Aktualno Kidričevo • Drevesa za ene oaza zdravja, za druge nadloga O Stran 2 V središču Ptuj • Kako bosta dva moderna bloka vplivala na veduto mesta O Strani 6 in 7 V Štajerski Ptuj, petek, 22. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 6 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Sharon Tate: Življenje, ki je ugasnilo, še preden bi resnično zacvetelo Ptuj • Območno združenje Rdečega križa komaj sledi potrebam ljudi Stanje je porazno Aktualno Haloze • Brez modemov šolanja na daljavo ne bi bilo O Stran 2 Podravje Markovci • Prostor za raztros pepela bo stal 40.000 evrov O Stran 5 Kronika Slovenija • »Med srednješolci za 30 % več poskusov samomora kot lani« O Stran 11 Podeželje Podravje • Na gostilniške krožnike postaviti domačo hrano O Stran 9 »Zaradi epidemije so se potrebe po pomoči povečale. Veliko je novih prosilcev, saj je ogromno ljudi ostalo doma na čakanju. Dohodki so se jim znižali, otroci so doma, potrebe po hrani so se predvsem v številčnejših družinah povečale. Donacije občin bi se z enega evra zdaj morale povečati vsaj na 10 evrov," je o vse večjih težavah, s katerimi se srečujejo, povedala sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta. Več na strani 11. Foto: Črtomir Goznik Aktualno Kako si visok / jj^1 . krizni dodatek med seboj delijo šolniki V središču • Bo oglaševanje na kmetijskih ..vv. z zakonom? O Strani 6 iñ*7 Štajerski TEDNI ^adioPTUJ Enajst mesecev plačaš, rnanajst mesecev Uer^š --•• •„ a*iim štaiprcki tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. p^ite sebim ^n^..... M «Man 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. januarja 2021 Kidričevo • Drevesa za ene oaza zdravja, za druge nadloga Neverjetno, a tudi drevesa so spomeniško zaščitena Občina Kidričevo je novo leto začela s posekom dreves med bloki. Na občini pravijo, da so odstranili drevesa, ki so stara in bolna. Gabrijela Milošič, ki stanuje v kidričevskem blokovskem naselju, poseka ne odobrava. Poudarila je, da ji je zeleno in zdravo bivanjsko okolje zelo pomembna vrednota. Meni, da bi, preden so stara drevesa posekali, morali zasaditi nova. Da bi zelenice med kidričevskimi bloki bogatile krošnje dreves, je občini ponudila več deset sadik iz svojega gozda. Zasadili bi jih v sodelovanju z občino ali po navodilih in z dovoljenjem občine kar sami. Drevesa za zdravo okolje O tem, da se iz okolja odstranjujejo stara, bolna in nevarna drevesa, Gabrijela Milošič nima pomislekov. Toda: naj se drevesni fond predhodno ali sočasno s poseki pomlajuje. »Drevesa v naselju Kidričevo dajejo zavetje pred vse močnejšimi vetrovi, ki so se na Dravsko-Ptujskem polju pojavili zaradi golosekov in melioracij pred okoli 30 leti. Tudi odkrivanje streh med neurji je posledica krčenja gozdov in mejic. Drevesa pozitivno vplivajo na okolje in naše zdravje, čistijo zrak, varujejo pred vetrovi in vročino. Po podatkih Svetovnega sklada za naravo seje na svetu v obdobju med 2004 in 2017 posekalo 43 milijonov hektarjev gozdov. Gre za površino, večjo od Nemčije,« zaskrbljeno ugotavlja Milošičeva in dodaja: »Gozdovi na območju občine Kidričevo bi se v prihodnje še krčili: zaradi gradnje obvoznice, širitve obrtne cone in nadomestnih kmetijskih zemljišč za tovarno Magna. Če bi želela živeti v betonu, bi izbrala mesto, ne pa zelenega naselja, kjer so se desetletja domačini ponašali z nazivom 'šumari'.« Zgodba se je seveda zapletla, saj je naselje Kidričevo pod kul-turno-varstveno zaščito in vsakega drevesa kar tako čez palec ni dopustno posaditi, so Milošičevo podučili na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Gre sicer za ustanovo, za katero bi lahko rekli, da zanjo velja pregovor o obračanju po vetru. Medtem ko jih skrunitev ptujske tržnice v srcu zgodovinskega mesta ni motila in so investitorju pri marsičem pogledali skozi prste, po drugi strani znajo življenje zagreniti tam, kjer je to najmanj potrebno. Marsikateri razvojni korak zastane zaradi pogojev ZVKDS, posebej zato, ker je za sledenje njihovim navodilom treba seči (pre)globoko v žep. Ali pa je kakšna stvar sploh nedopustna. Kot denimo sedanji primer nadomestne zasaditve nekaj dreves. Za urbano okolje vsa mlada drevesa niso primerna Natančnega odgovora na vprašanje, kakšna drevesa bi v kidričevskem spomeniško zaščitenem naselju sploh bilo moč posaditi, na ZVKDS nimajo. Ker smernice in strokovne podlage šele nastajajo. Milošičevi so pojasnili, da bi bila prava pot do celovite rešitve izdelava načrta krajinske arhitekture za celotno naselje, v katerem bi se med drugim zbrali podatki o obstoječem fondu dreves. Na podlagi tega bi pripravili predloge ureditve, vključno z načrtom novih zasaditev. Izpostavili so tudi dilemo o primernosti presajanja gozdnih dreves v urbano okolje - glede velikosti, uspešnosti presajanja, stroških vzdrževanja in Sečnja dreves med kidričevskimi bloki nekaj dni po novem letu kljubovanju vandalizmu. Tanke in majhne gozdne mladice se zlahka poškoduje, zato je smiselno na javnih površinah saditi dovolj velika in odporna drevesa, ki imajo na višini enega metra obseg debla 16 cm, s pravilno oblikovano krošnjo z enim vrhom in vzgojen koreninski sistem, primeren za presajanje. Občina pred dvema letoma zasadila 28 dreves Na občini Kidričevo so razložili, da pravil in soglasij, ki jih zapoveduje ZVKDS, ni moč zaobiti. Zato donacije, ki jo je ponudila Milošiče-va, ne morejo sprejeti. Nazadnje so drevesa v naselju sadili decembra 2018. Posadili so jih 28, lokacije za saditev in vrste dreves je odobril ZVKDS. »Trenutno je v izdelavi priprava strokovnih podlag za arhitekturni razvoj naselja Kidričevo. V sklopu tega se pripravljajo nove zasaditve, ki jih bomo realizirali ob dokončanju naloge,« je dejal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Zavod za gozdove dal zeleno luč Naša sogovornica se je medtem na Zavodu za gozdove pozanimala o pogojih, če bi želela drevesne mladice v svojem gozdu izkopati. Odgovorili so ji, da za izkop in presaditev na drugo lokacijo ne vidijo ovir. »Ker gre za tako majhno količino mladih dreves, ni skoraj nobene možnosti, da bi s tem škodovali razvoju gozda.« Mojca Zemljarič O listju v žlebovih, nadležnih želodih in strohnelih vejah Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je poudaril, da so drevesa v naselju Kidričevo zelo občutljiva tema. Del občanov si po eni strani prizadeva, da bi bilo dreves čim več, drugi bi jih kar vse po vrsti sekali, ker da jim povzročajo škodo. »Občina vsako leto prejme precej pisnih pozivov s predlogi za sečnjo dreves. Zakaj? Vsako jesen so žlebovi na strehah blokov polni listja. Želodi, ki padajo z dreves, povzročajo škodo na spodaj parkiranih avtomobilih. Enako tudi suhe veje, ki ob neurjih padajo z dreves. Skoraj ne mine leto, da ne bi bilo škodnega zahtevka na račun dreves. Če je škoda priznana, jo pokrivamo iz zavarovalne police. Vsak poziv, ki ga na temo dreves prejmemo na občino, resno obravnavamo. Opravimo ogled na terenu, ocenimo starost in poškodbo drevesa. Če gre za staro drevo z ogromno suhimi vejami in vidnimi znaki poškodb, se odločimo za posek, ki ga opravimo v zimskem času. Vsako podrto drevo tudi fotografiramo, ker se ob vsakem poseku v trenutku aktivira druga skupina ljudi, ki odstranitvi nasprotuje.« Milošičeva v bloku v Kidričevem stanuje 14 let. Pravi, da se ne spominja, da bi žlebove na njihovem bloku v vseh teh letih čistili več kot enkrat. Razlog, da po avtomobilih padajo želodi in veje, po njenem mnenju tiči v tem, da stanovalci namesto na parkirnih prostorih poleti parkirajo v senci dreves na zelenicah. Opozorila je še, da občani sploh ne vedo, koliko dreves vsako leto podrejo med bloki, kar ocenjuje kot nedopustno. plfE ■ ■ ■ -. ".'-.i \ Na občini so pojasnili, da posekajo strohnela in dotrajana drevesa. Pri sajenju novih jih omejujejo pogoji ZVKDS. Foto: CG Foto: CG Haloze • V marsikateri občini še vedno brez internetnega signala Brez modemov bi šolanje na daljavo težko izvajali V haloških osnovnih šolah se je v času šolanja na daljavo pokazalo, kako pomembne so dobre internetne povezave. Na OŠ Žetale imajo nekateri učenci še vedno velike težave, ker ne morejo uporabljati interneta. »To je največja krivica in tu nikakor ne moremo govoriti o enakih pogojih za vse otroke!« opozarja ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič. Ob tem je Klemenčičeva še pojasnila: »Ker ponekod sploh ni signala, niti brezplačni modemi za prenos podatkov ne pridejo v poštev. Učitelji si zato še vedno pomagajo z elektronsko pošto, saj je dostop do spletnih učilnic in zooma velikokrat nemogoč.« Podlehniške učence »rešila« avtocesta s hitrim GSM-signalom Tudi na OŠ Podlehnik so imeli v prvih dveh tednih šolanja na daljavo velike težave z vzpostavitvijo interneta. Kot je povedal ravnatelj Dejan Kopold, so Haloze eden izmed tistih najbolj pozabljenih krajev, ko gre za napredne tehnologije. »Če govorimo o fiksnih inter-netnih priključkih, je sivih in belih lis katastrofalno veliko. Imamo pa srečo, in sicer avtocesto, ki je opremljena z izjemno hitrim GSM-si-gnalom. Zato smo morali opustiti stacionarne priključke in družinam pomagati z mobilnimi internetni-mi modemi, ki imajo možnost priključitve na domači računalnik, ki hkrati vzpostavi brezžično točko v okolju doma.