KUD »Kajuh«, kjer sodelujejo v dramskem in pevskem odseku. Gasilci bodo v tem letu na potoku Dobmica napravili dve zapornici, da bi v pri- meru požara bilo dovolj vode. Med drugim so člani tudi predlagali, da se strojnega in šoferskega tečajo udeleži po en član. Arlič Eda »LOV NA MACJE repe« Lovci imajo urejeno neke vrste točko- vanje za pokončavanje škodljivcev. Kako je ta reč urejena ne vemo, toda vsak lovec, ki škodljivo žival ubije, mora dokazati, da je to storil in mu pripišejo nekaj točk. Škodljive divjačine je veliko. So tudi divji psi brez gospodarjev ali pa pri- javljeni čuvaji, ki pokončujejo divjad. To so škodljivci, ki jih lovci preganjajo. Naiposled so tudi med mačkami take, ki lovijo divjad. Toda borba za »točke« je zavedla lovca K. R. iz Pariželj, da je začel se- kati repe živim mačkam kot dokaz, da je pokončal škodljivko, ki pa drugače še naprej živi in lovi izključno miši Da je to nečloveški postopek, je po- polnoma jasno. Zakaj žival mučiti, če je prepričan, da je škodljivka. Poleg tega pa mirno gleda, kako psi čuvaji njegovih sorodnikov neovirano pre- ganjajo in lovijo gozdno divjad. Podoben primer se je zgodil tudi v Vrbnem pri Šentjurju. Lovske družine bi morale take stvari preprečiti in kaznovati. Z VRANSKEGA Preteklo soboto je bil občni zbor Strel- ske družine Vransko. Po uspehih v pre- teklih letih, lani družina ni pokazala zadovgoljivega uspeha. Imeli so sicer strelske vaje, a to je premalo. Uspelo Pa jim je v družino pritegniti precej mladine, kar bo ena glavnih nalog no- vega odbora tudi letos. Na koncu so sprejeli načrt dela za leto 1955, ki naj bo bolj plodno kakor lansko. * V nedeljo so na zboru volivcev na Vranskem razpravljali predvsem o šol- skih problemih. V kratkem bodo pričeli s temeljito preureditvijo osnovne šole. Po tem sklepu so razpravljali tudi o nižji gimnaziji, kjer se vrši pouk v neprimernih prostorih. Volivci so se zedinili, da bo v prihodnjih letih po- trebno pristopiti k zidanju novega gim- nazijskega poslopja, O tem bodo obve- stili tudi sosedne občine, iz katerih ve- liko dijakov obiskuje vransko gimna- zijo. Morda bodo v Brodeh gradUi tudi manjše industrijsko podjetje, ki bi büo na Vranskem res .ix>trebno. U. I. Gibanje prebivalcev v celjski МШ y časn od 24. do 29. januarja 1955 je bilo rojenih 7 dečkov in 7 deklic. Poročili so se: Ivan Trnpej, poljski delavec in Frančiška Blatnik, poljska delavka, oba iz Laške vasi, LOMO Laško; Jožef Jnrkošek, prevžitknr iz Pa- deža, LOMO Laško in Frančiška Crešnovar, gospodinja iz Sp. Rečice, občina Rečica; Ignac bajti, priučeni mizar iz Tevč, LOMO Laško in Frančiška Trnpej, poljska delavka iz Laške vasi, LOMO Laško; Konrad Jurkošek, poljski delavec iz Zigona, LOMO Laško in Amalija Ru- tar, poljska delavka iz Gozdeca, LOMO Laško; Fiiip Jnrkovšek, trgovski pomočnik iz Zigona, LOMO Laško in Ana Zeme, poljska delavka iz Vrha nad Laškim; Janez Plešnik, rudar iz Žer- java in Jožefa Podbevšek, gospodinja iz Rečice; Jožef Brglez, zidar iz Sotenskega pri Šmarju in Matilda Lipaveo, poljedelka iz Vrha, oba občina Šmarje; Janez Klemenčič, krsjač iz Mestinja in Regina Pilva, poljedelka iz Mestinja, oba občiua Šmarje; Janez Novak, poljedelec iz Pijevc in Marija Stoklas, poljedelka iz Dvora, oba občina Šmarje; Franc Krivanik, poljedelec iz Spodnje Kostrivnice in Justina Skale, poljedelka iz To- polovca, občina Šmarje pri Jelšah; Alojz Cvikl, poljedelec iz Podkraja, občina Žalec in Julijana .4rzenšek, poljedelka iz Bodreža, občina Šmarje pri Jelšah; Božidar Glavič, elektrotehnik iz Je- senic in Marija-Monika Anderluh| dijakinja iz Šmarja pri Jelšah; Vinko Ocvirk, kmečki sin iz Prekope, občina Vransko in Marija Blatnik, kmečka hči iz Smiklavža, občina Tabor; Jožef Terčič, kmetovalec iz Stojnega sela in Marija Krivec, kmetovalka iz Stojnega sela, občina Ro- gatec; Andrej Krivec, knictovelec iz Stojnega sela in Ana Drofenik, kmetovalka iz Stojnega sela, občina Rogatec; Janez Škorjanc, steklar in Terezija Lipotnik, steklopregledalka, oba iz Ro- gaške Slatine; Emil Zlof, poljedelec iz Pristave in Angela Cmerevšek, poljedelka iz Nimna, občina Rogaška Slatina; Djorgi Djorčev. ke- mični tehnik iz Tržišča, občina Rogaška Slatina in Ernestina Mecilošek, uslužbenka iz Rogaške Slatine; Peter Mihelčič, mizarski pomočnik iz Goričice in Jožefa Koprive, poljedelka iz Prose- niškega, oba občina Šentjur pri Celju; Štefan Klanjšek, tesarski delavec iz Podgrada in Ma- rija Mravlak, poljedelka iz Šibenika, oba občina Šentjur pri Celju; Vincenc Kodrič, poljedelec iz Sloma, občina Ponikva pri Grobelnem in Ma- tilda Zerdoner, delavka iz Bezovja, občina Šentjur pri Celju; Dominik Vezenšek, šofer iz Bukovja in Zora Vrenko, poljedelka iz Rakove steze, oba občina Frankolovo; Alojz Napotnik, rudar iz Zabukovce in Fani Zupan, poljedelka iz Je- ronima, občina Vransko; Franc Orešnik, polje- delec iz Kristanvrha in Silva Kovačič iz Laš, oba občina Pristava: Ludvik Romih, poljedelec iz Dobja in Olga Gubenšek, poljedelka iz Dobja, oba občina Lesično; Rok Caharijas, poljski de- lavec iz Babne gore in Rozalija Zorko, poljska delavka iz Babne gore, oba občina Slivnica pri Celju; Janez Soster, krojaški pomočnik iz Sv. Jakoba, občina Šentjur pri Celju in Ana Jago- dic, krojaška pomočnica iz Turnega, občina Slivnica pri Celju. Umrli so: Janez Romih, kmet iz Zegra, občina Slivnica, star 83 let; Stanislava Verk, otrok iz Babne brde, občina Slivnica, stara 3 mesece; Jakob Maček, posestnik iz Zagorja, občina Lesično, star 80 let; Marija Karničnik iz Braslovč, po- sestnica, stara 