Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p Razdelita drlaue m ofefrolrn. CENE PO POŠTI: za celo leto Din 90'— M pol leta Din 45'— V upravi stane mesečno Din 7*— Samosoop! Kakor povsod tako vlada tudi v naši ^ojni upravi nered. Imamo afero polkovnica Vasica, ki je v preiskavi, pa se že dolgo casa o njej nič več ne sliši, kakor da se je stvar na tihem potlačila. Imamo afero biv-segav vojnega ministra Zečeviča, ki ga vlada ščiti, da ne bi prišel resno pod preiskalo* Zdaj pa imamo velikansko eksplozijo razstrelivnih snovi v Bitolju, ki je razdja-|a skoro celo mesto, povzročila za eno mi-'jardo dinarjev in morda še več škode ter ličila najbrž večino vse municije za našo »finado. Oficijelni telegram je označil za glavnega krivca te brezprimerne nesreče vojno ministrstvo, ki je pustilo že od konca vojske sem razstrelivo nezadostno shranjeno *®zati okoli mesta. Vojno ministrstvo pa ^ivdo vali na finančno ministrstvo, ki da ®u.ni dalo kredita na razpolago, da bi mu-ničijo primerno shranilo. Na koga pa se bo izgovoril finančni minister, še ni znano. Ampak stvar ljudskih zastopnikov v parlamentu je, da zahtevajo temeljitega pojasnijo v zadevi, ki kaže neverjetni nered, malomarnost in izreden čut neodgovornosti v naši državni upravi, koje žrtev je postalo okoli 30.000—40.000 ljudi, ki so brez strehe. Vojna uprava troši več kot eno četrtino vseh državnih dohodkov za armado. Kam grej o te ogromne vsote? Poglejmo n. pr. stanje našega moštva. Tri in pol leta je minilo, odkar je bil sklenjen svetovni mir, pa naša armada še danes ni enotno in pošteno oblečena. Na Češkoslovaškem, v Poljski, v Rumuniji je vojaštvo že davnej dostojno oblečeno, pri nas pa se uniformira-nje od^ časa do časa napoveduje, storjeno pa ni še prav nič. Niti častništvo ni pri nas se enotno opravljeno. Ta nosi staro srbsko bluzo in plašč, drugi avstrijski kroj, tretji francoski, četrti angleški, eni hodijo v plahih do tal, drugi do kolen; ta nosi škornje, drugi gamaše, tretji ovitke; z orožjem je ravnotako. Moštvo hodi tako malomarno, siromašno in nedostojno oblečeno ter obuto, da je druge sram. Kako je s prehrano in ležišči, to smo izvedeli iz obtožbe proti Zečeviču in beremo vsak dan iz pisem vojakov. Na drugi strani pa vemo, kakšne ogromne vsote požirajo neštevilne vojaške komisije v inozemstvu in doma. Kaj te komike delajo, o tem se javnosti še nikoli ni Predložil račun. Nabavljajo blago, o katerem se ne ve, koliko ga je, zakaj služi, konico je stalo in kako se uporablja. Imamo jjeinobilizacijske komisije, kojili delo se kaže ravno v eksploziji blaga v Bitolju, ki “aje pohaja večinoma še iz solunske fronte. Nabavlja se obutev, vojaki pa hodijo v Predpotopnih šolnih. Kar pa bi moglo slu- za izboljšanje tega stanja, se je vrglo ®koz okno ob priliki nepotrebne, mirovnim ^oločilom zveze narodov nasprotujoče in od Parlamenta nikoli odobrene mobilizacije za Premišljeni in nalašč izzvani napad na neodvisno Albanijo lanskega leta. Čuditi se je, kakšno vlogo igra pri tem P®rlament. Da ni bilo opozicije, bi parlament tudi proti brezvestnemu vpoklicanju ekrutov v zimi 1921-22 ne bil nastopil. Ra-°vedni smo, kako se bo vlada zagovarja-a Rlede bitoljske katastrofe. Pa tudi če bi aradi nje moral zopet odstopiti vojni mini-ter, kaj pomaga? Nered, malomarnost, ko-'jPcija bodo ostali, ker so nerazdružljivo Rezani z velesrbskim centralističnim reži-To naj si zapomni g. Ljuba Davidovi šef jugoslovanske demokratske stran-,e> ki se je pripeljal v Ljubljano, da se pri j ; žerjavu informira o političnem razpo-°zenju ljudstva v Sloveniji. Naj ve, da slo-ensko ljudstvo noče o tem režimu ničesar ec vedeti, da hoče vse svoje posle samo Pravljati in da hoče biti v okviru te drža-e Popolnoma samosvoje! ZA VARSTVO MANJŠIN, v Monakovo, 20. aprila. (Izvirno) Od ceraj zboruje tu posebna komisija zveze Prodov, ki je započela svoje delo v ^•slju in ki se bavi z varstvom narodnih . anjšin. Posvetovanja so zaupna in bodo alala tri dni. Komisiji predseduje Anglež Dickensen. Prvi dan se je komisija rod z zasli®®vanjem. Odločitev zveze na-v»v.®v ®e izvrši v plenarni seji, ki se bo rsi>a začetkom junija v Pragi. »Novi čas« v vsako hišo! Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta so zopet razpksv-lali o administrativni razdelitvi države in se je o tem vprašanju razvila prav živahna in burna debata. Ministrski svet je sklenil, da se tozadevni zakon oktroira, ne da bi se preje stavil ponovno na dnevni red parlamenta, niti se bo o njem še razpravljalo v posameznih parlamentarnih klubih. Ministrski svet bo o tem sklepal, še Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Naša vlada je sprejela noto od francoskega predsednika Poincareja, ki poziva države male antante na poseben sestanek z državami velike Nemški odgovor. Genova, 21. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je Nemčija izročila svoj odgovor na noto zaradi pogodbe z Rusijo. Odgovor na-glaša, da je Nemčija že pred leti priznala sovjetsko Rusijo. Sporazum z Rusijo je bil za Nemčijo posebno važen, ker se ji je tu nudila prilika, da doseže z veliko državo, ki se je bila vdeležila vojne, mirovno stanje in omogoči prijateljske odnošaje, ki ne temelje na grehih preteklosti. Londonski program je za Nemčijo nesprejemljiv, a vsi ugovori nemške delegacije 90 bili zaman. Nemčija se je izključevala od pogajanj z Rusijo. Na veliki petek je nemška delegacija doznala, da so pogajanja z Rusijo blizu zaključka. Interesi Nemčije so nujno zahtevali, da jih delegacija zaščiti na svojo roko. Zato je pospešila podpis že preje v vseh podrobnostih dogovorjene pogodbe z Rusijo. Nemška delegacija je torej ravnala, kakor sta ji