« Pri nakupu modemov za učence je pomagala občina, deloma pa tudi podjetje Arnes. Brez dobre internetne povezave je učenje od doma oteženo. Internet je prepočasen Težave pa so se nato pojavile tudi pri družinah s stacionarnimi priključki zaradi prepočasnega interneta s hitrostjo do največ 4 me-gabajte. Običajna hitrost prenosa podatkov v mestih z optičnimi priključki je med 80 in 100 mega-bajti. Šolanje na daljavo je organizirano tako, da se veliko učnega dela opravlja s pomočjo videokon-ferenc, ki za nemoteno delovanje potrebujejo hitrejši prenos podatkov. Dostop je bil velikokrat onemogočen tudi zaradi več uporabnikov hkrati, na primer sorojenca in starša, ki sta za svoje delo od doma potrebovala internetno povezavo. Zato so tudi tem družinam, kljub fiksnim priključkom, dali v uporabo modeme. »Vsi učenci naše šole lahko sedaj nemoteno dostopajo do vseh vsebin, ki jih potrebujejo za izobraževanje doma.« Tudi učenci OŠ Majšperk imajo nekoliko slabše internetne povezave. Po besedah ravnateljice Evelin Kočevar so pri veliko družinah težave rešili s pomočjo mobilnega interneta. Se pa še velikokrat zgodi, da sta slika in zvok nekoliko slabša. Takrat si učenci kamere izklopijo. Estera Korošec Foto: CG petek • 22. januarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Spremembe Zakona o dohodnini Doniranega 0,5 % se bo avtomatsko podvojilo Sedmi protikoronski paket (PKP7) je s seboj prinesel spremembe tudi za vse prejemnike donirane dohodnine. V preteklosti se je v te namene stekalo 0,5 %, zadnji interventni zakon pa je ta delež podvojil. Vsak zavezanec za plačevanje dohodnine je imel vsako leto priložnost 0,5 % dohodnine donirati kakšnemu društvu, politični stranki, cerkvi ali sindikatu. Če se za to ni odločil, se je denar stekel v Sklad za financiranje nevladnih organizacij. Omenjeni zakon, ki podvaja višino donacije dohodnine pa je bil sprejet po tem, ko so nekateri svojega pol odstotka že donirali. Na Finančni upravi RS, ki skrbi za razporejanje donacij, so pojasnili, da bodo v teh primerih znesek avtomatično podvojili. »Zavezancem ni treba oddati nove zahteve za namenitev,« zagotavljajo. V preteklem letu so zavezanci za dohodnino skupno donirali 5.456.656 evrov dohodnine nevladnim organizacijam, političnim strankam, cerkvam ali sindikatom. Največ denarja na ravni države je prejelo društvo Rdeči noski. Na 34. mestu po višini prejetih donacij se je znašla SDS. Prejela je skoraj 14.500 evrov, kar je med političnimi strankami največ v preteklem letu. Če se osredotočimo na Spodnje Podravje, pa je največ donacij prejel Kolesarski klub Perutnina Ptuj, ki mu je 312 zavezancev namenilo skupno slabih 9.000 evrov. Pričakujejo krepko več denarja Del dohodnine za leto 2019 je namerno doniralo kar 496.363 zavezancev. S tem je bilo med 5.554 upravičencev razdeljenih skoraj 5,5 milijona evrov. Ker se je sedaj odmerni delež podvojil, na Fursu za letošnje leto pričakujejo, da bo med prejemnike donacij razdeljena krepko višja vsota denarja kot lani. Kolikšna bo, pa še lep čas ne bo znano, saj je rok za oddajo zahteve za namenitev donacije podaljšan do konca maja. Upravičenci pa naj bi denar prejeli do konca januarja ali do konca septembra, odvisno od tega, kdaj bodo davčne Foto: CG V Spodnjem Podravju se je največ denarja iz dohodnine v letu 2020 nateklo na račun Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. obveznosti iz naslova dohodnine dokončno določene. Ne glede na to, kdaj bodo prejeli denar, pa upravičenci pri tem ne morejo izvedeti, kdo jim je denar namenil, saj so ti podatki skrbno varovani kot davčna tajnost. Sklad bo »bogatejši« komaj v prihodnjem letu Na Ministrstvu za javno upravo, ki je formalni skrbnik sklada, prav tako pričakujejo večji priliv sredstev zaradi sprememb zakonodaje, vendar do tega naj še ne bi prišlo letos. »Glede na odmerne določbe se bo letos v sklad prenesel preostanek denarja dohodnine za leto 2019, ki ga zavezanci niso donirali,« so pojasnili na ministrstvu. Za zdaj pa še ni znano niti, kolikšen naj bi bil ta znesek. So pa na ministrstvu predstavili podatke za preteklo obdobje; v letu 2020 je bilo v skladu slabih 5,3 milijona evrov, realizacija pa je znašala dobrih 4,7 milijona evrov. Do razhajanj v vrednostih prihaja zaradi objave različnih javnih razpisov in pozivov, ki med drugim lahko potekajo tudi več let. Znano pa je tudi, da je največ denarja od sklada v preteklem letu prejel zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. »Zavod je prejel skupno slabih 258.000 evrov za dva projekta oziroma programa,« so navedli na ministrstvu. Ob tem pa je bilo prav temu zavodu v letu 2019 v okviru večletnega Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023 odobrenih dobrih 944.000 evrov. Na podlagi tega razpisa je največ denarja na območju podravske regije prejel pravni in informacijski center Zavod PIP. Karmen Grnjak Najpogostejši prejemniki donacij v letu 2020: Upravičenci ||Število donacj V evrih Rdeči noski, 18.409 236.486 Slovenska karitas 16.241 141.159 SKLAD 05 11.046 139.802 Zveza prijateljev mladine Slovenije 7.244 91.040 Zveza prijateljev mladine Ljubljana 3.665 84.119 Vir: FuRS Sp. Podravje • Tudi zaposleni v šolstvu upravičeni do 65 % koronskega dodatka k plači Kako si visok krizni dodatek med seboj delijo v šolah Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju (razen ravnatelji in direktorji), ki delajo v času epidemije v prostorih zavoda, so upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah. To so kuharice, čistilke, hišniki, računovodje, tajnice, strokovni delavci, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, od 5. januarja pa tudi vsi učitelji v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Gre za visok dodatek v višini 65 % urne postavke, kar pomeni, da bi lahko nekdo v optimalnem primeru oddelanih vseh delovnih ur v mesecu prejel tudi 65 % višjo plačo. A ni ravno tako, sploh ne v šolstvu. Do kriznega dodatka v šolskih ustanovah so v času, ko učitelji delajo od doma, upravičeni ostali zaposleni (hišniki, kuharice, čistilke, računovodje ... ) Interni akt o priznavanju delovnih ur, za katere se obračuna krizni dodatek v ŠC Dela in naloge v nevarnih pogojih v prostorih Šolskega centra Delež evidentiranega delovnega časa Vzdrževanje in čiščenje opreme ter prostorov 50 Izvedba učne obveze z dijaki ali študenti 20 Nadzor na pisnih izpitih ali sodelovanje v komisijah na maturi 20 Druga dela in naloge v skupnih službah za delovanje zavoda 10 Vir: Šolski center Ptuj Foto: CG Do omenjenega dodatka so bili šolniki in vzgojitelji (tako kot ostali javni sektor) upravičeni z razglasitvijo epidemije. Določen je z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki pravi, da se izplača »za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epi-zootij) v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.« Marsikdo se sicer upravičeno sprašuje, ali so razmere v šolskih zavodih res tako rizične, da bi si zaposleni lahko izplačevali omenjeni dodatek. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) pa bolj kot to skrbi formalna razlaga KPJS, ki dopušča odločitev o pravici do višine dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Po besedah Majde Anzelc, predsednice OO SVIZ Ptuj s 1.300 člani, gre predvsem za neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Šolsko ministrstvo se namreč ni odločilo za enotno urejanje dodatka, zato so se razlike po mnenju Anzelčeve v praksi tudi uresničile. Učiteljem krizni dodatek le za čas pouka v učilnici, ostalim zaposlenim različno Učitelji, ki delajo od doma, do tega dodatka niso upravičeni; razen prvi teden epidemije (oktobra, op. a.), ko so svoje delo opravljali v šolskih učilnicah. Takoj, ko se je vzpostavilo izobraževanje na daljavo, kriznega dodatka niso več prejeli. So pa s tistim dnem pridobili pravico do izplačila dodatka za materialne stroške, ki znaša dva evra na dan. Ravnatelji šol so tako morali sprejeti interni akt oz. sklep, s katerim so opredelili nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec dejansko opravljal delo v teh pogojih ter s tem pridobil tudi pravi- co do dodatka. »Za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, se šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci in dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri tehničnem osebju so to dela, ki se opravljajo v prostorih zavoda, kjer so skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Pri ostalem osebju pa se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela s sodelavci ali s strankami,« je pojasnila Anzelčeva. Krizni dodatki različni od šole do šole Višina dodatkov je odvisna od tega, koliko časa je posameznik na delovnem mestu izpostavljen stiku s sodelavci in z zunanjimi uporabniki, kar je po posameznih zavodih zelo različno. »Kakšni so ti zneski, se ne ve, ker gre za varovan podatek, vem le, da so različni.