72 let; Franc Klemen, tesarski mojster s Preser, star 71 let; Jožef Novak, tesar iz Zavrha, občina Šmartno v Rožni dolini; Jo- žefa Pak, upokojenka iz Vranskega, stara 78 let; Konrad Rošer, kmečki sin iz Brezna, občina Vi- tanje, star 38 let; Anton Ovčar, otrok iz Ljub- nice, občina Vitanje, star 3 leta; Ignac Jager, kmet iz Kamena, občina Šentjur pri Celju, star 78 let; Matija Sovič, prevžitkar iz Stojnega sela, občina Vitanje, star 86 let; Jože Hrovat, posest- nik iz Lok, občina Tabor, star 67 let; Veronika Vozlič, otrok iz Suod. Ponkvice, občina Šmarje, stara 3 leta; Alojz Gosak, otrok iz Zbelovske gore, občina Loče, star 3 leta; Štefan Kolar, kmet iz Loč, star 75 let; Dominik Lokovšek, otrok iz Vrha nad Laškim; Katarina Šket, go- spodinja iz Laškega, stara 69 let. Milko: O, ti šmentani ples! Predprodaja vstopnic z istočasno rezervacijo sedežev bo v prostoril^ društva od 31 jan. do 4. febr. 195S od 17. do 19. ure ... Da, da, to ni kar tako, če že kakšnih 10 dni pred 31. januarjem dohiS vabilo za tradicionalni ples! Tudi Bonifaciju m Zofiji se je kar smejalo, ko sta ga prejela. In vsi načrti, ki so temu sle- dili.' Kaj bo Zofija oblekla, s kom bodo šli, kje bodo sedeli, da Bonifacij ja ne bo pozabil 31. pravočasno biti pred vrati društva itd. itd. Kot bi trenil, so minili, sicer tako dolgočasni dnevi letošnje zime. Zdaj je bil tu željno pričakovani 31. januari Seveda, še to je treba prii-editeljevn priznati, da so bili res uvidevni in upo- števali žepne razmere Bonifaciija in njemu enakih. Saj, ko bi bil začetek predprodaje, recimo 29. januarja, bi si vse boljše sedeže in milze lahko izbrali le petični državljani. Toda ne, to so res prima ljudje! Z bujnimi načrti v glavi in potreb- nimi 460 dinarji v roki je Bonifacij točno ob napovedani uri vstopil v društ- veno pisarno. Malo ga je že pogrelo, ko je videl cel klopčič ljudi okrog mize, kjer je bilo dobiti tako težko priča- kovane vstopnice. Znoj pa ga je začel oblivati, ko je preko kakšnih 15, pred njim stoječih ljudi čul glasove »v dvo- rani ni več«, »na balkonu še nekaj«, »novi Klub poslancev je krasno pre- novljen« in podobno. »Tristo zlodjev, kako je to mogoče!« Pogleda na uro — ne, ni zamudil. Pretuhta datum — ne. saj je vendar ponedeljek, 31. januarjat »Ne, ne, saj to nil mogoče« se je tolažil,, »najbrž napačno čujem«... In s to, vendar nič kaj prepričljivo tolažbo, je dočakal usodni trenutek, ko se je pre- ril do mize in si priboril zadnji dve in —' razumljivo — najslabši vstopnici za balkon. Tako je za 460 dinarjev lažji in za 2 vstopnici težji stopil pred svojo, ne- strpno čakajočo Zofijo. »Nič kaj prida, le balkon sem še dobil«, je jedva iz- tisnil iz sebe, pa že to je bilo več kot dovolj, da se jih je nalezel za vseh mi- nulih 15 let srečnega zakona! »Tebe kam poslati... Ti boš kaj dobil... Se- veda, ko se pustiš povsod odriniti... Seveda, ko si z vsem zadovoljen, ka le doma govoriš, tam ko je treba pa nič,« itd. itd. se je vsulo nad njegovo- osivelo glavo... Torej, namesto sreče in zadovoljstva, sama nesreča, kreg in nezadovoljstvo zaradi tega salabolskega, tako željno pričakovanega tradicional- nega plesa! Vendar Bonifacij m bi bil to, kar je, če bi se zadovoljil le z dejstvom, da je ob samem začetku predprodaje dobil le še bedne ostanke. Poizkusil je postati detektiv in skušal priti zadevi do dna, če že zaradi ničesar drugega ne, vsaj zato, da pred svojo Zofijo do=- kaže, da ni kriv te nesreče. In ker je bilo njemu enakih precejšnje število, je kaj kmalu izvedel, da so si člani upravnega odbora društva med burnim prepirom že 29. jan., točno ob 17. uri začeli med seboj za sebe in svoje znan-< ce »deliti« mize v dvorani... Tako, s tem je bila njegova družinska čast oprana in z ljubljeno Zofijo sta se zo- pet pobotala. Prav tajno pa mu je le še vrelo po glavi. »Krščen duš, to pa mora biti sa- labolsko številen upravni odbor dru- štva, da so se komaj zrinili v dvorano in še za nekaj miz na balkonu« je tuhtal sam pri sebi. Sedaj pa živi s skromnim zadoščenjem, da bo 5. febru- arja 1955 lahko z balkona, to je iz ptičje perspektive, videl vse člane upravnega odbora, študiral njih postave, barvo las, izraz obraza in vse ostalo, kar pač k opazovanju takšne vrste spada, kar hi mn bilo onemogočeno, če bi bil dobil tako zaželena 2 sedeža v dvorani... KRONIKA NESREČ 12 letna Virjent Marija iz Gotovelj je pri smučanju padla in si pjoškodo- vala nogo, » Gozdni delavec Rastočnik Franc iz Radegunde pri Mozirju je v gozdu po- diral drevje. Deblo mu je padlo na no- go in mu jo zmečkalo. • Štiriletni Piki Zlatko iz Creta se je s kroî>om opekel po obrazu in vratu. * Upokojenec Gajšek Ivan iz Ljubečne si je pri padcu poškodoval nogo. Pri padcu si je zlomil roko otrok Lednik Vojko z Mariborske ceste. • Pri smučanju je padel in si zlomil nogo 12 letni Primožič Silvo z Dečkove ceste. * Triletna Slavica Brecelj iz Smartnega v Rožni dolini se je igrala v verižico od ure in jo pogoltnila. * Pri smučanju si je poškodoval nogo 10 letni Edi Cokan iz Kal pri Ponikvi- * Delavec Klajnšek Alojz iz Škofje vasi je padel z gospodarskega poslopja. Pri padcu je dobil p>aškodbe na nogi. Upokojenec Krušič Franc iz Celja si je pri padcu poškodoval nogo. * Pri padcu se je poškodoval tovarni' ški delavec Jazbinšek Franc iz Celja. SVINJSKITEDNIK, 4. februarja 1855 Stev. 5 — etran 7 fTone Zagorc: JUDY IZ HAARLEMA »... potem sem videla, da je zame xgsen prav toliko vredna kakor pomlad, lamo s'to razliko, da sem jesen ljubila s tisto prijetnostjo, kakor me je ljubilo ^Qje dete, pomlad pa... Oh. kot da jo ljubim in sovražim hkrati, ker mi je prijetna zato, ker je lepa in nežna, ker spominja na Fredyja. Fredy me je imel rad, pa kljub temu je vedno govo- ril: Nekoč me bodo izključili iz uni- verze in potem se ne bova več videla«. Judy je jokala. »In kaj si stonla potem?