narekovala položaj in njena dolžnost. Nemška delegacija želi, da se na konferenci doseže splošna rešitev ruskega vprašanja z vključitvijo nemško-ru-skega dogovora Kar tiče nadaljnega obravnavanja ruskega vprašanja, meni tudi nem-ša delegacija, da je pravilno, da se ne vde-ležuje posvetovanj prve komisije glede onih vprašanj, ki so med Nemčijo in Rusijo že urejena, ako bi bilo njeno sodelovanje posebno nezaželjeno. Nemčija se nikakor ne mara odtegniti sodelovanju v svr-ho evropske obnove; zato je nemška delegacija pripravljena delati skupno z drugimi državami v zmislu pomirljivosti in spravljivosti med vshodom in zapadom. Raški odgovor na londonsko spomenico. Genova, 21. aprila. (Izv. Ruski odgovor na londonsko spomenico naglasa, da vztraja Rusija na stališču, da zahteva spričo obveznosti, ki se zahtevajo od nje, priznanje svojih protizahtev. Vendar je ruska delegacija pripravljena iskati novih potov za sporazum in priznati neke obveznosti pod pogojem, da se prvič zjaižajo vojni dolgovi in obresti in da se drugič Rusiji dovoli primerna finančna pomoč. Rusija bi bila pod gornjimi pogoji tudi pripravljena, dovoliti bivšim lastnikom uporabo nacionaliziranih ali pridržanih posestev oziroma plačati odškodnino. Dvoje pa je neobhodno potrebno: inozemska finančna pomoč Rusiji in priznanje sedanje sovjetske vlade, ki drugače pač ne more prevzeti nikakih obveznosti svojih prednic. Londonski program se predela. Genova, 21. aprila. (Izv.) Prva podkomisija gospodarskega odseka je sklenila protipredloge k londonskemu programu. Predlogi se izroče kolegiju strokovnjakov z naročilom, da predela londonski oroe- predno se povrnejo ministri iz Genove, kajti njihovi namestniki imajo pravico, da v tem vprašanju tudi v njihovem imenu definitivno sklepajo. -— Takoj po seji ministrskega sveta ie imel svojo sejo ožji odbor ministrov in razpravljal o tem vprašanju. Kot podlaga za debato je služil prvotni predlog vlade. Na tej seji so že določili potrebne odredbe za nekatere pokrajine. antante. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o rusko-nemški pogodbi, ki se mora po mnenju Poincare-a in ostalih francoskih politikov razveljaviti. ram v zmislu smernic, ki so se določile v splošnih razpravah. Ruska nota sprejemljiva kot podlaga za nadaljna pogajanja. Genova, 21. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so se zbrali delegati petih sklicujočih držav, nadalje Branting, Motta in Skirmut k oficiozni seji politične podkomisije za ruske zadeve, da proučijo ruski odgovor- Lloyd George je sporočil, da mu je ruska delegacija včeraj predložila drugo noto, ki pa nikakor ni mogla zadovoljiti in ki ne more tvoriti podlage za nadaljnje razprave. Lloyd George je dejal, da vsebuje nova nota nekaj točk, ki so sprejemljive, o drugih bi se dalo razpravljati. Vsekakor pa je nota pripravna podlaga za nadaljnja posvetovanja. Nato se je izvolil sedemčlanski komite izvedencev. Končno se je podkomisija zedinila, da se nikakor ne more dopustiti, da Rusi priznajo predvojne dolgove le tedaj, ako se sovjetska Rusija de iure prizna. Tej seji niso prisostvovali ne ruski in tudi ne nemški delegati. Nota se izroči sedemčlanskemu odboru. Genova, 21. aprila. (Izv.) Podkomisija prve komisije je danes nadaljevala svoje razprave pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Schanzerja. Predsednik je naznanil, da je bil odgovor ruske delegacije na izročeno ji noto spoznan do daljših oficioznih porazgovorih kot pripraven za nadaljevanje pogajanj, da pa ima nota nekaj točk, ki jih je treba pojasniti in ki niso vse sprejemljive. Ugotovilo se je, da bi bilo dobro izvoliti komite sedmih strokovnjakov , v katerega naj bi sklicujoče države poslale pet članov, ostalo države pa dva. Ta komite imej nalogo, da razpravlja o noti v sporazumu z izvedenci ruske delegacije. Ta predlog je bil nato soglasno sprejet. čičerinove izjave. Genova, 20. aprila, čičerin je sprejel več časnikarjev in jim izjavil, da ruska da- j legacija pogodbe z Nemčijo ne predloži zaveznikom, ker Rusija ni nikaka angleška kolonija. Rusija je hotela enako pogodbo skleniti tudi s Francijo, kar pa je ta odbila, sedaj želi Rusija enako pogodbo skleniti tudi z Ameriko. Francosko stališče. Genova. 21. aprila. (Izv.) Popoldne je bila oficielna seja politične komisije, katere so se pač udeležili Rusi, ne pa Nemci. Italijanski zunanji minister Schanzer je obvestil ruske delegate, o čem so dopoldne razpravljali in jim je naznanil, da o vsebini njihove note ne bo debate, dokler sedemčlanski komite strokovnjakov ne predloži svojega mnenja. Barthou je izjavil, da Leto II. Uradniitvo In upravnUtvo « Kopitarjevi ulici iti«. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon r= upravniitva štev. 328 = CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50 želi od vsega pooetka razpršiti vsako nezaupanje. Primerjal je rusko noto, točko za točko s sklepi canneske konference in je poudarjal, da Francija ne more neposredno in takoj priznati sovjetov. Lloyd George je opozarjal na to, da se je sklenilo, da se za enkrat ne bodo bavili z rusko noto. Barthou je odgovoril: Polagam le važnost na to, da takoj ugotovim stališče Francije. Najenergičneje moram protestirati proti zadnjemu odstavku ruskega odgovora. V Cannesu je bilo izrečeno, da je priznanje sovjetske Rusije odvisno od gotovih še neizpolnjenih predpogojev. Razen tega je vsaka država dobila pravico, da prizna sovjetsko Rusijo ali ne. čičerin je obžaloval, da po vseh znakih gospodje dvomijo o lojalnosti sovjetskih delegatov Odgovor dokazuje, da sovjetska Rusija sprejema canneske sklepe v polnem obsegu, čičerin je skušal dokazati, da vsebujejo ti sklepi priznanje sovjetske Rusije, kakor se je tudi mislilo na pomoč Rusiji. Schanzer je zaključil debato z opozorilom, da je pridržano izvedencem, da razsodijo, ali odgovarja ruska nota canneskim sklepom ali ne. Hieoa oblast tnSnl-strou. Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Podpisan je ukaz, s katerim se ministrski svet pooblašča vršiti kraljevsko oblast za odsotnosti kralja Aleksandra, ki se je danes odpeljal' v Bukarešt. Frmsediri ntililer n rsdnkciii na Sl&oen-skea. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Dejstvo, da je vladna večina v finančnem odboru sklenila reducirati sodno uradništvo v Sloveniji za 286 mest ne da bi bila čula mnenje pravosodnega ministra in vkljub enoduš-nemu ugovoru vseh slovenskih poslancev v odboru, je vzbudilo v parlamentarnih krogih splošno ogorčenje, zlasti še, ker je splošno znano, da so sodišča v Sloveniji do glave preobložena z delom. Spričo tega se je več poslancev obrnilo na pravosodnega ministra, da pove svoje mnenje v sporni zadevi. Minister je izjavil, da po njegovem mnenju ne bo moglo ostati pri sklepu finančnega odbora, ker sodišča v Sloveniji delujejo v celi državi najbolj redno, dasi so preobložena. Vsled slabega finančnega položaja države pa bi bilo vsekakor treba črtati iz proračuna nezasedena mesta. Sklep finančnega odbora pa bi po-menjal hud udarec za pravosodje, ako bi se realiziral. — Ako gre tej vesti vera, se je pravosodni minister postavil na stališče opozicije in slovenskega naroda, ki je po svojih izvoljenih zastopnikih enodušno obsodil nestvaren sklep večine finančnega odbora, ki sklepa o življenskih vprašanjih države, ne da bi prej proučil dejanski po ložaj. Ako bo prodrlo slovensko stališče, bo prav, nam pa bo v jasen dokaz, kaj more doseči složen nastop celega naroda. Draglnske Miafi IsDHih ngtneičogase. Vemo, da se naše centralne vlade in trdih ministrskih glav ne prime ničesar, pa če bi tolkel po njih z znano pestjo Kitajca v paviljonu dunajskega Pratra. Toda pišemo na naslov javnosti, ki naj zve, kako ravna država s svojimi bednimi uslužbenci. Na to javnost apeliramo, da naj sodi in — obsodil Koliko bobnanja o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem je bilo. Ko je zagledalo beli dan skrpucalo v dvanajstinah, ki ga pri nas z vso krivico nazivljejo ;>zakon«, ej, kako so demokratska trobila trobentala slavo demokratskim zaslugam. Toda »zakon«, ki ga ena sama demokratska ministrska glava z eno samo peresno! potezo prekliče — kakšen >zakon« pa je to sploh? Vsem je znano, komu se ima uradni-Stvo zahvaliti, da je vendarle vsaj v aprilu i dobilo doplačilo doklad za 45 dni za nazaj i vkljub neštetim brzojavnim ministrovim ukazom. Kar sledi, je pa sramota za tako-zvano pravno državo, kakršna nai bo kraljevina SHS. RmcriSkn posojilo flffltsra stosr. Belgrad, 22. aprila (Izv.) Vaš dopisnik je imel priliko se razgovarjati z uglednim finančnikom, ki mu je izjavil, da je posojilo v višini 100 milijonov dolarjev gotova stvar in da je tozadevna pogodba v glavnih principih že rešena in podpisana. Posnet nsltke in rasle antante c rasSiB-sgffllfci pogodbi. Eksplozija o Bftoifn. Bitolj, 22. aprila. (Izv.) Eksplozije v Bitolju se še vedno nadaljujejo. Včeraj se je vsled nove silne eksplozije porušila velika bolnica do temelja. Bolnike so še pravočasno spravili iz bolnice na prosto. Me- I stni glavar in vsi odborniki so že takoj ob prvih eksplozijah pobegnili iz mesta, vsled | česar vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. Vojaško poveljstvo je odposlalo na lice mesta posebno komisijo, da ugotovi, če so častniki in vojaštvo vršili svojo dolžnost, ker je dobilo nasprotujoča si poročila. Z lessTOslss ta*;fgrsis£g. Štev. 92. Izhaja vsak delavnik popoldne V Lfubliani, sobota, 22. aorfla 1922. v..... Prvič: Glede omejitve draginjskih doklad nižjih državnih uslužbencev je bilo že dosti pisanega in s protesti govorjenega. Je torej dovolj znano. Kje na svetu bi bilo še mo oče tako postopanje, kot edino-le pri nas? Drugič: Zadnji sUradni lisk prinaša v razglasu delegata ministrstva financ brzojavno odredbo finančnega ministra, ki ukinja izplačevanje draginjskih doklad nižjim uslužbencem v sedanji, itak beraško-sramotni izmeri, in jih zaokrožuje na zneske, ki so dokaj nižji od sedanjih prejemkov. Tu nam pač nekaj sili v pero------------- Vprašamo pa: Od koga bo mogla belgraj-eka klika še zahtevati, da naj spoštuje ta-kozvane — od kralja samega podpisane in sankcionirane »zakone«, če jih sme vsak minister poteptati s svojim podplatom in jih enostavno anulirati z lastno »naredbo«? Vsak zadnji berač in največji svetovni ignorant ima toliko domačega razuma in pravnega čuta, da bo tako početje ne-le obsodil, marveč tudi krepko zaklel in — pljunil v stran. Tretjič: Gotovo je, da tudi višje uradništvo 1. maja ne dobi izplačanih ostalih draginjskih doklad za nazaj. Kako bo uradništvo kvitiralo to ne več brco v zadnji del telesa, ampak že nož v srce, o tem naj razmišlja samo preko in brez organizacij, ki so itak le statisti za solista na politični pozornici. Pa ne samo to: Danes se že lahko z matematično gotovostjo računi s tem, da uradništvo naknadnih doklad sploh ne dobi izplačanih nikdar. četrtič: Baje je že gotova stvar, da se ukinejo tudi uradništvu rodbinske doklade, oziroma se pavšalirajo ali zaokrožijo tako, da bo prejemal oče več nepreskrbljenih otrok gotovo vsoto z vštet jem le dveh otrok, za ostale pa ničesar, torej ravnoto-liko, če imaš šest nopreskrbljenih otrok, ali pa le dva. — To je danes splošno socialno vprašanje vsled novih razmer, ki res niso prišle popred v poštev; kajti tudi v uradniškem vprašanju mora biti število družine merodajno pri določanju dravinjskih doklad. — Ali vlada ne ve, da brez otrok ne bo državljanov, a brez državljanov države? S skrčenimi pestmi in s krulečimi želodci pa gotovo ne bo mogoče vzgojiti dobrih državljanov, saj mora tudi demokratski minister vedeti, da gre ljubezen le skoz želodec. — Eno pa si bo uradništvo zapomnilo: Nobene krogljice pri volitvah nosilcem sedanjega sistema! — Tako pravim jaz, v službi osiveli uradnik. Današnja precfhorza* Ziirich, 22. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi je naša krona zopet skočiJa. Kotirajo: Budimpešta 0.67, Berlin 1.88, Holandsko 195.15, Newyork 514, London 22.72, Pariz 47.87, Italija 25.85 (padla), Praga 10.10 (padla), Zagreb 1.82, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, n. a. k. 0.0685. Jolitični dogodki. ■f 1. maj v Italiji — državni praznik. Zadnji italijanski ministrski svet je sklenil, da se 1. maj proglasi za državni praznik. S tem se hoče italijanska vlada izogniti neprijetnostim, ki bi drugače nastale za državno oblast o priliki praznovanja 1. maja. Nacionalistična javnost s to odredbo ni zadovoljna in očita vladi slabost + Stališče nemške večinske socialne demokracije nasproti nemško-ruski pogodbi. Celokupno nemško časopisje je z zadoščenjem in odobravanjem sprejelo vest o sklepu nemško-mske pogodbe. Mnenja gredo deloma narazen samo v vprašanju, da-li je bil trenotek srečno izbran. Najbolj zadovoljni so komunisti in neodvisni socialisti, a nič manj celokupna vrsta desničarskih strank. Najbolj hladno stališče zavzema večinska socialna demokracija, ki, kakor se sedaj vidi, nikakor ni sodelovala pri pogodbi. »Vorwj5rts< pravi, da je vprašanje, če se nemška delc~acija v Genovi ne bi bila morala bolj ozirati na zunanjepolitični položaj. -4- Za eksempsl. Da ne bodo slovenski demokratje neprestano kričali, kako pišejo črni klerikalci in rdeči jezuitje »proti državic, jim nudimo za eksempel kralek citat iz belgrajske »Republike«, ki odgovarja na neki članek v »Samoupravi«. Tako-le pišejo — Srbje!: »Danes, ko vladni, režim ki in monarhistični listi priobčujejo dokaze nezakonitosti, nasilja, korupcije ter vladine nesposobnosti in kaotičnega stanja v državi, danes naj bi molčali republikanci? Zakaj bi stali prekrižanih rok pred tem plavžem aterašev, razuzdanih oblastnikov, moralno nesposobne zbornice 'n nasilne in koruptne vlade edino mi? Zakaj bi mimo razpravljali o teoretičnih vprašanjih v času, ko se upropaščajo milijarde, a nihče, popolnoma nihče ni obložen, kaj šele obsojen?! Država gaga v ogromnem primanjkljaju, vojni dobičkarji pa brezskrbno uživajo ugrabljeno blago. Aferaši so se razbesneli, odkar jih je vlada proglasila sakrosanktnim: ministri in generali se pečajo z grdimi kupčijami; policija barbarsko batina ljudstvo in je zato hvaljena ter avanzira. Vlada in zbornica proglašajo nasilje za svoj najvišji princip. Prirejajo se državne veselice, na katerih se razsipljejo milijoni ljudskega denarja! In mi naj molčimo? Itd.« — Joj, joj, koliko in kakšnih »klerikalcev« je v — Srbiji! + Kje so separatisti? Mitroviška »Srbija« piše: »V vojski sta se borili Srbija in Orna gora zoper Avstrijo. In Srbija je zmagala. Zato bi bilo naravno, da bi bila tudi v novi državi zmagala srbska državna misel nad avstrijsko državno organizacijo. Zgodilo pa se je drugače. Zgodilo se je nekaj strašnega, nekaj, česar ne pomni človeška povestnica: Dve državi-zmagovalki likvidirata svojo samostalnost in se potopita v novo državno formacijo, province iz Av-stro-ogrske pa ostanejo nedotaknjene in obdrže svoje vlade in svoje organizacije.« Tako »Srbija«. In take lažnjive hujskanje so dovoljene. In vendar je to pisanje v diametralnem nasprotju z jugoslovansko mislijo! Pisati danes, da je Srbija likvidirala, da imajo avstrijske province svojo vlado in organizacijo, je budalost. Pred kratkim pa so se Srbijanci v zbornici ob priliki Paši-čevega zagovarjanja civilne liste bahali, da sta se Hrvatska in Slovenija utopili v Srbiji! Da, da! Od juga piha velesrbski veter! Zato pa slovensko ljudstvo zaiiteva svojo popolno samoupravo. Pod knuto nočemo več! -f- AH Jugoslavija ali Srbija? Iz krogov železničarskih uradnikov smo prejeli sledeči dopis; Na kočevski progi vozi sedaj pri osebnem vlaku dobro prenovljen vagon, v katerem je ena polovica III., druga pa II. razreda. Ob oknu stoje napisi, da je nevarno, sklanjati se skozi okno. Napisi so: srbski, hrvatski, laški in francoski — slovenskega pa — nema! Dalje: Iz Nemčije prihajajo v našo državo na račun vojne odškodnine novi vagoni- In na teh boš zastonj iskal napise >SHS drž. železnic«, ker nosijo vsi napise: »Srbske drž. železnice«. Opozarjamo na to dejstvo slovenske poslance, ki jim je kaj na Jugoslaviji in jih vprašamo: Ali smo v Jugoslaviji ali v Velesrbiji? Pritisnite na merodajnih mestih! Velesrbije nočemo! -j- Velik nastop dunajskega socialističnega delavstva. 