« Po zbranih informacijah so ptujske osnovne šole interne pravilni- ke o tem, kdo in koliko časa dela v nevarnih pogojih v šolskih zgradbah in mu zato pripada dodatnih 65 % višja urna postavka, poenotile. Načeloma so lahko zaposleni v šolah po teh internih aktih upravi-čevali do največ 50 % oddelanih ur, za katere jim je pripadel še omenjeni krizni dodatek. Ali so bili doslej vsi krizni dodatki res obračunani in dodeljeni pravično, je že drugo vprašanje, saj je očitno šlo bolj kot ne za »uravnilovsko« določanje meril. Težko je namreč vedeti, ali je npr. tajnica (ali hišnik ali računovodja) res delala določeno število ur z večjim tveganjem za okužbo, določeno število ur pa brez tveganja ... Ravnatelji želijo enakovredno obravnavo Na drugi strani so ravnatelji, ki jih lahko upravičeno boli glava, ko delijo krizne dodatke za delo zaposlenim, ki pravzaprav v času dela v šoli niti niso bili v stiku s komerkoli, po drugi strani pa sami do tega dodatka nimajo pravice. Zato se je Združenje ravnateljic in ravnateljev Slovenije že obrnilo na pristojna ministrstva s pobudo, da se dodatek prizna tudi njim, saj se jih ne obravnava enakovredno. Prepričani so, da so upravičeni tudi do dodatka za stalno pripravljenost, saj že od 16. marca lani delajo v manj ugodnem delovnem času in so v stalni pripravljenosti. Po mnenju Ivanke Korez, predsednice Društva ravnateljev ptujskega pod- ročja, imajo ravnatelji v času epidemije veliko več dela, predvsem administrativnega in organizacijskega. »Večina ravnateljev nas je vsakodnevno na sedežih šol, dela je veliko, predvsem z odločbami čakanja na delo in ostalimi sklepi o prekinitvah čakanja na delo. Vso odgovornost nosimo mi, prav tako se vsakodnevno soočamo tako z nejevoljo staršev kot učiteljev.« Šolnikom, ki čakajo na delo, solidarnostna pomoč ne pripada Šolsko ministrstvo je v času epidemije prejelo več vlog za izplačila solidarnostne pomoči. Kot so pojasnili na ministrstvu, zaposlenim, ki so bili napoteni na čakanje, pripada nadomestilo v višini 80 % plače oz. najmanj v višini minimalne plače, zato jim iz tega razloga solidarnostna pomoč ne pripada. »Sklicevanje na nastalo škodo zaradi prejemanja nadomestila plače, ki je za 20 % nižje od polne plače, ni možno šteti za nastalo škodo zaradi epidemije, saj je javni uslužbenec prejel vse, kar mu po zakonu pripada. Če bi javni uslužbenec za čakanje na delo prejel 100-odstotno nadomestilo plače, bi bil v privilegiranem položaju glede na tistega, ki dela in dobi plačo. Zgodilo pa bi se lahko tudi, da bi nadomestilo plače javnega uslužbenca in solidarnostna pomoč presegla plačo, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal,« so zapisali na ministrstvu. Estera Korošec Foto: ČG Za materialne stroške učitelji, ki poučujejo od doma, prejmejo 40 evrov dodatka na mesec. 4 Štajerski Podravje petek • 15. januarja 2021 Majšperk • Obnova domov se nadaljuje Dom v Sestržah še letos z novo podobo Občina Majšperk je v teh dneh objavila javni razpis, s katerim bo izbrala izvajalca del za energetsko sanacijo in obnovo doma krajanov v Sestržah. Po besedah županje Darinke Fa-kin bo dom dobil dva prizidka, na novo bodo uredili ogrevanje, fasado, znižali oder in posodobili kuhinjo. Okna in streho so že zamenjali. Vrednost projekta je okoli 300.000 evrov, sanacija pa bo v celoti končana do jeseni. Objekt so pred leti zgradili občani sami in je delno v lasti občine, delno pa tamkajšnjega Športno-kulturnega društva. Dom krajanov v Sestržah ni eden izmed tistih, ki bi sameval, saj gre za kraj, kjer je veliko mladih z željo po druženju in organizaciji različnih letnih prireditev. V kuhinji se na različnih kuharskih delavnicah zbirajo članice Društva žena Majšperk, dom krajanov pa je tudi prostor umetnosti, pod njegovo streho se namreč družijo slikarji in drugi umetniki pod vodstvom domačina Branka Gajšta. Sanacija doma krajanov v Sestržah bo končana do jeseni Naj spomnimo, da so v začetku lanskega leta obnovili dom na Ptujski Gori, pred tem pa še v Stopercah in Naraplju. Občina bo tako letos zaključila zastavljeni cilj - obnove vseh štirih domov krajanov v skupni vrednosti okoli milijon evrov. Za male čistilne naprave 50.000 evrov Med aktualnimi razpisi občine Majšperk je tudi sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. V proračunu so letos za ta namen zagotovili 50.000 evrov. Prijavitelj lahko prejme največ 1.200 evrov oziroma do 80 % upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave. »Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav izvajamo vsako leto. V naši občini je namreč kar nekaj občanov, ki so zavezani individualnemu čiščenju odpadnih vod. Njihov strošek ne bo nič večji kot pri tistih gospodinjstvih, ki so priklopljena na kanalizacijsko omrežje, ker so oproščeni komunalnega prispevka,« je pojasnila županja Fakinova. Vloge bodo sprejemali do porabe sredstev oz. najkasneje do novembra letos. Kot je napovedala županja, je sredstev dovolj, v primeru večjega povpraševanja pa jih bodo povečali. V letu 2019 je občina za financiranje malih čistilnih naprav namenila nekaj več kot 7.100 evrov, v letu 2020 pa 9.600 evrov, skupno so prejeli 15 vlog. Estera Korošec Starše • Vrtca sta še vedno v večji meri prazna V varstvu zgolj 16 odstotkov otrok Ob uveljavljenem omejenem delovanju vrtcev so v vrtcih občine Starše zabeležili velik upad števila otrok, ki vsakodnevno prihajajo v vrtčevsko varstvo. Po treh mesecih, odkar je v veljavi ta ukrep, je število otrok v varstvu nekoliko naraslo, vendar je še vedno zelo nizko. V letošnjem šolskem letu je v vrtec Najdihojca v Staršah vpisanih 80 otrok, v vrtec Pikapolonica v Marjeti na Dravskem polju pa 66. Pet otrok naj bi se v vrtčevsko varstvo vključilo v prvih mesecih letošnjega leta, sicer pa bi v običajnih razmerah od septembra dalje vrtec obiskovalo skupno 141 otrok. Zaradi omejenega delovanja vrtcev, ki je bilo v novembru uvedeno v imenu zajezitve širjenja okužbe z aktualnim virusom, pa je bilo to število krepko nižje. Ob uveljavitvi ukrepa se je novembra lani v vrtčevsko varstvo vrnilo zgolj 14 otrok, kar predstavlja slabih 10 % od sicer vpisanih otrok. »Po jesenskih počitnicah se je v vrtca Najdihojca in Pikapolonica vrnilo skupno 14 otrok. Število je bilo konstantno do sredine decembra, nato se je zvišalo na 19, proti koncu leta pa je zaradi praznikov spet upadlo. Po novem letu se je število otrok, ki potrebujejo nujno varstvo, zvišalo na 23,« je povedal Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše. Več dejavnosti kot se odpre, več otrok bo moralo v vrtec Glede na to, da se je novembra v vrtec vrnilo zgolj slabih 10 % otrok, bi lahko rekli, da je staršem za svoje najmlajše uspelo organizirati varstvo v domačem okolju. Število otrok v vrtcih zelo počasi narašča, Kekec pa razlog vidi v sproščanju ukrepov. »Starši, zaposleni v dejavnostih, ki so bile zaprte do sredine decembra, varstva niso potrebovali. Po decembrskem sproščanju pa so se nekateri morali vrniti v službo,« je dejal Kekec. Foto: Arhiv ST Vrtec Pikapolonica v Marjeti na Dravskem polju. Kljub temu so vrtci še vedno v večji meri prazni, v varstvu je sedaj prisotnih zgolj slabih 16 % izmed vseh vpisanih otrok. Posledično v vrtcih združujejo oddelke, podobno kot to storijo med poletnimi počitnicami. Zaradi združevanja oddelkov so sedaj skupine bolj starostno razgibane, kar prinaša nekoliko večje zahteve pri organizaciji dejavnosti, da jih prilagodijo razvojni stopnji vseh otrok. Otroci pogrešajo vrtec, vrstnike »Predvsem starejši otroci, stari štiri leta ali več, so ob vrnitvi začudeni, da v vrtcu ni vseh prijateljev iz njihove skupine. Sprašujejo, kdaj pridejo tudi oni in želijo, da jih pokličemo. Pogosto sprašujejo, ali bodo po vikendu zopet smeli v vrtec. Petletna malčica je hitro povedala, da potrebuje varstvo za Število vpisanih in prisotnih otrok Vrtci Starše Število otrok Vpisani 2020/2021 146 Prisotni v novembru 2020 14 Prisotni v januarju 2021 23 V vrtce v občini Starše je v šolskem letu 2020/2021 vpisanih skupno 146 otrok. Trije naj bi se malčkom v organiziranem varstvu pridružili januarja, dva v februarju, preostalih 141 malčkov pa bi v običajnih okoliščinah bilo v vrtcu že od septembra lani. Po uveljavitvi omejenega delovanja vrtcev v novembru lani se je v vrtčevsko varstvo vrnilo zgolj 14 otrok, do januarja pa 23. Število se je nekoliko zvišalo, tako sedaj vrtec obiskuje slabih 16 % vpisanih otrok. »Jaz potrebujem varstvo tudi v naslednjem tednu,« je z navdušenjem hitro povedala petletna malčica, ko je slišala pogovor vzgojiteljic. Otroci si znova želijo prestopiti prag vrtca »Vzgojiteljice so ohranile tudi stike z otroki, ki so doma. Pošiljajo jim pozdrave, ideje za ustvarjanje, pesmice, pravljice in jih spodbujajo k različnim dejavnostim, ki bi jih sicer izvajali v vrtcu. V odzivu staršev velikokrat zasledijo, da otroci vrtec že zelo pogrešajo,« je povedal Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše. prihodnji teden,« je dejal Kekec, ki je prepričan, da so malčki sicer spremembe dobro sprejeli. Prav tako naj bi otroci, ki so že lep čas doma, neučakano spraševali po vrtcu, vzgojiteljicah in prijateljih. Karmen Grnjak Slovenija, Podravje • Precenjeno darilo dražve podjetjem in podjetnikom Maske na trgu vredne 24 evrov, za državo 78 evrov