3 iič«
33. številka.
Izdanje za petek 19. marca 1897.
(V Trstu, v četrtek zvečer dne 18. marca 1897.)
Tečaj XXII
„EDINOST"
i t t. »j a p« trikrat nt teden ▼ ftostih t«, danjih ob torkih, četrtkih
tn »obotuh. Zjutranje izduajo izhaja ob 4. uri zjutraj, referso pa ob 7. ari refer. — Obojno ladanje »tane ; »k Jadro u-aaa« . f. 1.—, istva* Avhtr'.Ja f, i.it sa tri meaac. . » 8.— , „ , 4,io »a pel lata ,..».— . , .9.-m vi« lit* . . . 13.— . , . ltt,-
Maratalaa Je plačevati aaprej a« aare6b« fcraz pilležene anroonlne se uprava o«
azlra.
fotamiČ.ie Številke *e dobivajo v pio-đajalnicah tobaka t' 7rntn po S nvč, iivan Trsta po O nvč.
O^Lisi «e ra<*uue po tarifu t paiitu; «. napove z dobelicei Arkaal te p!»Čaje prostor, kolikor ob«ega imvadnih vratie, PohIaha. OHinrtnice in javne zahvale, Jo maći ohladi itd. ae ra^nnajo po p<»jjt>dM,
Vsi do piti naj se poAilj:ijo uredništvo a I ion CaitermH At. 13. Vnaio piamo mori. biti frunk o runa, ker nufrankovauu »t a« iprejainajo, Rokopiii »n ne vra.V»irj.
Naročili 110, reklamacije in oglate ipra jouia uitrnvniitvo ulioa Malino pi.'-colo hftt. 3, II. nndst. Naročnino in o^Unv je^plačovuti loc o Trst. Odprto rokltia* oij« «0 ?ro«i,e pounino.
Glasilo iloventkai« političnega dru&tva mm Primorsko.
,r fđinetU }4
Spinčič in Laginja.
Dve imeni, ki predstavljati jeden soglasen program, jedno veliko i d ^ j a>: idejo hrvatsko-slo-vensk 1 v Istri, idejo pravice, idejo borbe zopur nadvladje manjšine na 1 večino prebivalstva, idejo narodnega natajenja nagega toli tlačenega ljudstva po Istri. Spinčid in Laginja .sta preporoditelja naše Istre. Nočemo delati krivice onim, ki so orali ledino že pred njima. Zaslug oudi, ki so se jeli oglašati, ko je masa naroda Je trdno spala, ko je bil ves slovanski del Istre le jeden velik narodni grob, ko je med nezavednim, zanemarjenim ljudstvom vladala nadgrobna tišina, ko je istrski trpin roboval in molčal, in se niti zavedal ni svojega tužuega položenja : zasluge onih mož so valike in mi jih nočemo kratiti nimalo. Zasluge onih prvoboriteljev, katerih velik del ž« spi večno spanje, so velike in ostanejo zabeležene na častnem mestu zgodovine naše.
Ali kakor je uaravno in drugače ni moglo biti : tedanje delo je bilo le podrobno delo, delo p tsamičnikov brez pravega zisteusa in brez velikega koncepta. Vrednosti pa je ono delo neprecenljive, ker je ustvarilo podlago sistematičnemu delu, intenzivnemu in ekstenzivnemu, kakor sta je potem zasnovala junaška prvoboritelja sedanja : Spinčid in Laginja. Sedanji proces narodnega preporajanja Istre je toli tesno spojen s temi dvemi imeni, da si brez Sinčića in Laginje skoro ne moremo misliti za ta trenotek uspešnega boja za naAa prava po Istri.