20. t. m. se je vršil na Dunaju velik demonstrativen nastop celokupnega socialističnega in komunističnega delavstva, da povodom genovske konference manifestira za enotne zahteve delavstva celega sveta Delavstvo je ob 4. uri popoldne zapustilo obrate in se uvrstilo v sprevod, v katerem so nosili prapore in napise ter prepevali delavske pesmi. Sprevod je korakal po Ringu in mimo parlamenta, kjer je stal izvršilni odbor delavskega sveta Sprevod je bil dolg skoro tri ure. Izvršil se je brez najmanjšega nereda. ^Dnevni dogodki. — Iz Rusije se vračajo. Iz Maribora poročajo, da je v sredo zopet dospel transport ruskih ujetnikov. Bilo je kakih 20 Hrvatov in Slovencev z ženami in otroci. Odvedeni so bili, kakor po navadi, v karanteno v barake, odkoder se povrnejo v par dneh v svoje domove. Večji ali manjši transporti prihajajo skoro vsak dan. Za njihov dostojen sprajem pa ne ukrene naša vlada nič. Sramota 1 — Zvišana monopolna taksa za sladkor. Iz Belgrada poročajo listi, da nameravajo zvišati monopolno takso na sladkor za celih 100 odstotkov. Vprašamo se, je-li to mogoče? — Tržiške novice Velikonočna procesija se je vršila letos ob izredno veliki udeležbi vernikov. Navzoča je bila mladina vseh šol, zastopniki nekaterih uradov, županstvo trga, društva, med njimi Orli v kroju, oddelek Wranglovcev je korakal na obeh straneh neba. Slovesno zvoncnje in pokanje topičev je povzdigovalo slovesni sprevod. — V nedeljo 23. bo ob ugodnem vremenu blagoslov Marijinega kipa, določenega za novo zgrajeno kapelico na Fa-berki. Pričetek pobožnosti ob 4. uri pop. Slovesnosti se udeležita dekliška in ženska M. družba z zastavama. — Orlovski naraščaj priredi v Domu v nedeljo igro: »Mali puntar«. Na sporedu je deklamacija, petje, pozdravni govor. — Vlomljeno je bilo v kapelici sv. Križa na Cegelšah. Tat je odnesel ključavnico in najbrže tudi nekaj drobiža. — Štrajk kovačev v Tržičn. Iz Tržiča nam poročajo: Štrajk kovačev je nekaj posebnega. Velikonočne procesije so se kovači udeležili v polnem številu za svojim banderom, kateri je še ostanek tistih časov, ko so se stanovi kosali, kdo je boljše zastopan pri cerkvenih slavnostih. Kakor nekdaj, tako so še sedaj kovači ponosni na svoje bandero. Pokazali so pa tudi, kako jim je sveto katoliško prepričanje in da si hočejo na podlagi krščanskih načel priboriti boljšo bodočnost. To naj bo zgled vsem drugim delavcem in v spodbudo pa posebno kršč.-socialnemu delavstvu. Stavka traja še dalje. Podjetniki si na različne načine prizadevajo zvabiti kovače na delo, a ti pa vkljub pretnjam in velikim težko-čam vztrajajo. Zato je dolžnost vsega de- lavstva, da te trpine podpiramo v njihovem težkem stanju. Delavec. — Tudi »napredek« — za Novo mesto. Iz Novega mesta: Ce prideš z novomeške postaje in se pri glavarstvu obrneš proti zenski bolnišnici, stojiš pred največjo in, če hočemo reči, tudi pred najnovejšo — novomeško zanimivostjo, ki jo brez dvoma občuduje vsak tujec. Levo »vrt miru« " pokopališče z mrtvašnico, desno ženska bolnica; tesno med tema dvema — nasproti mirodvora pa stoji hišica in na njej napis: »Pogrebni zavod & mizarstvo M.Charlej'eva teta«. Vstopnice se dobe danes v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, jutri, v nedeljo, pa celi dan v Šentjakobski Prosveti, Sv. Florijana ulica 15, I. nadstr., in zvečer pri blagajni v Ljudskem domu. Vabimo vse prijatelje poštene zabave. d Šentpetersko prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 24. t. m. točno ob 8. uri zvečer nadaljuje g. prof. Dr. Rožman svoje predavanje o temi: Cerkev in država. Vabimo k obilni udeležbi. — Po predavanju odborova seja. Dopisi. Iz trbovelfc&fh rcvlrfev. Iz trboveljskih revirjev. Nesrečo: V noči na 20. t. m. je na postaji Zagorje skočil iz vozečega vlaka 28 letni rudarski delavec Al. Lenard, rojen pri Sv. Križu pri Litiji ter padel pod vlak, ki mu je zdrobil levo roko- Prvo pomoč je nudil ponesrečencu domači zdravnik g. dr. Zarnik, nakar so ga prepeljali v deželno bolnico. — Utonil je v Zagorju 8 letni rudarjev sinček Jernej Šalamun v naraslem potoku Mediji. Šele šesti dan so ga potegnili iz vode pri postaji. Iz Trbovelj. V »Novem Času« od 8. aprila se je glasilo v dopisu: »Informacije g. kr namestniku na potu v Trbovlje« —■ med drugim tudi, da bi naj g. Hribar o pri- liki obiska v Trbovljah poizvedel, kdo da je pravzaprav gerent v Trbovljah. Odgovor j na to je kratek: Eden nosi uradni naslov gerentat druga dva sta pa odločujoča. Če j bi pa g. J. Klenovšek o sebi kaj takega | ne hoteii verjeti, pa poglejte v zapisnike obč. sej, odkar sedite v sosvetu. Med dru- j gim najdete tudi sledeče: 1. G. Jaka Klenovšek, sosvetnik, predlaga da se odpusti iz obč. službe mož, ker je njegova žena raztrgala demokratski letak. Tega ni predlagal gerent, ampak predsednik soc. j demokratov g. Jaka Klenovšek. — 2. Vi veste, da se pri vsakem zvišanju plač očita delavstvu pijančevanje- Kako ste torej mogli biti za to, da se v Trbovljah na novo odprejo kar 4 gostilne in žganjarna? Ali ni bilo morebiti v vaši moči, da bi to preprečili? Sicer se bo pa stvarna kritika še nadaljevala. Še en odgovor trboveljskim »socialnim demokratom«. V četrtkovem »Napre-ju« piše g. J. Klenovšek, sicer brez podpisa, o »trboveljskih klerikalcih«. Da ne bo treba »pobožno zavijati oči«, podamo nekaj stvarnih pojasnil. Cerkvena poslopja vzdržuje po dosedanjih zakonih konkurenčni odbor. Ker v Trbovljah ni obč. odbora, da bi izvolil tak konk. odbor, opravlja njegove posle kar na svojo roko ge-rentski sosvet. Ako torej pridejo kaka popravila, ne dela tega občina kot taka, ampak je po dosedanjih zakonih to dolžnost konk. odbora. Torej nikaka m i -1 o s t od strani občine. Nadalje je prosilo občino za podporo »Žensko društvo« v svrho kritja stroškov 10 tedenskega gospodinjskega tečaja. Režija za take prireditve je v sedanjih razmerah visoka. Društvo vsega ne zmore. Gojenke so bile večinoma delavska dekleta, ki tudi težko prispevajo k stroškom, zato je pač socialno pravično, da tudi občina k temu pomaga. Kot drugo »tercijalsko« društvo — po mnenju g. Klenovška — je tudi prosilo za obč. podporo naše »Bralno društvo« in si- ! cer najprej radi stvarne potrebe, potem pa tudi za to, ker je občina dala podporo »Čitalnici« v Hrastniku, za kar je glasoval tudi g- Klenovšek. A isti gospod je bil proti temu, da bi se dalo tudi našemu društvu, kar se je dalo liberalcem. Kljub temu je naša knjižnica javna, torej