« jo je vpra- šala Jeannetta. »Vse od začetka mi po- vej, kako se je zgodilo. Morda ti v čem lahko pomagam«. Crna Judy, ki pa se po svoji zuna- njosti ni mnogo razlikovala od belcev, si J6 2 robčkom narahlo obrisala solze z otožnim nasmehom, polnim hva- ležnosti za prijateljsko sočutje, začela pripovedovati svoji beli kolegici: »Poznaš Williamsa? Na 523 Idora jlvenue ima trgovino. Moja mati je ob večerih pometala njegovo prodajalno in tako jo je nekoč prisilil, da se mu je vdale za nekaj dolarjev. Se slabše se ji je godilo kakor meni, zato ji lie zame- rim. Dobro je skrbela zame. Vse noči je prala in likala perilo v »Esquire Clubu«, samo da bi me lahko poslala v šolo. Kmalu sra se rešili Haarlema in odšli sva v West End, kjer sem kon- čala, gimnazijo. Pred tremi leti sem se na chicaški univerzi vpisala na medi- cinsko fakulteto, saj veš ...« Glasen jok je za trenutek pretrgal njeno pripovedovanje, nato pa je nada- ljevala: »Tavi sva se spoznala s Fre- dyjem iz Californije. Vedno je trdil, da me bo poročil, čeprav mu nisem verjC' la. Kaj bi z menoj na jugu, kjer imamo Črnci še manj pravic kakor tu na se- veru. A Fredy je bil tako lep in posta- ven, da se nisem znala ubraniti pred njim. V univerzitetnem parku se je zgodilo. Vsi so takoj zvedeli, da bom. rodila in kmalu sem morala prekiniti študij. Deček se je rodil aprila in ker je bil zelo podben svojemu očetu, sem mu dala ime Fredy. Ali ni bil lep deček? Predvčerajšnjim ... predvčerajšnjim si pa videla, kaj se je bilo zgodilo. Ko sva se peljala proti Greenboyu, me je Fredy porinil k vratom, ki so se v tistem hipu odprla tn ...« »In takrat ti je fantek padel iz rok?« »V strahu ali ne vem, kako se je bilo zgodilo, sem spustila otroka in v tre- nutku se je ubil na kamenju. Vem, Fredy je to nalašč storil, samo da bi se me iznebil. Včeraj je prišel v mojo sobo in veš kaj je dejai: Izključili so rae iz univerze, ker so zvedeli, da sem imel s teboj otroka.« »Pa si mu verjela?« »Nisem. Lagal mi je. Rekel mi je, da •pojde v Californijo v Berkeley«. »V Berkeley? Ali ti je pustil svoj naslov? Pojdeš za njim?« Judy so se zasvetile oči od obupa in ker je vedela, da jo je Jeannetta to vprašala samo zaradi lepšega, je z one- moglim glasom dejala: »Jeannetta, ali te ni sram, da mi po- stavljaš tako vprašanje? Sem ti kaj za- lega storila, da me preziraš kakor vsi drugi? Je moja koža kaj bolj raskava od tvoje in ali nisva z enakim uspe- hom polagali izpite na univerzi? Nc, poglej, meni prav tako bije srce kakor tebi, moja mati je imela prav toliko skrbi z menoj, kakor jo ima vsaka dru- ga s svojimi otroci in morda celo več. Ali te je strah sedeti poleg mene, ker se mi v žilah pretaka črnska kri... Jeannetta, jaz nimam nobenega upanja več, da bi se zame rodil še kak lep dan. Ne smem v kavarno, ne v kino, ne Ilustriral: Vlado Smeh ...Izključili so me iz univerze, ker bo zvedeli, da sem imel s teboj otroka ... smem v bar— nikamor. Povsod piše: Crncem vstop prepovedan! A delamo, trpimo in čutimo vsi enako. Vsi smo ljudje in nihče ni sam kriv, če je na svetu. Vsak bi bil rad lepši kakor je in tudi jaz želim, da bi imela belo poli, pa je nimam. Moja mati me je bila ve- sela, danes pa ne vem, kaj bo dejala ...« »Potolaži se Judy«, ji je hotela dopo- vedati Jeannetta, »na vse to boš po- zabila in ko boš diplomirala, bo Fre- dyju morda še žal za to, kar je včeraj napravil«. »Ne bo mu iaU, je dejala Judy pre- pričevalno. »Počakaj me, prosim, da si vzamem plašč iz sobe. Zunaj je hladno«. Jeannetta je sedela za skromno mizi- co in čakala. Toda Judy se dolgo ni vrnila iz sobe. Nenadoma je bilo slišati silen vrišč spodaj na ulici. Jeannetta je skočila v Judyno sobo. Judy ni bilo nikjer. Ko je pogledala skozi odprto okno iz osmega nadstropja, je videla spodaj na ulici, kako se zgrinjajo ljudje okoU Judynega trupla. Jeannetto je obšla zona. Pograbila je svojo torbico z mize in zaloptitnila z vrati. Se preden je prišla do dvigala, ji je ušel jok. Prtjazni liftboy pa jo je vprašal: »Gospodična, kaj se je pa zgo- dilo, da jočete?« Rdečelični liftboy ni dobil nobenega odgovora, kajti Jeannetti je postajalo vse težje pri srcu. Vso pot do doma je v sebi na tihem šepetala: Odslej ne bom več sovražila črncev. Ljudje so kot mi,- zato jih je treba razumeti in biti z njimi kot človek s človekom. MARSOVEC NA OBISKU Nekak leteči krožnik je z Marsa pribrnel, zaokrožu pod oblaki, nad Celjem obvisel. Ne levškem letališčii pristal je krožnik ta, iz njega čudno bitje siopiđo je na tla. Ta Marsovec skrivnostni je bil zares čudak s široko, mehko glavo, sicer pa kratkokrak. Nameril je korake za množico ljudi, ki so po cesti nekam z gorečo vnemo Šli, Zakrival si je lice, da bi ostal neznan, in hitro je stopical, od silnih množic gnan. Dospel je v mesto belo do kina »Union«, kjer se ljudi nnvrelo je skoraj milijem. Pri vhodu vratarica zaprla mu je pot, ker vstopnice imel ni, je moral spet 6d tod. Nemir in radovednost sta gnala ga nazaj in končno se je zrinil « ta strašni direndaj. So množice hrumele, tiščale so čez prag, zlomile so mu rebro in izpahnile krak. v Potuhnil se je v kotu in se pokril s temó, medtem so bolečine mu kljuvale telo. Nenadoma se v luči prikazal je junak. Bil grof je Monte Cristo! Kje vitez mu enak? In Marsovec je.gledal, kaj vse se tu godi. O tem doma bp pravil, strmeli bodo vsii,... Ponoči prišantal.je Л v leteči krožnih spet in dvignil se v jVišave nad čudni naš planet. ~ n <ггт: ri ' POMOtA PRED »CELJSKIM TEDNIKOM« Naročnik: »Kakšen naval naročnikov na upravo Vašega lista!