Velikega pomena je bilo torej vprašanje, dali se ta dva moža povrneta v državni zbor, kakor zastopnika Slovencev in Hrvatov istrskih. Tega velikega pomena smo se zavedali mi, ali zavedali so se ga tudi naši nasprotuiki. Glede SpinČid* se se« veda nasprotniki niso udajali nikakim iluzijam ; mož je bil postavljen kandidatom za vstočnl del Istre ia tam ne cveto ved cvetke za laske iutiigoute. Tam so si Italijani mogli pričakovati le velike blamaže in —• doživeli »o jo tudi. Onih 8 volilnih mož, ki ao glasovali zoper Spinčida, niso drugega nego spomenik laške obnemoglosti v vz-točni Istri. Bolje bi bili storili Italijani tudi za svojo lastno stvar, da jih niti niso poslali na volišče.
Glede volilne skapine, ki jo imela izroliti SpiučicU, so bili torej na jasnem tudi nasprotniki.
b7
PODLISTEK
Froniont mlajši & Risler starši,
ROMAN.
— Francoski spisal Alpbonae Daudat, preložil Al. B. —
Sosebno Georges Fromout je bil pola besne strasti. Varal je svojo ženo, svojo najboljšo prijateljico, varal jo Rislerja, svojega družnika, zvestega tovariša ob vsaki uri.
Nezmernost, vodno vračajoča se pekoča vest, je poviševala njegovo ljubezen z velikostjo zločina. Sidonija mu je postala stalna minul, in spoznal je, da dosibdub niti živel ni. Sidonijina ljubezen pa u tiila drugega nego šophuost iu gnev. Naslajala se je posebno na ponižanju, ki je je napravljala Klari. Ako bi mogla zaklicati jej: .Tvoj soprog ljubi mene, vara te z mano"... bila je njena radost de mnogo voča. Kar zadeva Rislerja, to je on po njenem mnenju pač zaslužil, kar se je godilo z njim. V njenem jeziku lepotinaric, v katerem je Še
Tem ljutejo so se vrgli na volilno skupino kmečl 'i oblin, misleči si, če ne moremo strmoglaviti oba, pa strmoglavimo vsaj jednega. Žal, da so razmere v tej skupini take, da ni bilo ravno nemogoče, da Italijani tu li dostžejo svoj namen. Ne prihaja nam
na misel, ila bi hoteli žaliti naše ljudstvo v te>> ^Ja-j« argument, je zlato. Zato ga spoštujejo vsi,
skupini. Ne, i tu je naše ljudstvo po veliki večinv probujeno iu pošteno, ali etnografiški, gospodarski in politiški oduoš.iji — ta žalosten sad tradi-cijonalne vladne politike v Istri — so taki, daje v prvo možen veliko veči pritisk na ljudstvo, in v drugo imajo t tej skupini nasprotniki veliko večino upravnega aparata v svojih rokah. V zavesti vseh teh ugodnosti so se vrgli nasprotniki v b >j z vsem ognjem. In priznati nain je, da bi bil to silen mo-raličen udarec za našo stvar, ako bi bil dr. Lsgi-nja podlegel nasilju in lukuosti.
To jo ja»no in ne treba dokazov. Ves svet, vsa javnost, vlada in stranke v državnem zboru so se tako rekoč že popolnoma uživele v misel, da je dr. Laginja prvi poklicani predstnvitelj hrvatstva in slovenstva v Ltri. Z Laginjem bi bila padla tudi naša stva vsaj za nekaj časa. Padec Laginje bi pomenjal narodno nesrečo za Istro. Ni torej čuda, da smo rodoljubno skrbjo in nervoznim vznemirjenjem sledili orjaškemu boju, ki se j* bil po kmečkih občinah zapadne Istr« povodom prvotnih volitev. A ne !c mi, nego vsa slovanska Istra je vstrepečala v Btrahu \n v nadi. Slehernega dne in od povsodi so nam prihajala povpraševanj«, kako stojimo z dr.o/n Lsginjo. Iu ako bi trebalo šo kakega dokaza za razmerje Laginje do našega Ijndstva, potem lahko pokažemo na onih nad 2000 kmetov, ki so prihiteli pred Poreč od blizu in od daleč, da izvedd čim hitreje, kako je izpala volitev. Laginja je bil te dni vsem na jeziku in vsem v srcu.