vsem pristopna; kakor kaže imenik, prebirajo njene knjige ljudje iz Vaših društev, komunistov in Sokolov. Bili smo mnenja in smo še, da je občina dolžna izobrazbo podpirati. A doživeli smo, da občina skuša na j račun izobrazbe živeti, ker pobira od prosvetnih prireditev iste takse kot od plesa ali kakega ting-tanglna na dvorišču Vašega Doma. Vsak pač po svoje socialno dela. Griže pri Celju. Na dopis v 84. številki »Napreja« odgovarjam: Soc. demokratična stranka je pred volitvami obljubljala tistim, ki volijo soc. dem. stranko, med in mleko. Dalje je naglašala, da je z dušo in telesom za republiko, da nima v svojem programu nič veri nasprotnega itd. Če pa primerjamo sedanje čase s prejšnjimi, vidimo v resnici veliko razliko! Za kakšno republiko se socialisti poganjajo, mi je sedaj, ko jim niti avtonomija ni več po volji ter so navdušeni za centralizem, nerazumljivo. Koliko storijo soc. dem. za revno delavsko ljudstvo, je vsak videl sedaj, ko se nam je odvzela aprovizacija. Neki g. Br. celo obljubuje, da se bodo odvzele draginjske doklade itd. To je kaj lepo za nje in zato ni čudno, da jim delavstvo obrača hrbet. Sej na občini bi pa odborniki tudi ne zapuščali, če bi g. župan vedel, da se mora na seji natančno držati dnevnega reda. Mislim namreč, da če je na dnevnem redu letni proračun, ne sme namesto tega razlagati soc. dem- naukov in psovati g. župnika. Socialistične nauke, če smo jih že tako željni, lahko slišimo v gostilni Gomilšek, na občini pa hočemo slišati letni proračun. Povem vam še, da občina na svojega župana ni ponosna. Zakaj, vam povem, če želite, drugič. — Jak. Uranjek, občinski svetovalec. ^Raznoterosti. r Tragedija v zalivu otoka Jamnike. Lastnik plantaž Lopez se je kopal v morju s svojo štirinajstletno hčerko Adelino, ki je nekoliko dalje odplavala v morje. Kmalu nato je oče zaslišal nje pretresljivo in obupno klicanje na pomoč. Urno je odplaval k njej. Morje je bilo naokoli pobarvano s krvjo in omedlela deklica se je že potapljala. Ko jo je oče prinesel na obrežje, se je silno prestrašil Videl je, da Adelini manjka vsa desna noga in da ima tudi v notranjosti znatne poškodbe, ki jih je povzročil morski volk. Naslednji dan je deklica izdihnila. Oče je razpisal visoko nagrado na vodno zver Otočanje so napravili lov nanjo s pomočjo mrhovine od poginolih psov. Kmalu so volka toliko ranili, da so ga mogli potegniti na kopno. Tedaj pa jo začel Lopez udrihati po njem s sekiro. Očetu, ki je pri tem zblaznel, so okoli stoječi komaj izpulili sekiro iz rok. Morskega volka bodo nauatili in izročili jamaiškemu muzeiu. Jvuttura. k Fran Erjavec: Srbske pripovedke. V Ljubljani 1922. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna, str. 198. Cena vezani knjigi 18 Din. — Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske narodne poezije, zato bo gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel Učiteljske tiskarne, ki nam je poklonila za velikonočne praznike zgoraj navedeno zbirko »Srbskih pripovedk« v prevodu Fran Erjavca. — Knjiga obsega 30 pravljic in pripovedk iz Vukovih in drugih zbirk srbskega narodnega blagu ter je namenjena zlasti mladini, ki jih bo gotovo čitala z največjo naslado, saj ji tako primanjkuje res dobrega čtiva. Upamo, da bo po knjigi rad segel vsak, saj ji Je dalo založništvo tudi zelo okusno zunanjo opremo. Sospodarstvo. — Dividenda društva »Tolegrriia«. »Telegrafia«, tvornica za brzojavne in telefonske aparate v Pragi, je imela 15. t. m. občni zbor. Čisti dobiček rečene delniške družbe znaša 1,477.006 čsl. K, od katerega se bo 10 odstotkov pribilo rezervnemu zakladu, 10 odstotkov odpade na dividendo, 10 odstotkov na tantieme itd. Ostanek je prenesen na novi račun. Lepi dobički brc* dela! = Setev sladkorne pese za 10 odstotkov manjša. Kakor poročajo »Cukr. Listi«, bo letos na Češkem za 10 odstotkov s sladkorno peso obsejano polje manjš® kakor lansko leto. Isti list poroča tudi, da se je v zadnjem času malo češkega sladkorja prodalo v inozemstvo, zakaj tudi Avstrija je omejila svoj nakup na Češkem, ker je češka krona tako poskočila. Socialni vestnik, STATISTIKA NARODNEGA PREMOŽENJA V AMERIKI. Iz New Yorka: Koliko znaša narodni dohodek, t. j. skupni letni dohodek vseh prebivalcev Združenih držav? Ali se isti povečuje vzporedno z naraščajočim prebivalstvom? Katere industrije so glavni vir tega narodnega dohodka? Kako je ta porazdeljen med poedinimi prejemki dohodka? Na vsa ta jako zanimiva vprašanja odgovarja nedavno poročilo, ki ga je izdal Bureau of Economic Pesearch pod naslovom »The Income of the United States«. Skupni narodni dohodek se je jako znatno povečal med letom 1910 in 1920, ako računamo v nominalni vrednosti dolarja; ali povečal se je veliko manj, ako vzamemo v obzir kupno vrednost dolarja ki se stalno menja. N. pr. skupni narodni dohodek je 1. 1910 znašal 31.4 bilijone (31.400,000.000) dolarjev, oziroma povprečno 340 dolarjev za vsakega prebivalca. Ta dohodek stalno raste od leta do leta, razun malega nazadovanja 1. 1914. Tekom svetovne vojne pa raste kar skokoma od 36 bilijonov 1. 1915 na 45.4 bilijone 1. 1916, 53.9 bilijonov 1. 1917, 61 bilijonov 1. 1918 in 65.9 bilijonov 1. 1919. V tem zadnjem letu je povprečni dohodek vsakega prebivalca znašal potemtakem 629 dolarjev. Vse drugo je, ako primerjamo narodni dohodek v posameznih letih ne na podlagi nominalne vrednosti dolarja, ampak njegove kupne vrednosti. Z enim dolarjem se je 1. 1913 moglo kupiti nekaj manj kot bi kupili z njim 1. 1910, ali znatno več kot 1. 