brez DDV Kot smo že poročali, ministrstvo za gospodarstvo samostojnim podjetnikom in mikro podjetjem z do štirimi zaposlenimi ponuja brezplačne maske za splošno uporabo brez certifikata. Za vsakega zaposlenega lahko dobijo 150 mask, kar šteje za državno pomoč v vrednosti 78 evrov brez DDV. Na trgu lahko takšno količino mask kupimo za 24 evrov. Maske podjetjem oz. podjetnikom delijo v posameznih obrtno--podjetniških zbornicah; med njimi je seveda tudi ptujska. Namen javnega poziva je omogočiti poslovanje in pri tem preprečiti širjenje okužb s koronavirusom. Samostojni podjetnik oziroma mikro podjetje lahko za vsakega zaposlenega prejme 150 mask, ki štejejo kot državna pomoč v vrednosti 78 evrov brez DDV. Na trgu maske trikrat cenejše Hiter pregled ponudb na trgu pokaže, da gre za nenavadno visok znesek pomoči, saj sicer trenutno za škatlo s 50 trislojnimi zaščitnimi maskami za splošno uporabo odštejemo od 7,5 do 8 evrov, za 150 mask torej od 22 do 24 evrov z DDV, medtem ko ministrstvo vrednost enake količine mask ocenjuje na 78 evrov brez DDV. Za primerjavo: za takšen znesek lahko samostojni podjetniki kupijo najmanj 300 troslojnih medicinskih zaščitnih mask tipa IIR s certifikatom. Omejitve pri pozivu Da bi bili samostojni podjetniki in mikro podjetja, ki so bili vpisani v register na dan 31. decembra 2020, upravičeni do brezplačnih mask, morajo izpolnjevati nekaj pogojev. Prijavitelj tako med drugim ne Kdo lahko dobi maske Upravičenci lahko vlogo za brezplačne maske oddajo do vključno danes (petek) prek spletne strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vse prijave je treba oddati elektronsko, prek www.ozs.si/maske. Če bo prijav več od razpoložljivih količin mask, se lahko razpis zaključi že prej oziroma se v nasprotnem primeru lahko podaljša. Prijavitelji, ki so maske že prejeli na podlagi prvega javnega povabila »samozaposlenim in mikro podjetjem z od 1 do 4 zaposlenimi«, ki gaje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije objavila 4. novembra lani, do mask po tem javnem povabilu niso upravičeni. Če pa bi prejeli manj vlog, kot je na voljo zaščitnih mask, bo zbornica na svoji spletni strani objavila poziv, da se lahko prijavijo tudi omenjena podjetja, ki so maske že prejela. Foto: Bobo/M24 sme biti v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku ali postopku likvidacije.»Prijavitelj ne prejema ali ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah,« je zapisano v pozivu. Ob tem prijavitelj v zadnjih treh proračunskih letih po shemi de minimis ni prejel skupno več kot 200.000 evrov. Javni poziv za razdelitev mask se namreč izvaja v okviru sheme de minimis. Zgornje meje pomoči veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek pomoči v ta namen. Mihael Korsika Foto: CG Vir: Oš Starše petek • 29. januarja 2021 V središču Štajerski 5 Ormož • Atleti brez informacij o naložbi Obnova atletskega stadiona ostaja v zraku Dotrajana površina atletskega stadiona v Mestni grabi že lep čas kliče po prenovi. Na občini so zato že pripravili načrte za obnovo. Vendar izvedba investicije ostaja negotova, dokler ne bo zagotovljen tudi denar od Fundacije za šport. Foto: KG V preteklosti so uporabniki atletskega stadiona že opozarjali na problematiko dotrajanega atletskega stadiona. Pri tem naj ne bi šlo za težave estetike, pač pa so v ospredje postavili varnost. Ta naj bi bila zaradi poškodovane površine vprašljiva, sploh v večernih urah, ko obstoječa razsvetljava ni zagotavljala dobre vidljivosti. Da je obnova stadiona neizbežna, so uvideli tudi na občini, kjer so pripravili projekt obnove. Ta naj bi obsegal obnovo površine atletske steze, obnovo črt in označb na stadionu. Poleg tega je nujna tudi zamenjava pokrovov na odvodnih kanaletah ter ureditvi razsvetljave Skoraj 100.000 evrov vreden projekt Na občini si prizadevajo, da bi stadion začeli obnavljati že marca letos, v juniju pa naj bi z deli končali. Vendar za zdaj še ni gotovo, ali bo do obnove letos sploh prišlo, saj je le ta odvisna od 37.000 evrov nepovratnih sredstev, ki jih pričakujejo od Fundacije za šport. Vrednost celovite prenove je sicer ocenjena na slabih 97.000 evrov. Preseneča pa dejstvo, da v ormoškem atletskem klubu o podrobnostih urejanja atletskega stadiona niso obveščeni. Tako tudi v vodstvu kluba niso mogli komentirati načrtov obnove, ker jih sploh ne poznajo. Znano je le, da predlog predsednika kluba Ivana Goloba o izvedbi proge za kros v tartanski izvedbi v obnovo ni bil zajet. Na občini so sicer mnenja, da bi moral klub za predvideno naložbo (iz)vedeti, saj se je o njej govorilo na decembrski šesturni seji občinskega sveta ... Ker se letos konec marca obeta jubilejni, 20. ormoški maraton (če bo seveda sploh izvedljiv), bodo po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak morebiten začetek prenove stadiona tudi preložili oz. prilagodili izvedbi prireditve. Je pa zelo malo verjetno, da bi tovrstne množične prireditve do takrat že dobile »zeleno« luč za izvedbo. Karmen Grnjak Haloze, Dravsko polje • Protipoplavno urejanje Polskave in Dravinje Na brežinah Polskave prvi stroji že letos V petih občinah ob Dravinji in Polskavi - Kidričevem, Vidmu, Majšperku, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah - bo država s pomočjo evropskih sredstev poskrbela za protipoplavno zaščito. Dobrih 18 milijonov evrov vreden projekt bo pripomogel k zaščiti več kot 900 objektov in blizu 3.000 ljudi pred visokimi vodami. Vladna služba za evropsko kohe-zijsko politiko je projektu dala zeleno luč, a da bodo lahko na terenu zagnali delovne stroje, bo treba še nekaj časa počakati. Na Direkciji RS za vode (DRSV), ki bo vodila projekt, so povedali, da gradbenega dovoljenja in izbranega izvajalca del še nimajo. Projekt bodo razdelili v več faz, prva bi bila urejanje Polskave od Lancove vasi v občini Videm do sotočja s Framskim potokom v občini Kidričevo (Župečja vas). Za ta odsek Polskave sta vrsto aktivnosti v preteklosti že peljali obe občini, zato bi lahko z njim tudi najprej pričeli. Na DRSV so pojasnili, da je za to prvo fazo v pripravi razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca del, hkrati odkupujejo zemljišča in pripravljajo dokumentacijo za Prva faza projekta vključuje dela na Polskavi v občinah Videm in Kidričevo, do sotočja Polskave in Framskega potoka. Projekt protipoplavnega urejanja Polskave in Dravinje je ocenjen na 18,2 milijona evrov. Predvideno je, da bi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj počrpali dobrih sedem milijonov evrov. Na republiški direkciji za vode so povedali, da bi bila dela na celotnem projektu generalno končana do konca leta 2023, za del, ki se bo financiral z evropskimi sredstvi, pa leto prej. Če s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izbiro izvajalca del ne bo težav, bi dela lahko začeli v drugi polovici letošnjega leta. Razpis za izvajalca je v pripravi, objavili bi ga v marcu. pridobitev gradbenega dovoljenja. Šele ko bo gradbeno dovoljenje izdano in izbran izvajalec, bodo lahko investicijo na terenu zagnali. »Pričakujemo, da bo postopek javnega naročila za oddajo del stekel v marcu. Če bo uspešno končan, bi lahko izvajalec začel pripravljalna dela v drugi polovici leta 2021,« so razložili na direkciji za vode. V Vidmu vložka za tri milijone evrov Da so za projekt zagotovljena sredstva, so zadovoljni tudi župani občin, kjer se bodo dela izvajala. Župan Kidričevega Anton Lesko-var je povedal, da sta za njihovo občino pomembna ureditev zadrževalnikov Medvedce (na Polska-vi) in Framskem potoku. Slednji bo protipoplavno zaščitil naselji Stražgonjca in Šikole. Župan Vidma Branko Marinič je z napovedjo, da se projekt premika proti realizaciji, več kot zadovoljen. »Za našo občino pomeni več kot tri milijone evrov vložka v protipoplavno zaščito območja ob Polskavi. Poplavno varnost bomo zagotavljali za naselja Trnovec, Sela, Barislovci in Lancova vas. S protipoplavno zaščito območja se bodo sprostili pogoji za možnosti gradnje objektov, kar je bilo doslej onemogočeno. Zadovoljni smo, da nam je to uspelo. Treba je tudi izpostaviti, da sta imeli pri projektu vodilno vlogo občini Kidričevo in Videm.« Ob Sestrškem jezeru (Medvedce) bi se tudi družili in rekreirali Županja občine Majšperk Darinka Fakin je navedla, da se projekt na njihovo občino navezuje le v delu predvidene ureditve zadrževalnika Medvedce oziroma Sestr-škega jezera, kot ga imenujejo Majšperčani. »To območje je z leti postalo pomembno za našo občino za namen rekreacije, ob njem je veliko poho-dnikov in sprehajalcev. Pogosto se ob jezeru družijo člani likovne sekcije ŠKD Sestrže, ki jih vodi Branko Gajšt. V zadnjih letih so ravno člani in članice ŠKD Sestrže izjemno veliko naredili na prepoznavnosti tega področja. Z ureditvijo Sestrškega jezera pričakujemo, da bomo ob robu tega objekta, ki naj bi dobil nov pomen in bi dejansko služil zbiralniku vode (za protipoplavno zaščito), pridobili prostor za druženje v naravi, o čemer smo se tudi dogovorili s vodjo zavoda za varstvo narave.