Pravica jo zmagala : Spinčid in Laginja se povrneta v državni zbor. OJvmeua je narodna nesreča. Borba za naša prava se bode nadaljevala v istej smeri in z isto gorečnostjo Radujuio se, ko smemo reči, da bode naša Istra tudi nadalje zastopana najizvrstneje v kvalitativnem pogledu. R^dko ke-daj najdete moža, ki bi se tako lepo popolnjevala se svojimi lastuoitoii, kakor se Spiaoic in Laginja. Spinčič vnema srca za pravično stva:, v živih bo-jah slika vso ki ivico, ki jo trpi naš rod po Istri, ognjenimi besedami kaže, da se ianje položenje tega dobrega in lojalnega ljudstva ni dostojno pravne
države Kakor čebelica pridno nabira podrobnost in v vsakem govoru svojem ima nebioj konkretnih slučajev v dokaz, da je res, kar govori. — Laginja je zopet miren in hladen računar, iz njega govori v prvi vrsti računajoči razum. Vsaka beseda nj«-
veduo mislila, dasiravno ga ni govorila, je bil ubogi mož le .starec*, katerega je vzela, da je postala imovita. Starec pa sploh ui za drugega, kakor da ga Ijadje varaj«!
Čez dan je bil Savignj last Klare in otroka, ki je taa počasi doraščal, tekal po pesku ter se smehljal pticam in oblakom. Mati in dete sta imela svetlobo, s solnčnimi žarki obliti drevored sama zase. Modre noči pa so pripadale pregestvn, tistemu zločinu, ki se jo bil nesramno nsilil, ki je le tiho šepetal, ki je brez šun.a deloval za zatvor-jenimi žaluzijanii, in za kateri j« bila sj rča hiša nema in slepa ter je z nova postala kamenito neobčutljiva, kakor da se sramuje videti iu slišati, V.
Žiga P I a n u b se trese z svojo b 1 a-g a j n i c o.
„Ekvipažo, dragi Žorž ?... Jaz ekvipažo?... Čemu r.eki ?*
„Uvajam vas, dragi RisW, da je to neob
ki se pravični iu nepristranski, zato sa ga boje nasprotniki.
Ta dva moža se toraj vračata v zbornica na Dunaja. To je na*a tolažba, to bodi v tolažbo tudi našemn ljudstvu po Istri. Videči ta dva moža na Dunaju, bodemo tem laglje in zmagozavestneje nadaljevali borbo doma. Blagoslovljen boli dan lfi. marca 1897., ki je nam prinesel to tolažbo iu vspodbnjol Slava Spinčiču in Lnginji.
Politiike vesti.
V TU8TU, dne 17. raarea 1«97. Dižavnozborske volitve V o:*j so volilo kmečke občiue na Štajerskem. Izvoljeni so' siorenski kvidi latje vitez B e r k s, It o b i ć in Gre gore c. pet ne.inlkih konservativci* in jeden člen nemške ljuske stranke. M*d izvoljenimi konservativci ie tudi znani poslanec Kiiteuegger. * *
Mesta na Moravske m so i'.volila včenj, kolikor je znano dosedaj : tri nemške naprednjake, 1 člena nemške ljudske stranke, jednega nemškega nacijonalca in štiri češ»e kompromisne kandidate. Včeraj so v »lila tudi m. sta G o r e n j e a v s t r i j-s k e, S i 1 e z i j e in S o I n o g r a d a. — Nadalje so volile včeraj kmečke občine na Češkem. Izvo-ljpuih je 11 Mladočehov, 1 člen nemške ljudske stranke, 5 nemških napredujakov in I člen agrarne stranke. Glasni znak vseh teh volitev je zopet polom nemških liberalcev.