1916 in še več kot v naslednjih letih. Ako ima nekdo dvakrat več dohodka kot pred desetimi leti, a je v tem času vse postalo dvakrat dražje, je njegov dohodek le nominalno dvakrat večji, on pa je pravzaprav ravno tam, kjer je bil poprej. Ako hočemo torej dognati dejansko naraščanje narodnega dohodka, moramo vpoštevati kupno vrednost dolarja, ki se izračuna iz povprečnih tržnih cen življenskih potrebščin v posameznem letu. Vzemimo kot mero kupno vrednost dolarja, kot je bila 1. 1913 — z drugimi besedami, predstavimo si, da so tekom omenjenega desetletja vse cene bile take kot leta 1913, in primerjajmo na tej podlagi narodni dohodek v posameznih letih. Potem bi dognali, da je narodni dohodek 1. 1910 bil vreden 32.2 bilijona dolarjev (v kupni vrednosti od 1. 1913) oziroma povprečno 349 dolarjev za vsakega prebivalca. Leta 1911 je za pol bilijona manjši, a 1. 1912 za cel bilijon večji. Leta 1913 še vedno raste, a pade 1. 1914. Leta 1915 skoči na 35.2 dolarja, 1. 1916 na 40.7 dolarjev. Leta 1917 doseže svoj vrhunec z 40.8 bilijonov in na to postopno pade, dokler znaša 1. 1919 le 37.3 bilijone oziroma 358 dolarjev za vsakega prebivalca. Kako se narodni dohodek porazdeljuje med posameznike, ki dobivajo večji ali manjši delež na tem skupnem narodnem dohodku? Najboljše podatke v tem pogledu imamo za leto 1918. Od vseli prebivalcev, ki so imeli v tem letu nekaj dohodka, je 1 % ljudi — torej najbogutejši izmed njih — prejelo 14 od sto od skupnega dohodka; p % ljudi od vseh, vračuna- je prejšnje, je dobilo 26 % vsega narodnega premoženja; 10 % ljudi je prejelo 35 % in 20 % od vseh prejemkov dohodka je prejelo 47 % vsega narodnega dohodka. Državni statistični urad je zaračunal sa dobo sedmih let, kak delež na skupnem narodnem dohodku ima najbogatejših 5 % izmed vseh prejemnikov dohodka. ,V letih 1913—1915 dobivali so ti (5 % vsega prebivalstva) 32 % vsega dohodka; leta 1916 njih delež je narastel na 34 %, ali z izbruhom vojne njih delež je padel na 29, 26 in 24 % odnosno v letih 1917, 1918 in 1919. Iz tega sklepa urad, da je imela vojna za posledico, da se je neenakost v porazdelitvi ameriških dohodkov nekoliko zmanjšala (vsaj začasno). Vrhutega v te podatke ni vracunjen dohodninski davek, •ki je še dalje zmanjšal neenakost. Razdelitev med kapitalom in delom. Tin n izmed najbolj interesantnih tabel kaže, kako je dohodek iz velikih organiziranih industrij razdeljen med vlagatelje kapitala in upravo na eni strani in uradnike in delavce na drugi strani. Leta 1910 je ;jbil delež prvih 31 % in drugih 69 %; leta 1916 33 % oziroma 67 %; leta 1918 pa 23 % oziroma 77 %. Podatki za naslednja teta niso še pri roki. Iz te tabele bi bilo razvidno, da je delež na dohodku industrije, prejet v obliki plač in mezd, večji za časa prosperitete in manjši za časa in-dustrijalne depresije; delež pa, ki se izplačuje v obliki dividend in upravnih stroškov, je ravno narobe. Viri dohodka. Kar se tiče virov, iz katerih izhaja narodni dohodek, je pomembno, da ostaja razmerje tekom vseh desetih tet, na katera se razteza ta raziskava, skoraj enako. Povprečno prispeva poljedelstvo, 17 % od skupnega dohodka, tovarniška industrija 30 %, prevozna sredstva pkolo 9 %, rudarstvo nekaj čez 3 %, ban-karstvo čez 1 % in vladna uprava okolo j5 %. Obsežna skupina, navedena pod po- stavko »razno«, ki obsega trgovce na debelo in drobno, strokovnjake v raznih poklicih, hišnike in razne druge službe, prispeva skupaj okolo 33 % celokupnega narodnega dohodka. Presenetljiva je razmeroma mala važnost bankarstva in rudarstva kot viri narodnega dohodka. Poslano.* Kdo ruši slogo med železničarji? Dolžnost me v vesti veže, da dosledno svojemu načelu sporočam tovarišem vselej resnico, čeprav bi bila zame ali za koga drugega morda tudi grenka. Za danes moram povedati to resnico, da šiba, ki nas tebe tako neusmiljeno v tej neznosni draginji, ko se nam še proč jemlje, namesto da bi se nam vsaj toliko dodalo, da bi mogli vsaj za silo po človeško živeti, nas ni še toliko spametovala, da bi enkrat za vselej obračunali s tistimi, ki so vsega razdora in gorja med nami krivi. Kljub temu, da smo železnčarji dobesedno lačni, raztrgani, bosi, preganjani in celo na cesto metani s svojimi družinami, se premnogi še vedno bolj brigajo za strankarstvo in osebnosti, kakor za svoje stanovske koristi. Zato železniška uprava in vlada, ki dobro pozna in vidi to našo slabost, tako predrzno in neusmiljeno z nami ravna. Tovariši! Ali se tega zavedate? Upal sem, da zdaj, ko se je dosegel sporazum za pošteno in odkrito delo v koaliciji na taki podlagi, kjer je skoraj izključena vsaka zahrbtnost in strankarstvo, da se doseže skupen, odločen in enoten nastop celokupnega železničarstva. Toda varal sem se. Vsi tisti voditelji, ki vedno na vse grlo kričijo, da hočejo samo odkrito in pošteno delo, so pokazali, da se' boje javne kontrole, Kljub temu pa imajo vsi ti še vedno zaslombo v železničarjih. Tovariši! Če se Vi sami nočete zediniti in Vaše voditelje prisiliti, da pustijo vsake stran- * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. karske in osebne ozire v stran, boste brez dvoma še nadalje tepeni in ne boste dosegli nikdar svojih pravic. Ta resnica je gotovo grenka, toda povedati Vam jo moram pravočasno, da mi ne boste mogli očitati, da nisem storil svojo dolžnost. Povedati Vam tudi moram, da ves razdor med železničarji dela le prav malo število oseb. Ko bi bila med temi ljudmi samo Z. J. Ž., bi to bilo še umljivo, ker ta organizacija je bila še vsikdar bolj strankarsko politična, kakor strokovno stanovska. Tudi do uradniškega Udruženja nismo mogli imeti še nikdar pravega zaupanja, ker so nas vse dosedanje izkušnje izučile, da se v splošnem, z vsako stopinjo inteligentnosti manjša smisel in volja za demokravično zavest in solidarnost. Prav posebna