« Mojca Zemljarič Markovci • Na pokopališču doslej največ žarnih pogrebov Prostor za raztros pepela bo stal 40.000 evrov Na markovškem pokopališču je v teku ureditev t. i. mesta za raztros pepela. Kot je dejal tamkajšnji župnik Janez Maučec, se do sedaj sicer še prav nihče ni zanimal za tako obliko pokopa. Dejstvo pa je, da se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje število pogrebov z raztrosom pepela. Katoliška cerkev sicer priporoča pokop teles, vendar ne prepoveduje sežiganja. Kot je razvidno iz navodil vatikanske Kongregacije za nauk vere, morajo katoličani pepel pokojnika praviloma shraniti na svetem kraju, raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo pa je nepri- mm merno. Pred samim raztrosom pepela lahko župnik opravi pogrebno sveto mašo, nikakor pa ne sme prisostvovati pri prenosu pepela do mesta raztrosa in pri samem dejanju. Spominsko obeležje za raztros pepela je umeščeno južno od celotnega parcelnega območja pokopališča Markovci, nad trenutnim parkom in severno od novega drevoreda. Po besedah arhitektke Nataše Hohnec, ki je objekt zasnovala, arhitektura obeležja sledi ideji večnosti oziroma večnega spomina na umrlega s krožno zasnovo. »Ljudje smo vizualna bitja in potrebujemo nekaj, kar nas poveže s pokojnim. Lahko je to grob s kamnom in sliko, lahko je to žarni zid, lahko Na markovškem pokopališčuje bilo v lanskem letu 37, v letu 2019 pa 50 pogrebov. Zarni pokopi so že kar nekaj let prevladujoča oblika pokopa, lani jih je bilo 28, tradicionalnih pokopov s krsto pa devet. V času epidemije je najem vežice brezplačen, sicer pa za klasični pogreb znaša 68,11 evra, za žarni pogreb pa 34,06 evra na dan. Cene letnih najemnin za grobove Za raztros pepela se lahko odloči vsak, ne glede na versko izpoved. Vrsta Dvojni grob Pokončni žarni grob Zarni grob Cena brez DDV 29,25 evra 18,27 evra 10,97 evra pa to postane prostor za raztros, ki ga krasi z zelenjem obdan betonski zid. Kraj razsipa tako ostane spomin in lep zaključek življenja.« Imena vseh pokojnih na tem mestu bodo zapisana na tako imenovanem obelisku, ki bo služil kot komemoracijski steber s ploščicami. Vrednost investicije je 39.893 evrov, dela pa bodo zaključena najkasneje do pomladi. V fazi izgradnje je tudi nadstrešek ob vežici, in sicer s severne in južne strani objekta. Pokopališče bo tako pridobilo dodatne zunanje pokrite prostore. Pogodbena vrednost del je 14.800 evrov. Estera Korošec Foto: Občina Markovci Tako naj bi na markovškem pokopališču uredili prostor za raztros pepela. Foto: arhiv Zarja Jana 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. januarja 2021 Ptuj • Gradnja na Zadružnem trgu možna, a načrti investitorja niso skladni s strateškim delom OPN Kako bosta dva moderna bloka ob Dravi vplivala Dejstvo, da namerava zasebno podjetje na desnem bregu reke Drave, tik ob peš mostu in ptujskem prstanu, graditi dva sodobna, m pa to, daje tak poseg na tem območju sploh možen. Številni so pričakovali, da bo načrt nesprejemljiv predvsem z vidika mariborsk pozitivno mnenje. Čeprav je gradnja po OPN (občinskem prostorskem načrtu) na tem območju možna, se je izkazalo, da načrti zasebnika niso skladni s strateškimi usmeritvami tega dokumenta. Ni namreč upoštevano varovanje značilnega pogleda na mesto in grajski kompleks. Kljub tem ugotovitvam ptujske občine oziroma SOU v Spodnjem Podrav-ju pa to ne pomeni, da gradbeno dovoljenje ne bo izdano. Ideja, da se na eni elitnejših ptujskih lokacij gradita dva večsta-novanjska objekta, je z vidika investitorjev (Gradbenega podjetja Drava) gotovo zelo smiselna. Po načrtih, ki so jih pripravili v GP Drava, bi gradili dva bloka: enega dvo- in drugega trinadstropnega. Bila naj bi zasnovana moderno, sodobno, z ravnimi strehami. Čeprav konkretnih načrtov javnosti niso želeli predstaviti, so se porajali dvomi o primernosti umestitve takšnih objektov na omenjeno lokacijo, predvsem z vidika ohranjanja sedanjega pogleda na Ptuj. Klemenc: »ZVKDS ustavlja projekte občine, pri zasebnikih pa se merila čudežno spremenijo« Svetnik Milan Klemene (DeSUS) je bil med tistimi, ki so na mestnem svetu ta problem največkrat izpostavili: »Neverjetno se mi je zdelo, da MO Ptuj ni sodelovala kot stranka v postopku v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo blokov na Zadružnem trgu, kjer bo po pridobljenih informacijah višina stavb takšna, da bo zastirala pogled na veduto mesta.« Tudi dejstvo, da ZVKD ni imel pripomb, se mu zdi zelo sporno. Kot pravi, so podali soglasje za takšno višino gradnje objektov, ne da bi pred tem preverili realno zastiranje pogleda na veduto Ptuja. Klemene je prepričan, da občina v tem primeru ni zaščitila javnega interesa: »Zakaj MO Ptuj ni zahte- vala občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ne glede na to, da je za to področje veljaven OPN, saj gre za nedvomen poseg v prostor, ki bo okrnil veduto. Tudi preko ceste smo sprejemali OPPN kljub nedorečenim medsebojnim razmerjem in brez jasnih višin gradnje objektov.« Zaradi vsega navedenega je omenjeni občinski svetnik predlagal sklic delovnega sestanka, na katerem bi občina in mariborska enota ZVKDS dorekla nejasnosti. Do dela slednjih je bil precej kritičen: »Čas je, da zaposleni v tem Zavodu nehajo zavirati razvoj mesta takrat, ko je investitor Mestna občina Ptuj, ko gre za večjega zasebnega investitorja, pa se njihova merila čudežno spremenijo, vsaj pri nekaterih.« Načrti niso v celoti skladni z OPN Klemene je prepričan, da bi občina glede na obseg in pomen načrtovane naložbe morala od investitorja zahtevati podroben prostorski načrt. Na SOU Spodnje- Iz odgovora Skupne občinske uprave občin Sp. Podravja izhaja, da za območje na Zadružnem trgu, kjer je predvidena gradnja ga Podravja odgovarjajo, da za to dernejših blokov, načrti investitorja niso skladni s strateškim delom OPN. Podravje • Brezmejno in neurejeno oglaševalsko bombardiranje zelene Slovenije Bo oglaševanje na kmetijskih zemljiščih prepovedano z z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlagalo dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se tiče oglaševanja na kmetijskih površinah. V ocenjujejo za zelo pogumno, so obenem zadovoljni, da so bili slišani po več kot dveh letih opozarjanja na nekontrolirano zunanje oglaševanje na reklamnih bo predlog sprejet, bo oglaševanje na kmetijskih površinah zakonsko prepovedano. I Tudi okoljsko ministrstvo je v zakonu o urejanju prostora dodatno zaščitilo kmetijske površine z dopolnitvijo, ki pravi: »Na območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in se ne nahajajo v poselitvenih območjih, je ne glede na določbe prostorskih aktov prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.« Nevarno za voznike Da je trenutno stanje na področju zunanjega oglaševanja katastrofalno in zahteva takojšne ukrepanje države, saj oglasni panoji v čedalje večjem in nenadzorovanem številu poslabšujejo prometno varnost, uničujejo estetiko slovenske krajine in izkoriščajo skupni javni prostor v pridobitne namene, ocenjujejo v OSRP. »Še več, prepri- Zahod: za reklamni pano gradbeno dovoljenje Zunanje oglaševanje je v zahodni Evropi in Skandinaviji zakonsko urejeno. V Avstriji in Nemčiji je treba za postavitev objekta za oglaševanje na zasebnih zemljiščih pridobiti gradbeno dovoljenje. Oglaševanje izven naselij je ponekod mogoče le na zazidljivih zemljiščih ali samo na kraju izvajanja poslovne dejavnosti, države pa različno določajo tudi varovalni pas izven naselij in na avtocestah, ki znaša od 100 do 150 metrov. Norvežani morajo za vsak objekt za oglaševanje ob javnih cestah pridobiti dovoljenje državne uprave za ceste, saj pri urejanju zakonodaje glede oglaševanja ob cestah na Norveškem izhajajo iz dejstva, daje tako oglaševanje nevarno za udeležence v cestnem prometu. čani smo, da zunanje oglaševanje v takih okvirih ni skladno z blagovno znamko 'zelene Slovenije', onemogoča namensko izrabo kmetijskih zemljišč, degradira kozolce kot simbole izvirne slovenske krajinske arhitekture, s stalnim 'oglaševalskim bombardiranjem' pa vznemirja posameznika, ki mu ne daje možnosti 'odjave', s čimer so kršene celo njegove ustavne pravice,« razlaga član iniciative Robert Hočevar in dodaja, da reklamni panoji tudi dokazano zmanjšujejo pozornost voznikov vsaj v podobni meri kot telefoniranje oziroma upravljanje mobilnih telefonov, kar je med vožnjo prepovedano in kaznivo. Več babic, kilavo dete Sprejetje novele zakona bi kmetijskemu inšpektoratu omogočilo jasno zakonsko podlago, da lahko ukrepa zoper lastnike kmetijskih zemljišč, ki ne spoštujejo namembnosti kmetijskih zemljišč. »Ne le da se ta namesto za pridelavo hrane in povečanje nujno potrebne prehranske samooskrbe namenjajo za oglaševanje, še več, s tem se grobo posega v vizualni Reklamni panoji ob cestah podobno kot telefoniranje v avtomobilu dokazano zmanjšujejo pozornost voznikov, le da njihova postavitev ni kazniva. izgled same krajine in zmanjšuje prometno varnost z odvračanjem pozornosti s ceste na oglasne panoje.