Položaj na Kreti. .KOlnirche Ztg*. — jeden najmerodajueših nemških listov — trdi, da š« ničesar ni določeno gleJć bodoče okupacije Krete. To nalogo bode bržkone izvršiti Italiji iu in Franciji, toda predložiti se tuli Angleška iu Francoska. Avstrija ne bi vsprejela tscega naloga. Iz Aten je doila senzacijonalna vest, da je avstrijski konzul v Kaneji ujet. Ta vest se glasi : Polkovnik Vas»os je dobil od giške vlade pofeljo, da se svojimi vojaki umakne v gorovje okolu Sakije, da bode tako imel pozicij'*, iz katere na bode možno vreči ga. — Potniki nekega parnika, dospelega danes (17.) v Pirej, piipovedujejo, da je giški polkovnik V >v, ukuzal pr:.;.- nnjorja
hodno potrebno. V.*aki dan so najine zveze, najine kupčije reče — moja kočija ne zadostuje vič za oba. Sicer pa se ne spodobi, da jednega družuika ljudje vidijo vednt v vozu, drugega p* vedi.o peš. Verjemite mi, da je to povsem potreben trošek, ki se tudi, kar ie s mo nmeje, izplača iz kupčijskega denarja. Nujte, odločite se!*
In res je bil »kl*p tfžaren. Rislerju se je zdelo, kakor da tvrdki nt kaj ukrade, ako si dovoli tf.ko nezaslišano gizdavost. Naposled pa se je vendar le udal Fromontovemu priganjaju, misleči sam pri sebi:
— Kako srečna bode SMonij« radi tega 1 Revež ni vedel, da ?i je bila Sidonija že pred tednom pri Biuderju izbrala coupi, kateri jej je Georges hotel pokloniti, in za katerega bi se imel po njegovih besedah denar vzeti iz kupčijske blagajnice, da bi se soprog preveč n- ustrašil.
(Pride še.)
Pinterja, ivstrijskega konzola ? Kansji, kateri je bil došel ogledat si grško taborišče. Vassoa dolži konzula TohnustTa. (To Test je seveda treba vspre-jeti zel6 oprezno. Uredn.)
Ras 116ne vesti«
Naft« čltatilj« moramo 7opet danes prositi oproščen j a. Zopet dauas smo morali izdati list le na <lv«h straneh. Vzrok temu je današnji državno-zborska volitev. Završiti smo morali naglo, da sme se mogli vsi podati v voliluo borbo za našo stvar. Agitacija je bila silna in neumorna —■ tudi ed naše strani. Ozirom na ta veliki in plemeniti namen smo uverjeni, da nam oprostć čestiti na* ročniki.
V koliker nam je znano v tem hipu, ko pišemo te vrstice, je borba huda in udeležba jako iivahna po vsej okolici. O izidn volitev je težko ■gibali, ker bode diferenca na vssk lačia le mala ia neznatna.
Prihodnje izdanje izide v soboto zvečer radi jntriajega praznika.
Caaarlčina vdova nsdvojvedinja Štefanija odpotuje v kratkem v Dubrovnik. Sobe za Nj. ces. ia kr. Vis. in spremstvo so naročene v h6telu »Imparial" na 22. t. m. Cesaričiua vdova se odpeljs ▼ Dubrovnik preko Reke, vrno se pa Lloydovim parniko preko Trsla.
Pogozdovanja Kraaa. Komisija za pogozdovanje Krasa objavlja naslednje številke, tičsče se leta 1896.: V Bazovici jo bilo sassjenih 32.000 mladik, ia otroški so iznašali 207 gld. 62 nč.; v KonUvelu 10.000 mladik in 194 gld. 40 nč. stroškov ; v sv. Krilu 41.500 mladik in 763 gld. 65 nvč. stroškov; v Padtiču 64.000 mladik in 463 gld. 72 nč. stroškov ; v Trebčah 61.000 mladik in 702 gld. 35 aČ. »troškev. Vseh stroškov je bilo torej 2331 gld. 74 a£., od katerih jo povrnenih 1678 gld. 25 nč Od leta 1882. pa do konca 1870. iznašajo vknpni stroški aa pegoidovanje Krasa 48.022 gld. 30 nč.