prikazen v tem našem boju, pa je postal sodr. Jože Nachtigall iz Maribora in nekateri sodrugi od razpuščene Spl. žel. org. Sodrug Nachtigall je pri seji svojih zaupnikov v Mariboru dne 15. t. m. ponovno izjavil, da mu je največ na tem, da se Z. J. Ž. razbije in da zato bodo šli sodrugi v Mariboru svojo pot brez koalicije, Jaz sem prijatelju Nachtigallu in sodrugom pojasnil in povdaril in rečem še, da kdor ima iskreno voljo in pošten namen železničarjem koristiti, ne bo razbijal nobene organizacije, marveč bo delal na to, da se vri železničarji organizirajo, kjer sami hočejo, da pa vse organizacije složna, en tno in sporazumno delajo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo, dokler ne pridejo železničarji in delavci do svojih pravic. Od razbijanja organizacij ne bomo nikdar drugega imeli kakor razdor in sovraštvo. Če bomo pa sporaz-■ umno in složno delali, bomo brez dvoma vse dosegli, če le bodo naše zahteve pravične in poštene. Kakor sem se mogel prepričati, so me sodrugi razumeli in se ne bodo pustili voditi od sodr. Nachtigalla, ki hoče delati razdor. Druga posebnost sta postala tudi sodruga Makuc in Baznik od razpuščene Spl žel. org. Ta dva priatelja sta se izjavila kakor neor- ganizirana, da neorganizirani železničarji ne bodo nikdar sodelovali s Krekičem, Kopačem, Petričem in Simončičem. Poleg tega sta ta dva prijatelja tudi proti temu, da bi bile sej« v koalicijskem odboru javne. Iz tega se vidi, kdo dela razdor med železničarji v trenuktu, ko je treba največje solidarnosti. Posebno delavci naj si zapomnijo, kako se nekateri njih nastavljeni voditelji rajši prepirajo zaradi strankarstva in osebnih ozirov, kakor da bi se pokazali solidarne in složne, da bi se tudi delavce enkrat priznalo kot ljudi. Res je, da imajo sodrugi obojestransko, kakor tudi Z. J. Ž. mnogo vzroka, da so si zaradi strankarskih, političnih in tudi osebnih ozirov v laseh. Toda te stvari naj se obravnavajo javno izven koalicije, Dolžnost vsakega železničarja in vsake organizacije je da se pridruži lojalno skupnemu in solidarnemu delu v koaliciji, ker sicer bo vlada in žel. uprava še nadalje tako z nami ravnala kakor do zdaj. Zato odkrito kličem tovarišem železničarjem: Ali ste slepi, da ne vidite, da smo ravno zato tepeni, ker nismo složni in edini? Ali hočete še podpirati tiste hujskače, ki jim je strankarstvo in osebni oziri bolj mar, kakor Vaše koristi? Ali hočete, da boste še nadalje preganani in brezpravni zaradi tega, ker se ne postavimo vsi kot en mož odločno in brezobzirno v bran za naše pravice po geslu »vsi za enega, eden za vse«? Pomislite in odločite se! Tovariši! Povem Vam odkrito: Če se Vi nočete zediniti in voditelje prisiliti, da pustijo vsake strankarske in osebne ozire v stran in se na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen :n odobren od »Saveza« in »Prometne zveze«, zedinio za odločno, brezobzirno enotno in sporazumno delo, sem prisiljen, da se umaknem, ker če nismo vsi edini, bi bilo prizadevanje in delo brezuspešno in zato nesmiselno. Tovariši! Vi odločite, ali naj delujejo vse organizacije slo im in sporazumno v koaliciji, ali pa naj Vaši voditelji še nadalje delajo med Vami razdor in barantajo z Vašimi stanovskimi interesi. F. Beltram. Nafstarefše konsumno društvo na Slovenskem fe gasi Pjggg I»a»l I. ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani, Kongresni trej V svojih številnih podružnicah po vseh delih slovenske dežele nudi članom najboljše in najcenejše manufakturno, špecerijsko in drugo blago. — Za varčevanje skrbi poseben oddelek, ki sprejema hranilne vloge po 5 %• Vloge sprejema vsaka podružnica. — Novi člani se lahko priglase pri podružnicah, ali pa v centrali na Kongresnem trgu 2. Prijatelji in tovariši! Bodimo zavedni konsumarji! 93\<9<9<9<9<9t9<9<9<9<9<9&<9&<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9t9<9<9<9<9<9<9<9(9<9\č9 j S Popolnoma varno naložite svoje prihranke v JlOlfiVIHII HI Z« V LJUBLJANI Marijin trg 8. Podružnica v Murski Soboti. Hranilne vloge fl 1 obrestuje *Tt brez odbitka rentnega 0 in Invalidnega davka. o potom poštno-čekovuega Hranilne vloge se lahko vplačuje! urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznam jo na službene prejemke, proti poroštvu itd & % <9 & $ # $ & <9 Izdaja konzorcij >Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Šarite „H3VI tHS“ *i£>£>£>£>£>c>£>£>{>e£>e£>£>£>£>£>s>s>£>&{>e£>g>£>e£>e&€>e£>eee<9 Vabilo na F. &RUMAT Ljubljana Isioisli inlliro is 11« po konkurenčni coni. Mastni trg 25 I. Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vpo-rabljaš pri pranju milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš UT* GUZiLA MILO! Za pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini ofot Ione Malgaj otc* pleskar m ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6. Hill. rodni obEnl ibvr I. delavskega ksmzsunss2§3 sSraažloa m Jesenicah ki se vrši dne 23. aprila 1S22 ob pol 4 popoldne v prostorih Delavskega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1921. 3. Citanje revizijskega zapisnika. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. d. d. o EJSItiLJIlNI Prometni zauod za premisi prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima ček«slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporaba ter kovaški in črni premog Mi zavod zo prsni j L v Ljuijaii, luska »1.19 Naslov: mr jugoslovanska Olnion-banka preje 0Mariborska esfiomptna Akcijski kapital 9i 30000,000 (Rešem (k to,000.000 ustanovimo 1.1872 Beograd, Qornja Radgona, (Kranj, Sjubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec exposttura v Skofjilokt Jsvršuje vse bančne posle | nafnulanineje. |