« Trenutno veljavna zakonodaja opredeljuje namembnost kmetijskega zemljišča, ki dovoljuje postavitev objektov na kmetijskih zemljiščih, ki so namenjeni dejavnosti, kot so na primer lope, kozolci, začasna skladišča ... Več babic, kilavo dete, bi lahko komentirali dejstvo, da zunanje oglaševanje spada pod enajst zakonov in tri inšpekcijske nadzore. »Rezultat tega sta prelaganje odgovornosti med resorji in inšpekcijami ter popolna odsotnost regulacije in nadzora, kar vodi v nekontrolirano razraščanje oglasnega prostora po javnih in zasebnih zemljiščih. Problem trenutne zakonodaje je v tem, da noben zakon oglaševanja ne prepoveduje. Če pa bi bila predlagana sprememba sprejeta, bo vsaka oblika oglaševanja na kmetijskih zemljiščih prvič tudi uradno prepovedana. Kar v OSRP seveda pozdravljamo, a se hkrati zavedamo, da bo pot do tja še trnova.« Oglaševalska iznajdljivost »Realnost V iniciativi namreč pričakujejo objekt, na močan pritisk na umik predlogov Hočevar. Foto: CG petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 7 i na veduto Ptuja oderna večstanovanjska objekta, je marsikoga presenetilo. Ne toliko ideja zasebnika, pač ke enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki pa je - presenetljivo - podala V zadnjem obdobju je gradnja modernejših blokov z ravnimi strehami v porastu. Enega takšnih gradi tudi podjetje Tames v Rabelčji vasi. dveh mo- območje ni predpisan. So pa pred podajo mnenja zadeve vzeli pod drobnogled. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov so izdali projektne pogoje in mnenje o skladnosti projektne dokumentacije s prostorskimi izvedbenimi akti: »Ugotovljeno je, da je investitor predložil projektno dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da je nameravana gradnja sicer skladna z določili, ki se nanašajo na izvedbeni del OPN, predpisan za to območje, hkrati pa je bilo tudi ugotovljeno, da nameravana gradnja ni skladna z usmeritvami iz strateškega dela občinskega prostorskega načrta.« Ključno je namreč upoštevanje dediščine in drugih varstvenih režimov grajskega kompleksa s starim mestnim jedrom, vključno z varovanjem značilnih pogledov na staro mestno jedro in grajski kompleks. Kar pa v primeru izdelanih načrtov za gradnjo, kot kaže, ni izpolnjeno. »Iz vizualizaci-je, ki je bila priložena projektu, je namreč razvidno, da bo iz širšega prostorskega območja, konkretno z Zadružnega trga, ki preko peš mosta predstavlja eno od glavnih vpadnic v Ptuj in kjer je med drugim tudi parkirišče za turistične avtobuse, pogled na grad in grajski kompleks oviran, saj v večjem delu zapira veduto Ptuja,« je zapisano v mnenju, ki ga je izdala SOU občin v Spodnjem Podravju. Mnenja niso (zakonodajno) obvezna Investitor je nato pridobil še mnenje Ministrstva za okolje in prostor (MOP), iz katerega izhaja, da so lokalne skupnosti tiste, ki izdajajo mnenja o skladnosti projekta s prostorskimi izvedbenimi akti. Obenem pa so dodali, da upoštevanje pogojev iz strateškega dela OPN ni relevantno. Upravna enota Ptuj, ki je v očitni zagati, je nato ptujsko občino oz. SOU Spodnje Podravje zaprosila za dodatno obrazložitev že izdanega mnenja. Na SOU vztrajajo, da v primeru neskladnih določb znotraj OPN - izvedbenega in strateškega dela - veljajo za kulturne spomenike prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja se po njihovem prepričanju upošteva Odlok o razglasitvi gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena. Po njem namreč vplivno območje gradu obsega območje, oddaljeno 300 metrov od zarisanega območja gradu ter ves odprti prostor v širši okolici, na katerem bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. A kot pojasnjuje županja MO Ptuj Nuška Gajšek, vse te ugotovitve ne pomenijo, da gradbeno dovoljenje ne bo izdano. Občina namreč podaja le mnenje, ki ni zavezujoče. Na podlagi vsega bo odločila Upravna enota Ptuj. Dženana Kmetec Po mnenju tistih, ki se ne strinjajo z gradnjo dveh modernejših blokov na desnem bregu Drave (na območju Zadružnega trga), bo okrnjen pogled oz. značilna veduta Ptuja. Gajškova: naredili smo, kar smo lahko Županja MO Ptuj Nuška Gajšek pravi, daje SOU Spodnjega Podravja, ki v imenu občine koordinira prostorske zadeve, svoj del naloge opravila, kar je razvidno tudi iz podanega mnenja:»Občina oziroma v našem imenu Skupna občinska uprava (SOU) je opozorila na neskladnosti načrtov s strateškim delom OPN.« Županja priznava, da ima tudi sama nekaj pomislekov okrog načrtovane gradnje: »Kar se mene osebno tiče, si želim, da bi imeli vsi objekti, ki so v vplivnem območju gradu, klasično rdečo streho in ne ravno. Je pa dejstvo, daje bil OPN, ki na tem območju omogoča ravne strehe, sprejet že leta 2015.« Torej v času, ko je občino vodil Miran Senčar. ZVKDS vrača žogico ptujski občini Na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) zatrjujejo, daje predvideni poseg izven vplivnega območja kulturnega spomenika Ptuj - grad. Kot pravi vodja mariborske enote ZVKDS Srečko Štajnbaher, to vplivno območje obsega 300-metrski pas od zunanjega roba spomenika: »Vsamem postopku nimamo pravne podlage za izdajanje pogojev in soglasja v širšem vplivnem območju, zato smo v nadaljevanju postopka naše soglasje omejili samo na arheologijo.« Znotraj območja posegaje namreč arheološko najdišče Desni breg. Ob tem Štajnbaher še dodaja, da se MO Ptuj z investitorjem ni izpogajala za takšno zasnovo gradnje, ki ne bi degradirala vedute mesta, sami pa zakonske podlage za to nimajo in zato tudi ne prevzemajo nobene odgovornosti za poseg. Foto: CG Foto: CG Foto: CG akonom? I iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), kjer potezo ministrstva [ panojih ter pozivanja političnih strank in odgovornih institucij k ukrepanju. Če je taka, da oglaševalsko podjetje pristopi do lastnika zemljišča in se za odškodnino domeni za najem lokacije. Če je to obstoječi primef kozolec, nima nihče pristojnosti za sankcioniranje, ker vsebina na kozolcu ni prepovedana,« pravi član iniciative Robert s strani posameznikov, političnih strank kot tudi podjetij, ki jim je trenutno stanje v interesu oziroma je izkoriščanje javnega prostora temelj njihovih poslovnih modelov. »Realnost je taka, da oglaševalsko podjetje pristopi do lastnika zemljišča in se za odškodnino domeni za najem lokacije. Če je to obstoječi objekt, na primer kozolec, nima nihče pristojnosti za sankcioniranje, ker vsebina na kozolcu ni prepovedana. Za zdaj lahko kmetijski inšpektorat, ki ima tako ali tako premalo inšpektorjev, da bi se poleg nadzora nad varno hrano ukvarjali še z oglasnimi panoji, ukrepa le v skladu s kršenjem namenske rabe kmetijskega zemljišča. To jim vzame veliko dela, postopki se običajno vlečejo, nato pa v veliki meri končajo v prid oglaševalca. Če je drugače, so kazni malenkostne, zato se oglaševalska podjetja kaj veliko ne sekirajo zaradi njih. Poleg tega so se oglaševalci znašli in določilo o kršenju namenske rabe kmetijskega zemljišča zaobidejo tako, da zemljišče vzamejo v trajni zakup, za lokacijo spremenijo namembnost in postavijo namenski objekt. Za ta zemljišča oziroma objekt na njem potem ni več odgovoren lastnik, ampak zakupnik, torej oglaševalsko podjetje.« Močni igralci, ki lahko vplivajo na zakone Večinoma gre za zelo močna podjetja, ki letno obrnejo kar velike vsote denarja, poudarja Hočevar. »Direktor Europlakata je med najbogatejšimi Slovenci, Amicus je velik sponzor športnih repre- Ker so velika oglaševalska podjetja zelo vplivna, lahko vplivajo na sprejetje zakonov, saj imajo za to močan interes, menijo v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Cilj: odstranitev vseh reklamnih panojev s kmetijskih zemljišč Iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP) deluje preko socialnih omrežij Facebook in Twitter, pod vodstvom Bogdana Dularja pa deluje od januarja 2019, ko je nastala kot odziv na čedalje intenzivnejše oglaševanje v javnem prostoru, tako v urbanem kot ruralnem okolju. Za glavni cilj delovanja so si člani iniciative zadali ničelno toleranco do oglaševanja v javnem prostoru in omejitev oglaševanja samo na prostor opravljanja poslovne dejavnosti, kar pomeni tudi odstranitev vseh reklamnih panojev s kmetijskih zemljišč in sprejetje ostrejše, enotnejše in preglednejše zakonodaje na področju oglaševanja v javnem prostoru z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom. zentanc, lastnik Lineamedie, ki je začel med zadnjimi, je tudi že velik igralec na trgu oglaševalske dejavnosti. Ker so tako močni, v iniciativi predvidevamo, da lahko neposredno in posredno vplivajo tudi na sprejem zakonov, saj imajo za to močan interes. Pravzaprav sem v zadnjem času že zaznal, da se pri obravnavi obeh zakonov, tako kmetijskega kot okoljskega, že zapleta. Razlog sicer niso predlagani členi, ki urejajo oglaševanje v jav- nem prostoru, a nesprejetje lahko vpliva na to, da situacija še dolgo ostane takšna, kot je. Če bi verjel v zarote, bi lahko celo dejal, da imajo pri tem prste vmes tudi oglaševalci, a srčno upam, da ni tako in da bo na koncu zmagala pravna država z zakoni, ki bodo sprejeti v prid državljanov in njihove varnosti. In konec koncev, da bo zmagala narava, ki ne bo onesnažena z oglasnimi panoji.