Zaaialva zapuščina. Nedavno je umrl na Dunaju v XVI. okraju nek čudak, imenom Anton M., kateri je ootavil svojim sorodnikom, kakor se doaaajo sedaj, jako čudno zapuščino. Gusp. M. je bil nanreft strasten nabirate)j v pravem smislu beoede. Ko so njegovi dediči preiskovali imtek pokojnika, našli so v nekem zaboju na tisoče iu tiso*« poštnih mark is vseh krajav dreta. Toda aaainiveji je bil drug zaboj: tam je bilo nabranih aa stotisoče železniških voznih listkov iz vse Evrope in drugih delov oveta Vsi ti vozni listki *o raprezentovali vrednost (toda relativno 1) preko jedon milijon gold. 1 Med temi voznimi listki je poseb o zanimivih takih, iz katerih se more do-kazati, da izvirajo od prvega početka te ali one ftoloaaiee. — No, aa vso srečo obupanih dedičev pa se je le našel kupec za to .blago". Neki ino-zemski ljubitelj jo namreč kupil te zbirke sa neko angleško tvrdko, ki vodi svetovno trgovino a takimi stvarmi. Qosp. M. je bil za svoje zbirke žrtvoval ves ovoj imetek, a dediči se tolažijo, da le jim abirke vsaj deloma zopet spremene v gotov denar.
Sodnijoke. Tukajšnje sodišče je obsodilo v ponedeljek 401etno Ano vdovo Steiie zaradi nevarnega pretenja na 6 tednov ječe. Sterle se je grozila s6 smrtjo bivšema svojemu ljubema in novi njegovi izvoljenki.
Slletni težak Jurij Dellaqua je dobil »aradi hudodelstva poskušone tatvine 14 .mesecev ječe. P«* noči od 25. na 26. decembra m. 1. ulo »il je misnice v neki gostilni v ulici Forporela in hotel pobrati denar, v tem pa se ga zapazili prisotni gostje in ga prijeli.
Tatovi v kootanjeviki hranilnici. Po noči od 10. na 11. t. m ulomili so doslej še neznani tato Ti v hranilnico in posojilnico v Kostanjevici, razbili blagajno iu odnesli 2643 gld. 53 nč. gotovega denarja in razven tega Še 304 komade zastavljenega zlatega denarja. — Kdor zasledi tatu, temu izplača ravnateljstvo hranilnice 500 gld. nagrade.
Nedolžno obtožen. Iz Prage pišejo: Pred par meseci so bili tokaj zaprli poštnega uradnika Kaila Haina, ker so ga imeli na sumu, da se je bil pone veril denarno pismo s 16.000 gld. Toda sodišče je Haina rešilo obtožbe zaradi „nezadostnih do-kazov*. Hain je bil sedel tri mesec« v preiskovalnem zaporu. Te dui se le pa so zasledili in zaprli pravega krivca, ki je bil ukradel omenjeno pisme. Le-ta je gozdarski kontrolor Samek. Toda
obtožba zoper nekrivega Haina imela je zel6 tr»-giskih posledic: poštni oticijal Urban, iskren prijatelj Hainov, je zblaznel, ker si je domišljal, da sumničijo tudi njega tatvine. Spravili so ga v norišnico, toda tam je umrl. Njegova žena je vsled žalostne osode svojega soproga zblaznela. St.aio mater Hainovo pa je zadela kap, ko je Čula, da so Karla zaprli in umrla je kmalu zaton.