« Upravnik: »Na žalost! Zraven vi-tijo le .Monte Crista'?;. Fr. В. Najnoveisi izdelek moderne letalske tehnike Na nekem zrakoplovnem mitingu v Angliji so nedavno prikazali med 40 avioni tudi ta zelo lahek lovski avion z zelo malimi dimenzijami. »Midge«, kakor mu pravijo, je pri polni obremenitvi težak samo 6.000 funtov ter razvije hitrost preko 600 milj na uro. GROF MONTE CRISTO V REPU... Osebe v knjigah imajo tudi svoja ne- besa, to se pravi svoje posmrtno živ- ljenje, ki se začne takrat, ko je avtor odložil pero in traja tako dolgo, dokler piščeva knjiga ni pozabljena. V teh literarnih nebesih imajo najbolj vidne osebnosti svoja kontrolna področja im kot pri nas na zemlji tudi oni dežu- rajo. Te dni je Napoleon iz Zweigovih no- vel hudo zbolel. Nekdo ga je moral na- domestiti in prišel je na vrsto grof Monte Cristo. Ni spak, da je v njegov resor prišlo ravno Celje. Z veliko rado- vednostjo je grof Monte Cristo opa- zoval skozi svoj daljnogled življenje v našem mestu in skoraj mu je vzelo sapo, da je njegovo ime te dni napra- vilo iz tega prijaznega mesta ob Sa- vinji pravcato podružnico obeh sloven- skih Studencev. Grof Monte Cristo je bil ves na trnju in čim ga je Napoleon spet zamenjal, je nemudoma skočil k očetu Parnasu in ga prosil za dopust. Bil je uslišan in trenutek za tem je bila natakarica ene (iz previdnosti zamolčim katere) celjskih gostiln do smrti pre- strašena, ko je v kotu zagledala gosta, ki sploh ni vstopil skozi vrata, pa je vendar bil tam. Tako navado pač ima grof Monte Cristo, da se pojaviì vedno kadar ga najmanj pričakuješ. Sicer pa je bil čisto tak, kakor vsi ostali državljani. Tako je tudi hotel, da bi razvozljal tajnost vseh zmešnjav, ki so zavoljo njega na- stale v Celju. Povečerjal je in se nekaj- krat namrdnil, ker kot Francoz ni ni- koli poskusil tako kislega vina, potem se je skrivnostno zagrnil in požrla ga je celjska noč. Celjske ulice so bile domala prazne. Skrivnostne sence niso bile tako skriv- nostne, kot za njegovih časov, kajti na moč so krulile in razodevale, da so sto- flile zlo kvečjemu samim sebi. Grof Monte Cristo se torej ni imel za koga postaviti v junaško pozo in je bil kar nesrečen, da ti Celjani drugače tako nerazburljivo živijo. Imel je pač smolo, da ni šel na Breg, kjer bi lahko s ica- kim gromkim hrupom prebudil mirno speče meščane, da jih dva zagrebška falota ne bi tako grdo okradla. Toda najbrž so ga zmotile skrivnostno za- vite postave pred vrati kina Union, ki so v zgodnjih jutranjih urah, ko celjski petelini še niso vedeli za sebe, stale in čakale. Priključil se je gruči in jih opazoval. Prvi je bü nek potegnjen fante ves zavit v koc in se tresel v ostrem mrazu. Za njim je capljalo drobno otroče, ki so ga kulture željni starši zbudili sredi noči in ga poslali v rep, potem je bila neka silo jezična meščanka, ki je v nekaj urah poiiedala vso zanimivo Dumasovo zgodbo, da je Monte Cristo kar zijal. Njegov naj- bližji sosed mu je zaupal, da si je spo- sodil nekaj jurjev in si od tega obeta velik dobiček. Nameril je kupiti kar 50 kart in jih potem zvečer s primernim pribiikom razprodajati. Monte Cristo je videl prihajati vedno več ljudi. Dve uri je bil že v vrstic ki je segala tja do frizerja Francka, pa je bila šele pol šest. Odrešenje je prispelo v osebi ki- no-blagajničarke, ki je temu na pol zmrznjenemu repu odprla vrata. In se- daj se je ta vrsta ljudi vsula po stop- nicah kot pariški, meščani za časa re- volucije. Grof Monte Cristo je že pri- pravil samokres, kajti slutil je, da se utegnejo stranke nad vežo z vso ihto spustiti v boj. Toda bil je presenečen (Dalje na 8. strani) 1. Kolikšen je dobiček Medna- rodne banke za obnovo in raz- voj? 2. Katera naša mesta štejejo preko 100.000 prebivalcev? 3. Katero živilo ima Tiajvečjo kalorično vrednost? /r 1. Mednarodna banka za obno- -vo in razvoj je v tretjem četrt- letju preteklega leta (1. VII. — 30. IX.) zabeležila 5,4 milijona dolarjev čistega dobička v pri- meri s 5,3 milijona v ustreznem četrtletju 1953. 2. Razen Beograda m Zagreba štejejo preko 100.000 prebivalcev še Ljubljana, Sarajevo in Subo- tico, 5. Največjo kalorično vrednost imata ribje in olivno olje. V Ikg teh živil je namreč 9050 kalorij; sledi jima čista svinjska mast z 8992 kalorijami v 1 kg, nato mar- garina z 8200 in slanina z 7450 Jcaloriöami v Ik^. Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 16 Na celjskem gradu je bilo vedno več He- minih in Viljemovih sorodnikov, ki so si obe- tali delež pri dediščini. Gospodje od Krke na Koroškem so čutili, da bodo zaradi tolikega števila tekmecev prikrajšani, zato niso štedili truda, in na vsakem koraku, ob vsakem po- menku na veliko razglašali svoje zasluge za ^^iljemovo zmago ob ustoličenju ter se pro- glasili za zaščitnike celjske grofovske hiše. Toda vse njihove besede niso mogle oživeti ^'iljema. Na tihem so obžalovali, da so pustili Srofa ubiti, saj bi jih Viljem za pomoč gotovo <*bdaril bolje, kot jih bo Hema. Že takrat se je pokazala značilna poteza bodočih Celjanov. Pripravljeni na borbo za večji kos, so dali sporočiti Herai, da so- rodstvo čaka. 17 Hema se je naposled odločila za svojo zad- njo posvetno dolžnost. Viteška dvorana je bila polna sorodnikov. Začela se je besedna bitka in marsikateri govorniki