« Senka Dreu Foto: OSRP Foto: OSRP 8 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Limbuš • Podjetje našlo tržno nišo Turistični e-vlakci in e-shuttli V limbuški industrijski coni že drugo leto nastajajo zametki proizvodnje električnih vlakcev in malih potniških vozil oziroma t. i. shuttlov. Podjetje Eversum Technologies s sedežem v avstrijskem Gradcu, od koder prihajajo tudi vlagatelji, se za zdaj osredotoča na evropski trg, če bo zanimanje veliko, pa želijo delovati tudi na globalni ravni. Foto: Facebook Eversum Technologies Kot je povedal eden od treh solastnikov in direktor podjetja Holger Postl, se za vstop na trg pripravljajo štiri leta, v svoj ambiciozen projekt pa so doslej vložili med štiri in pet milijonov evrov. Razvili so lastno linijo komercialnih električnih vozil. Ob tem je poudaril, da je veliko razvojnih poslov opravljenih prav v njihovem slovenskem podjetju, kjer bodo turistične e-vlakce in e-shuttle tudi proizvajali. »Nimamo še nekih ogromnih načrtov, saj želimo na trg vstopiti z zmernimi koraki,« pravi Postl. ■ V V • • V » I * I M Iščejo inženirje in razvojnike V Avstriji in Sloveniji trenutno dela 23 ljudi, številka se povečuje mesečno, še vedno pa iščejo inženirje in razvojnike s področja elektronike, mehanike, računalništva in industrijskega oblikovanja, kot tudi delavce za proizvodnjo. Skupaj naj bi letos dodatno zaposlili še okoli 20 delavcev, predvsem v proizvodnji. »Za prihod v Slovenijo smo se odločili, ker nam je na voljo dovolj dobro usposobljenih kadrov,« je pojasnil Postl in dodal, da jim izbruh pandemije ni pretirano pokvaril načrtov, saj doslej niso veliko nastopali na trgu, pač pa so se ukvarjali predvsem z razvojnim delom. V Avstriji so bili zaradi zdravstvenih razmer deležni delne pomoči države, medtem ko od slovenske države posebne pomoči ne pričakujejo. Med potencialnimi kupci za vlakce vidi predvsem tiste s področja turistične dejavnosti, mesta, naravne in druge parke, s shuttli pa nameravajo poleg teh naslavljati tudi mestne prevoznike in letališča. (staj Podravje • Telekomunikacijski ping-pong med Rune Enio in Telekomom »V Rune niso izpolnili še nobene zaveze iz leta 2017« Pisanje o gradnji podeželske optične infrastrukture Rune se počasi spreminja v nadaljevanko. Najprej so nekateri župani javno skritizirali izvajanje mednarodnega projekta, ki da se nikamor ne premakne, poleg tega nimajo nobenih informacij, saj so sogovorniki povsem neodzivni. Odzvali so se v Rune Enia, kjer so krivdo za zamike pri realizaciji zvalili na nacionalnega operaterja, torej Telekom Slovenije, in ga obtožili, da samo pobira smetano, ostanke pa pušča drugim. Pri Telekomu zdaj vračajo žogico in ponavljajo izjave županov o praznih obljubah podjetja Rune. Glavni razlog za slabo stanje na področju širokopasovne infrastrukture naj bi po besedah Gorana Živca, direktorja podjetja Rune Enia, tičal v investicijski neaktivnosti nacionalnega operaterja, ki je desetletja dolgo skozi mesečno naročnino za bakreni telefonski priključek od uporabnikov pobiral nadomestilo za modernizacijo infrastrukture, ki pa je ni nato nikoli uresničil. Da navedeno nikakor ne drži, razlaga Katarina Prešeren, Telekomova direktorica odnosov z javnostmi, saj fiksno dostopov-no optično omrežje postavljajo od leta 2006, v zadnjih letih pa v gradnjo, širitev ter razvoj omrežja in informacijsko-komunikacijske infrastrukture investirajo več kot 100 milijonov evrov letno. »Zato upravljamo največje in najsodobnejše optično omrežje v Sloveniji, priklop nanj trenutno omogočamo že več kot 365.000 Promocijsko sporočilo Ines in Miro Repinc - povezana v družini in poslu Če radi zahajate v nakupovalno središče Qcenter na Ptuju, potem vam Ines in njen mož Miro gotovo nista neznanca. Pozdravita vas za prodajnim pultom odlično založene 3DVA trafike nasproti supermarketa Tuš. V Ptujčanom dobro poznanem Qcentru Ptuj v Puhovi za trafiko 3DVA skrbita zakonca Repinc iz Trnovske vasi, ki sta si skupno pot tlakovala tudi poslovno. V njunem varstvu je prodajno mesto že sedmo leto, kot ponosno pove Ines, od začetka, ko se je odprlo. Ustvarjata odlične poslovne rezultate, kar sta dosegla s požrtvovalnostjo, voljo do dela in dobrimi poslovodskimi sposobnostmi. O izkušnjah z delom in tudi o kakšni bolj osebni zadevi sva se v sproščenem ritmu pogovorili s pripravno in zgovorno Ines. Kaj vaju je spodbudilo, da sta postala samostojna podjetnika in partnerja 3DVA, d. o. o.? »Iskreno, mene je spodbudilo dejstvo, da nisem dobila službe. Ker sem si vedno želela delati v prodaji ali komerciali, sem si rekla, zakaj pa ne. Bila je lepa priložnost in zgrabila sva jo. Katere so tiste lastnosti, ki so pri tovrstni službi zaželene, nujne? »Predvsem moraš biti prilagodljiv, iznajdljiv, potrpežljiv, hitro učljiv in komunikativen. Na eni strani moraš biti odločen in preračunljiv poslovodja, sprejemati odločitve, ki vplivajo na uspeh, na drugi strani oseba, ki zna upravljati z računalnikom in poskrbi za čistočo ter lično urejenost polic. Ne nazadnje je pomembna še prijetna osebnost, ki privablja kupce. Ponudba močno presega na prvo žogo pričakovano, to so časopisi, revije in tobačni izdelki. Kaj je tisto, kar dandanes še privablja kupce pred vaš prodajni pult? »Ogromno stvari in čisto vse je pri strankah dobrodošlo. Izpostavila bi Loterijo Slovenije, Western Union denarna nakazila v tujino, plačilo položnic s provizijo le 0,65 €, Eventim, Olaii in mojekarte.si vstopnice za prireditve, Paysafecard, kuponko.si in Inadan kupone ter športne stave. Imamo tudi izbor aktualnih igrač, sladki program, vinjete, voščilnice, vizitke, znamke itn. Ravno mleka in kruha se ne dobi, vse ostalo pa,« šaljivo strne resnično pester nabor v trenutku, ko k pultu pristopi gospa, ki želi nakazilo v tujino. Spretna Ines postopek, ki sicer zahteva kar nekaj časa, opravi hitro in tekoče. Kako pa ste zadovoljni s podporo, ki vam jo nudi 3DVA, d. o. o.? »Pomoč je na voljo vedno, ko jo potrebujemo. Dostave so redne in točne. Tako da, super.« Ste tudi skrbna mati dveh otrok, dejali ste, da ima sin 21 let, hči pa jih bo dopolnila 20. Ostane kaj časa, ki ga privoščite le sebi? »Delam na tem. Po navadi, ravno ko se usedem, da bom v miru spila kavico, zazvoni telefon, pes mora na sprehod, ali pa se spomnim, da je treba perilo preložiti v sušilca. Morda vsaj pol ure zame, prosim? No, nisem še tam, je pa v načrtu. Ob koncu najinega srečanja pozitivna Ines z žarečo energijo Ptuj-čane in mimobežne obiskovalce najstarejšega slovenskega mesta povabi, naj se ustavijo pri njej ali pri možu, kadar jih zanese v nakupovalni center. Obenem se stalnim gostom zahvali za podporo in si zaželi, da ostanejo »tak fajn«, kot so bili doslej. Se vidimo v trafiki 3DVA v Qcentru Ptuj v Puhovi! ifflil KHKRffSS Foto: SD V Telekomu Slovenije zavračajo očitke Rune Enia o investicijski neaktivnosti in pravijo, da so od leta 2016 zgradili več kot 170.000 novih optičnih priključkov, več kot polovica gradenj pa poteka v primestnih in ruralnih območjih. slovenskim gospodinjstvom. Od leta 2016 smo v 165 slovenskih občinah zgradili več kot 170.000 novih optičnih priključkov, več kot polovica gradenj poteka v primestnih in ruralnih območjih. Za zagotavljanje internetnega dostopa na območjih, kjer optično omrežje še ni na voljo, širokopasovne storitve omogočamo tudi s kombinacijo bakrenega fiksnega in zmogljivega mobilnega omrežja 4G/5G.« Zavajanje s pobiranjem smetane Da Živec zavaja, ko govori, da »določena naselja ali dele naselij, ki so sicer predvidena za gradnjo s strani Rune, Telekom Slovenije urgentno priklaplja na optični priključek, vendar to žal počne le v gosteje naseljenih delih«, s čimer naj bi »Telekom Slovenije pobral smetano, medtem ko bele lise postajajo ekonomsko nezanimive za druge vlagatelje«, še pravijo pri nacionalnem operaterju. »Vse aktivnosti za izgradnjo in nadgradnjo omrežja namreč izvajamo na podlagi letnih načrtov, pri tem pa upoštevamo tudi vladne usmeritve iz načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in dodatka k temu načrtu do leta 2020. Naše fiksno omrežje je odprto za vse slovenske operaterje, tako da ga lahko uporabljajo za zagotavljanje svojih storitev na območjih, kjer gradnja lastnega omrežja zanje ni ekonomsko upravičena.