Kraljevski sin v revščini. Te dui je umrl v Parizu grof Aquila, najmlajši sin pok. kra'ja Frana I. neapeljskega in nečak pok. kralja Frana I. neapeljskega in nečak pok. kralja Fiana II., 73 let star. B.l je porečen s6 sestro pok. kralja dona I'edra braziljskega, prisccso Janarijo Braganza, katera že več let živi v Nizzi, dočiiu je grof raje ostal v Parizu. Živsl j« več l«jt t.ik6 razkošno in lahkomiselno, da je slednjič potrošil ves svoj imetek ter moral prodati cel6 svojo lepo palačo. Brat kralja Ferdinanda II. je skušal doseći pri vladi italijanskega kralja, da hi ista plačevala mirovino grofu Aquili kakor nekdaniemu admirala neapeljskega brodovja. Toda razprave se se pretrgale, poganjanja se razbila. Obubožanega kraljevskega sina ?o sicer neizdatno podpirali nekateri sorodniki in zato je moral biti grof Aquila vesel, ako mu je kakava slika iz pomorskega življenja vrgla po kakšno stotino frankov. A »likati je znal jako lepo I
Strašna katastrofa. Dopisnik Atenskega lista ,Asty- poroča iz Larise, da seje podrl železniški mest, ki je vodil preko reke Var J ari blizo Soluna. Glasom zanesljivih poročil se je razpršil most v istem trenotku dinamitom v zrak, ko se je vozil proko njega vlak, v katerem je bilo okolu 3000 turških vojakov. Vagoni so padli deloma na obrežje, deloma io se progreznili v reko. Mnogo vojakov j« utonilo. Železniška zveza je pretrgana ia pošiljanje vojakov je ustavljeno, dokler se ne zgradi nov most. (Službenega poročila o tem atentatu — kajti ne more biti, nego atentat, če se je mo«t razpršil dinamitom, — ni bile nikakoršnega, ue od turške, ne od grške strani. Uredn.)
Madjarska breztaknost. Nekateri madjarski listi javljajo, da namernje avstro-ogerska banka v
načrti novih bankovcev po 1.000 kron nekako presenetiti malj^rike hhkoživneže. V načrtu #eli bankovcev manjkati bHuireč še podobi dveh genijev. No, vodstva bauke pa misli dati narisati uarmst-j genijev, dve v Budiu.p«šli živeči kraseticil Jedua izmed teh dvtli lepotic, neka gospa Alojzija Blaha, je že izročila banki svojo fotografijo, da po fito-grafiji narišejo nje podobo na bankevec —Ženska molila v Budimpešti bržkone ni nič kaj visoko v ceni! (Z Dunaja taje to vest. Ured.)
Najdražja knji.a, kolikor jih je doslej izšlo, bode zgodovina meičan*k« vojne, ki jo izdaje vlada Zjedinjrnili držav serrrne Amerike. Doslej je vlada potrošila na to delo 2,437.500 dolarjev, celokupni itroiek pa bode preko 3 milijone dolarjev. Dalo bsde obsezalo 112 zvezkov, katerim tod« dodan v pojasnjevanje berila atlant s 187 zemljevidi.
Loterijske številke, izžrebani dne 13 t. m.: Praga	75, 54, 22, 64, 77.
Lvov	31, 71, 57, 85, «8.
Najnovejše vesti.
Državnozborska volitev v III. kolegiju.
/a Nabergoia za Mauronerja Skedenj	177	48
Ulica Isti ia	132	75
Pri lovcu	140	94
Vrdela	227	60
Rojan	185	103
Trebič	348	72
Prošek	252	72
V m?stu	171	1347
Skupaj	1637	ml
Dunaj 18. „Politische Corr.' javlja, d« ustaši 11a Kreti streljali na avstrijsko ladijo „Se benico" Toda na ladiji ni ranjen nihče.
Dunaj 17. O državno/.borskih volitvah so znani nadalje nastopni rezultati : V nitstih so voljeni 5 uutnških naprednjakov, v kmečkih občinah na Češkem 1 radikalen Čeh, 4 Mladočehi, 2 člena nemške ljudske stranke, 4 ueniški naprednjaki, 1 krščanski seciia'is*.