so končali pomenek pozneje na grajskem dvorišču z orožjem v rokah. Sorodniki po Viljemovi strani so za- htevali vso dediščino zase. Vovberški so bili najglasnejši in zahtevali od Heme, naj vsa posestva, ki so last njenega moža in sina, pre- pusti njunim sorodnikom. Vmes so ogorčeni posegali Hemini sorodniki, zlasti pa Krški gospodje, češ da so kot vazali celjske hiše prav tako upravičeni na svoj delež. Sklice- vali so se na Viljemove obljube in grozili, da bodo z mečem in orožjem zasegli tisto, kar jim pripada. Hema ni imela moči, da bi umirila prepir med plemiči. V grozi je slutila, da lahko iz- bruhne boj za dediščino, zato je med svoje sorodnike razdelila svoja lastna posestva. Ve- lik delež je podelila cerkvi za posmrtni bla- gor moža in padlega sina ter si od solno- graškega škofa zagotovila zatočišče v samo- stanu, ki ga je nameravala z lastnimi sredstvi zgraditi ob Krki na Koroškem. Sorodniki obeh vej so zapuščali celjski grad. Eni so odhajali bogati, drugi revni kot so prišli. Najmočnejši so dobili največ. Celj- ski grad so dobili Vovberški in še vrsto gra- dov in posestev na obronkih Savinjskih Alp. Hema ni ostala več dolgo v Celju. Izpolnila je obljubo in postavila samostan, kamor se je potem tudi sama zatekla. Z njo je iz- umrla najodličnejša veja Selsko-Brežiških potomcev starih slovenskih starešin. so se že zapletli v prepir s sosednjimi gospodi od Ort in cerkvenimi gospodi gornjegrajskega samostana. Njihov cilj je bilo sicer Celje, toda Vovberških se niso upali lotiti, ker so le-ti bili takrat še premočni. Pretekla so desetletja. Žovneški so poleg Žovneka kmalu imeli v posesti še Senek pri Polzeli in Lemberk pri Dobrni. Vedeli so, da je treba združiti drznost z bogatijo, če ho- čejo doseči svoj cilj. 18 Krški gospodje so nekoliko razočarani od- jahali čez Savinjo na njen desni breg, kjer se je na griču pod strminami Dobrovelj ko- šatil Zovnek. Gospodje Žovneški se niso pomirili. Nji- hovemu pohlepu in častiželjnosti ni bilo konca. Cim so se dodobra ogledali pa lastnem imetjii. Stev. 5 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 4. februarja 1955 V času rednlli letititi skupščin v mesecu februarju bodo sledila s polaganjem letnega obračuna svojega dela društvom Parti- zan vsa športna društva v Celju in PD Celje. Med prvimi športnimi društvi bo v nedeljo ob 8. uri v vrtni dvorani Evrope zborovalo ND Kla- divur. Položaj celjskih ligašev v hrvatsko-slo- venski ligi ni nič kaj rožnat, saj je vsem znano, da Kludivar počiva na repu tabele. Skupščina bo vsekakor razpravljala o problemih, ki se ne- fiosredno nanašajo na vprašanje izboljšanja kva- itcte celjskega nogometa. Vsekakor se pri tem ne bo treba ustavljati le pri ligaškeni moštvu, ker bo treba vzroke iskati globlje. ND Kladivar je po vseh dosedanjih izkušnjah uvidelo, da bo potrebno tudi v športnem društvu preiti na nova pota — na delo v širino in pri tem delu posve- titi več skrbi vzgojni plati športa. Pri vsem tenl bo iskalo tudi nove oblike dela, ki bodo vsemu članstvu in družbi le v korist. Zato predvidevajo na nedeljski skupščini močno razširiti svoj apa- rat uprave in pritegniti v društvo vse tiste predstavnike naših organizacij, ki jim je skrb Za vzgojo mladine primarna naloga. Le s tesnim sodelovanjem vseh vzgojnih činiteljev bo tudi celjski nogomet brez dvoma dobil tisto pravo vsebino in pomen, ki ga danes v splošnem za- htevamo od našega športnega gibanja v splošnem. Nedeljska skupščina ND Kladivar bo vsekakor važen mejnik v zgodovini celjskega nogometa. v torek, 8. februarja pa bo ob 19,30 v isti dvorani skupščina Planinskega društva Celje. Celjski planinci bodo na svoji 10. skupščini po osvoboditvi lahko podali razveseljivo bilanco svojega dela. Urejene postojanke, vzorno oskr- bovana planinska pota in markacije so brez dvoma dokaz prizadevanja sedanje uprave PD Celje, da nudi vsem obiskovalcem kar največji komfort in udobje v območju gorskega sveta, ki spada pod njen delokrog. Logarska dolina je T preteklem letu imela na desettisoče obisko- valcev, na tisoče pa je obiskalo tudi Okrešelj, znamenit plezalni vrtec in izhodišče lepih iz- letov. Prav po prizadevanju PD Celje v vseh zadnjih letih so se končno le zdramili vsi mero- dajni činitelji, ki so zainteresirani na razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini. Led je prebit in vse kaže, da bo ta prelep kotiček nase zemlje — poln pokrajinskih lepot — deležen vedno več obiskovalcev. Nekoliko slabše kot v prejšnjih letih obiskujejo ljudje najvišjo postojanko PD Celje Dom na Korošici, ki je izhodišče tolikih zanimivih izletov, v pozni pomladi pa edinstven po prekrasnih visokogorskih smučiščih. Obe ure- jeni koči na Golteh privabljata veliko število turistov. Prav v preteklem letu je PD Celje ▼ poletnih mesecih nudilo r počitnicah 150 pionir- jem v teh kočah zavetje, ki so bili poDlavljeni T mesecu juniju v Celju. Na prostranih Golteh so se navžili planinskega zraka, gozdnih sadežev 1Л lepot, ki jih skriva ta svet. Muhasta zima je smučarje prikrajšala za obisk zanimivih smu- čišč na Golteh in vse kaže, da smučarji ne bodo togli organizirati niti enega smučarskega tek- movanja na teh terenih v letošnjem letu. Celj- ska koča je zopet dobila več nedeljskih obisko- valcev in Celjani kar radi zahajajo na to svojo najbližjo postojanko. Z novim letom je PD Celje prevzelo tudi kočo na gori Oljki, izletni točki, ki ima edinstven razgled in lego. Prepričani smo lahko, da bo v letošnjem letu Oljka imela mnogo obiskovalcev. Vsekakor tudi v Planinskem društvu še ni vse