Zobobol olajiujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero no bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis. prcjnsno gospojpvoHtolonaslednico-udovo nadvojvodu jo jjfgr Štefanije
Stoklonica velja VO kr.
Zahvala.
Tužnim srcem radi nenadomestne izgube primilega mi soproga
Josipa Mahniča,
nadžupana občine Dekani, predsednika krojnega Šolskega sveta in člena okrajnega cestnega odbora
ne morem drugače, nego da iz gloHine svojega srca zahvalim vse one, ki so skazali poslednjo čast zemski 111 ostankom pokojnika blagega spomina: slavni c. kr. okr. oblasti v Kopru, preČastitemu župniku-dekanu Josipu K o m p are tu, prečastitim gospodom župnikom v Dekani, Tinjanu in sv. Antonu, čislanemu zastopstvu občine Dekani, gospodom učiteljem-voditeljem ljudskih sol v Dekani, Kubedu in Predloki, kakor tudi častni gospodi koperski, ki so mi z udel žbo na pogrebu lajšali srčno bol. Bog plati vsem ! Dekani, dne 15. marca 1897.	Marija udova Mahnič roj. Vatovec.
SVOJI K SVOJIM ! ! „Goriška tiskarna" A. Gabršćek
Acquedotto Bt. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NOvo Bkladliče
pr OLJA
kisa in mila.
Prodaja se na drobno in na debelo.
Cone:
olje jedilno: po 28 nč. lit,, fino po 32-30 nč. lit., finejše po 40-44 nč. lit., namizno pol fino po 48-52 nč. lit., namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blagrt prve trsti, se
toplo priporoča slav, občinstvu. Udani w—--*=s< ~
*
.rt t o rt Biroa
¥
Nič več kašlja!
Balzamski petoralski prah
ozdravi vaak kafiolj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMAUER „Ai (lue mori" Trst, velik trg.
Poštne po&iljutvo izvršujejo noutegema.
m
i*
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznaSalec lista „Edinosti ki ie zajedno URAR priporoča ve toplo p. n. <>bM činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-F r i d e r ik C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitai io
V Gorici, Gospodska ulica it. 9.
ima v zalogi vse tiskovine sa županstva, sole, sodišča, cerkva
itd. — Izdaje časopise : ,Soea", tednik, cena gld. 4.40. — Primorec" vsakih 14 dnij, cena 80 nvč. - „SlovanakA knjli-niea", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina zajedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 56 snopičev. — „Knjižnica mladino", v trdo vezanih mesečnih Bnopičih po 25 nč., za naročnike 'JO nč. Doslej iz-lo '43 snop. — „Materino delo za Roga in domovino", 70 nvč. — ronian „Bele noči". 25 nvč. — „Venec alovan-8hih povestlj' 55 nvč. — „ltntavjevo Črtic« o
po k n. grofiji Goriški in Urodinki", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrončič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan t sprehoda Ponte della Fahra, na kar opozarjamo Slovenco v Trst« in okolici.
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek 310 m. dolg, zadosten za jedno možko olileko .stane samo
3.10 iz dobre 4 10
4.80	„
6.—	iz	boljšo
7.75	iz	fino
9.—	iz	fiiiojo
10.50	iz najlineje
pristne ovčne volne.
Jutlon odruZi'k aa črno salonsko obleko gl. 10. Ulago /a v hno suknjo, loden, Poruvienne, Dnskingo, blago zii državno uradnike, fini Knmmgftrne in Cheviotitd. ra/.p išilja po tovarniških oonah poznano, rodna in poznana
Z'Zt Kiesel-Amhof v Brnu Briil.
Uzorci zastonj in franko. 1'ošiljatve po uzorcih. Pozor t P. n. občinstvo opozarje se posebno, da bc blago dobiva mnogo ceneje, ako ce direktno naroči mesto pri prekn-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
LftHtuik kenaorcij hhU „Edinost". Izdavatelj iu odgovorni urednik : Fran Gednik. — Tisk;iii»a Dolenc v Trstu,