tako urejeno, kot bi planinci radi. Močno Sega propagandno delo. Gorski svet je Celjanom kar preveč odmaknjen. Urediti cenen prevoz do planinskega sveta širšemu krogu ljubiteljev planinstva je problem, s katerim se PD Celje ukvarja že vsa zadnja leta. Treba pa ga bo enkrat zadovoljivo rešiti! Z zagotovitvijo cene- nega prevoza bo mnogo laže propagirati in or- ganizirati skupinske izlete, dvigniti število član- stva in na sploh širiti planinstvo z vsem vzgoj- nim bogastvom mladini in delovnim ljudem. No- tranja trenja v društvu, ki so prišla do izraza pred letom dni, so uglajena in je sedanja uprava zopet dosegla potrebno soglasje in tovarištvo, ki je osnova vsakemu koristnemu delu in uspehu v družbenih organizacijah. Sicer pa — pridite na skupščino in prepričali se boste o vsebini dela PD Celje v letu Í954! PLAVALNI KLUB ŠPORTNEGA DRUŠTVA ŽELEZNIČAR ima v nedeljo, dne 6. februarja ob 9. uri v sindikalni sobi postaje Celje svoj občni zbor. Clane in prijatelje plavalnega športa Tabimo k udeležbi! Razgibani občni zbori Partizansl(ih društev v celjsicem oiVražjem smuku<. Na teh tekmovanjih so se v močni konkurenci Avstrij- cev kar dobro odrezali. V prvem razredu je Dominko Uršič v smuku in slalomu zasedel šesto mesto, Janko Cetina 7. mesto v smuku, Nunčič pa 12. mesto v smuku in 9. mesto v slalomu. Pri juniorjih je v obeh disciplinah Kovačič do- segel 2. mesto, prav tako pa tudi v kombinaciji. Marijan Nunčič se je v prvem razredu v kom- binaciji uvrstil na 9. mesto. V П. razredu so uspešno nastopili Peter Cetina, Jože Kopitar in Videčnik. Na tradicionalni smuk-progi so se nato še pomerili za značke v >vražjem smuku«. Brez padca in v odličnem času so progo presmučali Uršič, Janko Cetina in Jože Kopitar ter so pre- jeli zlato značko, ostali celjski smučarji pa so ee morali zadovoljiti s srebrno. Polni dobrih vtisov in s kilometri smuka т nogfih so se vsi zdravi in čili vrnili na >zeleno Štajersko«, kjer jim ni usojeno, da bi pridobljeno znanje poka- aali na domačih tekmovanjih. Pomladne sape so Tse močnejše in vse kaže, da bo letošnji kole- dar smučarskih tekmovanj ostal le na papirju! USPEH SUŠE y RAVNAH ¥a nedeljskem tekmovanju т smučarskih tekih T Ravnah je Celjan Viktor Suša dosegel lep u»peh. Pri starejših mladincih je v ostri kon- kurenci dosegel 6. mesto. Tekmovanje je bilo izbirno za sestavo mladinske reprezentance, ki bo T februarju nastopila na troboju FLRJ — Italija — Avstrija. POLDA JANEZ - SE VEDNO JUNAKI Tsi smučarji so se smejali napovedi našega popularnega Janeza Polde, ki je v decembru izjavil, da letos ne bo snega v Sloveniji! In nai l'ülda je imel prav — vsaj do februarja! Kaj bo še T tem mesecu — bomo videli . . Ker ni snega doma, so tudi naši skakalci odšli v tu- jino, kjer je Polda ponovno dokazal, da spada T kiog najboljih evropskih mojstrov v smučar- skih skokih. Brez treninga je najprej v Franciji v klegevu na mednarodnem tekmovanju dosegel 2. mesto z najdaljšim skokom 59 m, nekaj dni za tem pa je še v mnogo bolj ostri konkurenci med 70 tekmovalci iz 10 držav dosegel 5. mesto. Premagal je vrsto Norvežanov, Švedov, Fincev in razen Nemca Brutscherja vse Srcdnjeevro- pejcc. Zopet je domiuiral s svojimi daljavami. Res — Polda je še vedno junak smučarskih skakalnic, pa čeprav se jc že pred letom dni odločil, da bo temu športu dal slovo . . . SKAKALNE TEKME NA GOMILSKEM V nedeljo, dne 30. Januarja 1955 je TVD »Partizan« Gomilsko priredilo skakalne tekme na novi, 20 metrski skakalnici. Za tekme se je odločilo potem, ko je okrajna zveza odpovedala prvenstvo v skokih, ki naj bi bilo y Vojniku. Na hitro roko so tekmovalci s pomočjo požrtvo- valnih tekmovalcev iz Šoštanja nanosili nekaj snega na skakalnico, ga steptali in skakalnica je bila pripravljena. Nastopilo je 5 skakalcev I» Šoštanja in i iz Gomilskega. Rezultati: 1. Cizej Roman (Gom.) 193,5 (17,5, 1?,5, 19 m); 2. Zager Roman (Šošt.) 187,5 (17, 16, 18 m); 3. Zilnik Janko (Gom.) 180,5 (lé,5, 16,5, 18 m); 4. Kramar Slavko (Gom.) 171 (15, 15, 16 m). Tekme so se odvijale normalno in eo poka- zale lep napredek domačinov. Čudimo le, da so tekme na Gomoilskem lahko izvedli, v Voj- niku pa jih niso mogli. Z malo več dobre volje organizatorjev bi lahko imeli okrajno prvenstvo za cebo j. Tako pa . . . Košarka VIDEN NAPREDEK KOŠARKE V ŠTORAH Mladi košarkarji »Kovinarja« iz Štor so po uspelim, ki so jin pokazali v Celju v srečanjih s celjskimi košarkarji, zopet presenetili v Ljub- ljani na velikem košarkarskem turnirju. Proti vsakemu pričakovanju so v prvem srečanju pre- magali moštvo Kranja, slovenskega ligaša, z re- zultatom 53:45. V drugi tekmi so odpravili Hrast- ničane z 49:27, nakar so v nadaljevanju turnirja doživeli tesen poraz z ljubljansko Ilirijo 50:53, proti zveznemu ligašu Ljubljani pa s 15:75. — Košarkarji Kovinarja so v ostri konkurenci 14 izliranili moštev iz ïilovenije, ki so se udeležila tega tekmovanja, zasedli častno 8. mesto. Vse kaže, da so Storjani že prehiteli Celjane v tej tehnično najtežji športni igri. Pred nekaj leti SI) se Storjani učili košarke v Celju ... Ce pa bo šel nivo košarke v bodoče v Storah s takšnim tempom naprej, v Celju pa bodo le počivali — potem se bodo kmalu morali bivši učitelji učiti pri svojih učencih! _Kegljanje _ KLADIVAR ZOPET NA VRHU! Celjski kegljači, združeni v številnih klubih, so se v zadnjih dneh pomerili na turnirju, ki ga je priredila celjska garnizija v počastitev ustanovitve Vil. srbske brigade. Kegljači Kla- divarja so na tem turnirju premagali vse svoje jiaspiotuike in osvojili lep pokal. GRADIŠARJEVA - NAJBOLJŠA! Pred dnevi je Gradišarjeva nastopila z Zor- kovo v slovenski ženski reprezentanci proti re- prezentanci Hrvatske. Zmagale so ženske iz Hrvatske, Gradišarjeva pa je bila od vseh slo- vei'skih reprezentantk najboljša. -- iz some dvorane Sedlšak Ivan in Kosmač Alojz iz Luč ob Savinji sta živela kot gozdna delav- ca v urejenih razmerah posebno še, ker imata vso oskrbo pri starših. To jima pa ni bilo dovolj. Spozabila sta se in nekega dne lani napadla 70 letnega FJorijana Zamemika in mu s silo vzela 8000 dinarjev, ko se je ta vračal iz trgovine domov. Ko sta Zamemika na- padla, sta govorila hrvatsko, da bi var- nostni organi osumili napada Hi-vate, ki so v tem kraju zaposleni pri gradnj; ceste. Okrožno sodišče je obsodilo vsav kega na 1 leto strogega zapora. * Roščič Fanika je bila zaradi tatvin^ že dvakrat kaznovana. Meseca junija lani je prišla iz zapora. Dne 27. 11. jc zopet vdrla v Goletovo stanovanje Grobelnem in odnesla več kosov raznç obleke. Okrožno sodišče jo je obsodil^ na 1 leto strogega zapora. Grof Mofife Cristo v repu Nadaljevanje s 7. strani nad izredno krotkostjo uživalcev stano- vanj v hotelu Union. Grof Monte Cristo je obžaloval svo- jega stvarnika Aleksandra Dumasa, da ni več med živimi, kajti iz vsega tega, kar se je pred njegovimi očmi doga- jalo, bi napisal najbolj senzacionalno knjigo, kar jih je kdaj bilo. Koliko zmečkanih čevljev, koliko raz- mršenih frizur, koliko populjenih las, koliko obrekovanja, koliko klofut, vpitja, groženj s tožbami, intervencije oboroženih mož, ki čuvajo javni red in mir. Več kot polovico členkov v tem dolgem repu »sploh ni čakalo na kar- te«. Vsak je imel kak poseben opra- vek, s katerim koli članom uprave ki- nopodjetja. Nekateri so se do onemo- glosti jezili, drugi se nesramno rinili naprej, da so grofa Monte Crista kar dlani srbele, nekateri so spet vzdrže- vali red, drugi pa se malomarno dr- sali ob zidu češ, saj imam čas. Koliko službenih ur je šlo po gobe. Tisti, ki jim ni bilo veliko do dela v podjetju pa so jih direktorji in drugi vodilni uslužbenci poslali po karte, so spuščali one za seboj kar naprej, samo da ča« mine. Ženske so bile bolj iznajdljive. Med tem ko so moški pokadili nekaj ducatov cigaret, so one spletle po po, lovico jopiča. Višek razburjenja pa je vsa reč dosegla takrat, ko so celjske: ure kazale, da je čas kosila in je v vr- stah sem pa tja presunljivo zakrulilo. Pri vratih so otroci z očmi, polnimi la- kote gledali svoje matere, ki so poza- bile, da je treba te kljune nasititi. Možje so z jeznimi pogledi in praznih želodcev prihajali naravnost iz službe zamenjati svoje požrtvovalne boljše po- lovice samo zato, da so potem lahko slišali, da so karte že itak razprodane. Grof Monte Cristo je bil vesel, da ga ni nihče spoznal in najraje bi bil mr- tev, čisto zares mrtev, samo da ne hi videl kako grozne reči se v tem mir- nem mestecu zaradi njega dogajajo. Odrekel se je želji, da bi videl, kako so ga Francozi spravili na filmski trak. Potuhnjeno se je izmuznil iz veže in na stopnicah je neko ženico skoraj kap zadela, ko je videla, da je še trenutek pred tem stal pred njo neki moški in se razblinil v zrak ... OBJAVE IN OGLASI STROKOVNI IZPITI IZ PISARNIŠKE IN FINANČNE STROKE Na podlagi določil Temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov — Uradni list FLRJ štev. 4-54 in 6., 18. in 19. člena Pravilnika o strokovni izobrazbi pisarniških uslužbencev ter Pravilnika o strokovni izobrazbi uslužbencev finančne stroke — pozivamo kandi- date, ki izpolnjujejo v navedenih uredbah in pravilnikih predpisane pogoje, da do 20. febru- arja 1955 vložijo lastnoročno pisane prijave za pripustitev k opravljanju izpita v spomladan- skem roku 1955. Prijave naj pošljejo Tajništvu okrajnega ljud- skega odbora Celje. Prijave morajo vsebovati točen naslov in bi- vališče kandidata. O času izpitov, ki bodo pred- vidoma sredi marca 1955, bodo kandidati pravo- časno obveščeni. Izpitna komisija za pisarniško in finančno stroko DPD »SVOBODA« CELJE obvešča vse prebivalce mesta Celja, da je odprlo svojo novo delavsko knjižnico v Gaberju na Mariborski cesti 28. Knjižnica je odprta: vsak ponedeljek od 16. do 19. ure; vsak torek od 9. do 10. in od 17. do 19. ure; vsako sredo od 9. do 11. in od 16. do 19. ure; vsak četrtek od 9. do 10. in od 17. do 19. ure; vsak petek od 16. do 19. ure; vsako soboto od 9. do 11. ure. Knjižnica je odprta za člane in nečlane »Svo- bode«. Istočasno obveščamo vsa društva, ustanove in organizacije, da je treba v bodoče naslavljati vso pošto za »Svobodo« na naslednji naslov: DPD »SVOBODA« — CELJE . Mariborska cesta 28 knjižnica »SVOBODA« DRAŽBA POSESTVA Srnovršnikovo posestvo v Libojah (3 in pol ha), ki obsega podkleteno hišo, vinograd in sadov- njak, bo 10. februarja na dražbi pri sodišču v Celju (din 300.000,-). OPOZORILO Finomehanika GROBELNIK DOMINIK v СеЦп opozarja lastnike nalivnih peres, ki imajo svoja peresa že več let v popravilu, da popravljena nalivna peresa dvignejo do 15. februarja, sicer jih bo prodal po ceni, ki ustreza višini stroškov popravila. ČEBELARJI, POZOR! Čebelarsko društvo Celje obvešča vse čebelarje v svojem okolišu, da Veterinarski zavod v Celju, Lava 26, brezplačno pregleduje čebele, osumlje- ne kakršnih koli bolezni. Čebelarji, če opazite pri svojih čebelnih družinah kakšno močnejše umiranje ali padanje čebel, zberite takoj vsaj po 20 čebel od vsakega sumljivega panja in jih pošljite ali osebno dostavite v primernem zavoju Veterinarskemu zavodu. Priložiti je točen naslov pošiljatelja in označbo čebel po posameznih panjih. Zaradi kontrole javite vsak tak primer bolezenskemu izvedencu Čebelarskega društva pri svoji najbližji družini. Čebelarsko društvo Celje. ESPERANTO. Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slove- nije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. SPREJEMAM zopet vsa moška in ženska krojaška dela po najnižjih cenah. Izdelava prvovrstna! Priporoča se krojaštvo PLANINŠEK FRANC, CELJE. Okopi 5.- TRGOVSKEGA POMOČNIKA,' moško moč, po možnosti samca, sprejme Kmetijska zadruga Gomilsko pri Celju. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati čimprej. PPODAM dobra namizna jabolka do 100 kg. — Naslov v upravi lista. PRODAM novo nebarvano spalnico. Naslov т upravi lista. ; PRODAM 4 plemenske prašiče po 30 kg. Velen- šek, Ostrožno 48, Celje. * PRODAM OTROŠKO POSTELJO (do 10 let starosti) z nočno omarico. Zamenjam ali pro- dam globok otroški voziček za športnega — Rižnar, Celje. Kocenova ulica lO-I. KUPIM stavbno parcelo v Spodnji Hudinji, т Skofji vasi ali v Spodnjih Trnovljah. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje na Jožefovem hribu za enako ali večje v mestu. Naslov v upravi lista. KONCERTI V Celju že znana pianistka Melita Lorkovič si je tudi v inozemstvu pridobila že lep sloves. Prepotovala je skoraj vso Evropo, v preteklem mesecu je gostovala v Švici in Belgiji. V Celju bo koncertirala V SREDO, 16. FEBRUARJA 1955 v Narodnem domu. Na programu ima med dru- gim eno Beethovnovo Sonato in Musorgskega slovite »Slike z razstave«. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. LJUDSKI ODER - CELJE Nedelja, 6. februarja ob 16: »DOBRI VOJAK ŠVEJK« — gostovanje v Šempetru NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 6. februarja 1955: Dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. KI y o_____ KINO UNION, CELJE Od 4. do 8. 2. 1935: »ČLOVEK MOJEGA ŽIV- LJENJA« — francoski film Od 9. do 15. 2. 1953: »POROČNI VENEC« - finski film Dne 6. 2. 1955 ob 10. uri matineja: »MALA BALERINA« — ameriški film KINO DOM, CELJE Od 2. do 6. 2. 1955: »POZIVNICA« — angleški film Od 7. do 10. 2. 1935: »IZSILJEVANA« — angleški film Dne 15. 2. 1955 ob 10. uri matineja: »SOLA NA PROSTEM« — francoski film ZAHVALA S tem izražamo globoko hvaležnost dr. Lešni- Carju, ki je z izredno požrtvovalnostjo in ve- likim, socialnim čutom in uspehom zdravil našo bolno hčerko. Družina Koželj. Umrl je z Zagrebu dne 28. januarja moj drapi mož, oče, tast, svak itd. Jožko Hasal železniški uradnik v pokoju Pokopali smo ga v ponedeljek, dne 31. janu- arja na Mirogoju v Zagrebu. Mnogim, ki so ga tudi v Celju poznali, naj ostane v prijaznem, spominu. Žalujoča žena Gizela z otroki in vse ostalo sorodstvo Olepševalno in turistieno društvo Celje TRADICIONALNA XXVIII. MASKARADA Pustni torek — Narodni dom KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI LOMO CELJE razpisuje mesto poslovodje podjetja »Komisija« Celje (trgovina z rabljenimi predmeti). Ponudniki morajo izpolniti naslednje pogoje: Srednja ekonomska izobrazba in nekaj prakse v trgovini ali v gospodarskih pod- jetjih, ali pa nižja strokovna izobrazba (trg. nadaljevalna) z večletno prakso v trgovini ali podobnih podjetjih. Da niso kaznovani. Ponudbe z življenjepisom in opisom kvalifikacije je poslati Tajništvu Ljud- skega odbora mestne občine Celje do 12. februarja 1955. UPRaVA OZZ v CEUU Cankarjeva ulica 4 razpisuje iri mesta finančnih knji- govodij za kmelijske zadruge. In- icresenti naj se osebno ali pisme- no prijavijo. Piača in ostali pogoji po dogovoru. AVTOBUSNI PROMET CELJE sprejme takoj v službo 2 avtobusna šoferja, ki sta po možnosti izučena kovinske obrti. — v poštev pridejo šoferji z d katergorijo. ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CEUU razpisuje naslednja delovna mesta: 2 delovni mesti uslužbenca s popolno srednjo Solo za novo osnovano podružnico v laSkem; 1 delovno mesto uslužbenca z nižjo srednjo šolo za novo osnovano podružnico v laškem. Za ta delovna mesta pridejo v poštev predvsem uslužbenci iz Laškega in neposredne okolice. 4 delovna mesta uslužbencev po možnosti s popolno ali vsaj nižjo srednjo šolo za evidenčno in statistično službo v zvezi z novimi predpisi o zdravstvenem zava- rovanju pri zavodu v Celju. Plača po uredbi — Nastop službe takoj! valovna dolžina 202 metra Nedelja, 6. februarja: 10,00 Napoved časa, poročila 10,05 Zabavna glasba, vmes objave 10,15 Igra godba na pihala SKUD »France Prešeren« iz Celja p. v. Ivana Karlovšeca 10,30 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11,00 Gospodarska in kulturna kronika 11,15 Dalmatinske in bosanske narodne pesmi 11,30 Zdravstveno predavanje: O trans- fuziji krvi« — H. del (dr. Straus) 11,40 20 minut z modernimi komponisti 12,00 Zaključek Ponedeljek. 7. februarja: 18,00 Poročila in objave 18,15 Pisana glasba 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Torek, 8. februarja: 18,00 Poročila in objave 18,10—22,15 Prenos iz Ljubljane Sreda, 9. februarja: 18,00 Poročila in objave 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18.30—22,15 Prenos iz Ljubljane Četrtek 10. februarja: 18,00 Poročila in objave 18,15 Slovenski napevi 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Petek, 11. februarja: 18.00 Pregled Celjskega tednika 18,10 Prenos iz Ljubljene — Sloveski oktet 18.30—22,15 Prenos iz Ljubljane Sobota. 12. februarja: 18,00 Poročila in objave 18,10 Kar ste želeli — to bnmo zavrtelil Reklame, objave in želje sprejema vra- tar LOMO Celje vsak dan, razen ob ne- deljah in praznikih.