« Spomnimo, da je mednarodni projekt Rune plod zaveze Evropske unije, da bodo v skladu z enakimi možnostmi za vse s širokopasovnim omrežjem pokrita tudi območja z manj kot osmimi prebivalci na kvadratni kilometer. To pomeni, da bi optični internet dobila vsa razpršena naselja, zato je za Rune na podeželju vladalo veliko zanimanje. S konceptom izgradnje odprtega omrežja naj bi sledili ciljem digitalne agende za Evropo 2020 in omogočili tudi liberalizacijo tržišča storitev na področju elektronskih telekomunikacij. Končni uporabnik naj bi imel možnost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev zanj najugodnejši, saj bo upravitelj omrežja vsem operaterjem zagotavljal enakovreden dostop in najem omrežja pod enakimi pogoji, podobno kot to počne državni Telekom. Za ekonomsko nezanimiva podrocja EU denar Prešernova poudarja, da v Telekomu dosledno izpolnjujejo zaveze o pravočasni izgradnji optičnega omrežja na naslovih, za katere so izrazili tržni interes. »Ministrstvo za javno upravo (MJU) je namreč v letih 2016 in 2019 operaterje pozvalo k izkazu tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij; na ta način se določi redkeje poseljena območja, na katerih smo operaterji pripravljeni zgraditi širokopasovne priključke in na katerih ne. Izkazan tržni interes predstavlja obvezo operaterja za izgradnjo v roku treh let, medtem ko naslovi, na katerih operaterji tega interesa ne izrazimo, postanejo tako imenovane bele lise. Za izgradnjo omrežja na belih lisah lahko država pridobi evropska sredstva in jih nato prek razpisa podeli operaterjem, ki se zavežejo h gradnji tudi na naslovih, ki sicer niso tržno zanimivi. Bele lise so namreč večinoma naslovi, kjer je zaradi neugodnega reliefa ali redke poseljenosti gradnja širokopasov- ne infrastrukture zelo draga, zato investicijski modeli brez pomoči javnih sredstev ekonomsko niso izvedljivi. V Telekomu Slovenije smo obveznosti, ki smo jih na pozivu MJU prevzeli leta 2016, izpolnili v roku in s tem omogočili priklop na optično omrežje 44.718 gospodinjstvom v 118 slovenskih občinah, prav tako smo uresničili tudi že približno polovico obvez iz poziva iz leta 2019.« Tudi bele lise bi lahko bile že pokrite Kot rečeno, pa Živcu vrača žogico, in sicer s pojasnilom, da je na omenjenem razpisu MJU leta 2016 sodelovalo tudi podjetje Rune SI, ki se danes imenuje Rune Enia. »Podjetje je v letu 2017 z MJU podpisalo pogodbo o izgradnji 131.461 omrežnih priključnih točk z rokom izvedbe 37 mesecev od podpisa pogodbe. Glede na javno dostopne podatke priključki do danes še na nobenem izmed naslovov niso zgrajeni. Naslove, za katere se je podjetje Rune SI zavezalo k izgradnji omrežja, zavez pa ni izpolnilo, bi lahko država opredelila kot bele lise in zanje prejela evropska sredstva. Za pridobitev teh sredstev bi se potegovalo več operaterjev, sofinanciranje pa bi omogočilo hitrejšo izgradnjo optičnega omrežja, ki bi bilo ob pogoju izvedbe v roku treh let prebivalcem na teh naslovih danes že na voljo.« Očitki torej letijo na obe strani, vsaka od njiju dogajanje v zvezi z izgradnjo optične infrastrukture vidi in tolmači po svoje. Obe pa se strinjata, da gradnja ne poteka tako hitro, kot bi si želeli uporabniki, ki v časih epidemije dober internet potrebujejo boj kot kdajkoli prej. Senka Dreu petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 9 Podravje • Zbiranje prijav za sodelovanje na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij Na gostilniške krožnike postaviti domačo hrano Pred dnevi je ptujski kmetijsko-gozdarski zavod skupaj z Mestno občino Ptuj in KGZS objavil razpis za prijavo na ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov na letošnji 32. državni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Foto: CG Peter Pribožič: »Za letošnje Dobrote slovenskih kmetij imamo pripravljenih več scenarijev, upamo pa, da nam bo uspelo izpeljati tridnevno prireditev.« Kako natančno in koliko časa bo prireditev potekala, ni mogoče zanesljivo napovedati, saj je vse odvisno od poteka epidemije, jo pa organizatorji načrtujejo med 28. in 30. majem. Spomnimo, da je bila lanska z majskega termina prestavljena na september v upanju, da bo epidemije do takrat konec, a se to ni zgodilo, zato je bila prireditev izpeljana v precej okrnjeni obliki brez tradicionalne razstave nagrajenih izdelkov, poleg tega je trajala le en dan. Kar nekaj težav je bilo tudi z ocenjevanji izdelkov, saj so bila ta večkrat prekinjena, a jim jih je slednjič uspelo izvesti do konca in med najboljše razdeliti nagrade. Spremembe po korakih Kot pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič, imajo tudi za letošnje Dobrote pripravljenih več scenarijev. »Zaradi trenutne situacije bodo ocenjevanja večinoma potekala na Ptuju, ne vemo pa, ali bo prireditev tridnevna s tržnico, razstavo in vsem spremljajočim programom, kot bi si seveda želeli, ali bomo morali razstavo znova črtati. Pričakujemo nihanja epidemije, a se kljub temu pogumno podajamo v pripravo dogodka, kot da ne bi bilo takih okoliščin. Upamo na najboljše, nato pa se bomo sproti prilagajali.« Podobno kot lani bodo izdali elektronski katalog izdelkov, torej jih bodo pred ocenjevanjem fotografirali, katalogu pa nato dodali tudi oceno izdelka. »Čeprav smo po jubilejni, 30. razstavi zaključili, da je napočil čas za spremembe in preobrazbo prireditve, se to žal zaradi situacije, v kateri smo, ni zgodilo ne lani in se gotovo še tudi letos ne bo.« Platforma za promocijo in prodajo A kljub razmeram organizatorji ne počivajo. »V pripravi je platforma, za katero je naša krovna zbor- nica pridobila sredstva na razpisu, z njo pa bomo uvedli centralno internetno promocijsko in tržno orodje, ki se bo imenovalo Dobrote slovenskih kmetij in jo bomo, če bo vse po sreči, vzpostavili do maja. Na enem mestu se bodo promovirali izdelek, njegova ocena in kmetija, ki ga je pripravila, izdelke pa bo mogoče preko platforme tudi prodajati. Kmetije, ki so s svo- jimi izdelki že doslej sodelovale v ocenjevanjih, imamo v bazi podatkov in bodo seveda uvrščene na to platformo, bo pa to svojevrsten izziv za tiste, ki še niso bile zraven. V času korone se je pokazalo, kako pomembno je, da kmetije aktivno nastopijo do potrošnika, pri čemer se je za nujno izkazala digitalizacija. Opažam, da so se nekateri kar malce uspavali in pasivno čakajo, da bo kdo prišel do njih in njihovih izdelkov. V večini primerov se bodo namreč načakali.« Zaupanje in povezovanje Glede digitalizacije so bili aktivni tudi na KGZ Ptuj, saj so posodobili bazo podatkov in aplikacijo za prijavo na Dobrote slovenskih kmetij. »Skušamo povezati akterje na lokalnem nivoju, od zavoda za turizem do gostincev, ki jih nagovarjamo, da na svoje krožnike postavijo slovensko hrano,« pravi Pribožič. »Slovenija se bo kmalu ponašala z nazivom evropske gastronom-ske destinacije, kar je sicer velika priložnost za nas, a bo izzvenela v prazno, če v naših gostilnah ne bo kakovostne domače hrane. Še dolgo po epidemiji bo pomemben predvsem domači gost, privabiti ga je treba s svežo lokalno pridelano hrano, na tem je treba delati zgodbo. Zgraditi torej zaupanje v kakovostno domačo hrano in povezati lokalne akterje. To verjetno ne bo tako velika težava, se je že lepo izkazalo v primeru ptujskih Javnih služb in Škrnicla, večji izziv vidim v logistiki in v tem, da bo nekdo moral prevzeti to pobudo in koordinacijo.« Senka Dreu Slovenija • Drzni načrti Čebelarske zveze Medena pravljica na Unescov seznam Da smo Slovenci narod, ki živi s čebelami in za čebele, je znana zgodba, prav tako daje slovensko čebelarstvo z dolgo tradicijo tudi svetovna posebnost, ki jo zdaj želijo čebelarji vpisati na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Podlaga za vpis na Unescov seznam je vpis v nacionalni register nesnovne dediščine, na katerega se je slovensko čebelarstvo vpisalo leta 2018. »Smo že v sklepni fazi prijave na Unescov seznam, računamo, da jo bomo oddali v marcu,« je povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), in dodal, da si niti predstavljati ni mogel, za kako kompleksen projekt gre. »Deset ljudi dela samo na tem, malo se nam že meša,« se po- šali, »a je vredno. Če ne poskusiš, ne moreš uspeti. Pridobili smo tudi pisma podpore iz kar 30 držav, na kar smo zelo ponosni, saj ta podpora dokazuje, da dobro delamo in odlično sodelujemo z drugimi.« Vpliv na umetnost in arhitekturo Poleg tradicije in uvajanja sodobnih metod čebelarjenja je Slovenija čebelarsko pomembna tudi zaradi avtohtone kranjske čebele ali sivke, ki velja za drugo najbolj razširjeno vrsto medonosne čebele na svetu. »Cenjena je zlasti zaradi svoje mirnosti, nabiralne vneme, odpornosti proti boleznim in burnega spomladanskega razvoja, njene pozitivne lastnosti pa so vplivale tudi na globok duhovni odnos Slovencev do nje, kar se zrcali tako v arhitekturi kot umetnosti. Slovenski čebelarji smo razvili nekatere izvirne elemente, Bo slovensko čebelarstvo z dolgoletno tradicijo postalo del Unescove družine? Pomoč prizadetim hrvaškim kolegom Na Čebelarski zvezi Slovenije so priskočili na pomoč hrvaškim čebelarjem, ki so utrpeli škodo ob zadnjem potresu. Izvedeli so namreč, da na prizadetem območju, kjer čebelari 356 čebelarjev, potres s svojimi posledicami ni prizanesel nobenemu od čebelarjev, še več, dva od njih sta celo izgubila življenje. V dobrodelni akciji so zbrali skoraj 23.500 evrov in jih predali čebelarski zvezi Hrvaške, da jih je razdelila med pomoči potrebne čebelarje. ki jih uporabljamo še danes, to so čebelnjaki, prevozno čebelarjenje, tradicionalni slovenski panji in po-slikavanje panjskih končnic, ki krasijo čelne strani slovenskih panjev. Ker smo res nekaj posebnega in vsekakor med vodilnimi čebelarji na svetu, smo prepričani, da je čas, da to našo medeno pravljico vpišemo na prestižni Unescov seznam.« „ , „ Senka Dreu Ormoško • Klet Puklavec z redkim ledenim vinom Po štirih letih ledena trgatev V vinski kleti Puklavec Family Wines so se po štirih letih ponovno razveselili ledene trgatve. V začetku tedna so se berači zgodaj zjutraj odpravili v vinograd v Ilovcih in v slabi uri pri -6 °C potrgali 600 kilogramov zmrznjenega grozdja sorte šardone. Foto: Arhiv Klet Puklavec Ledena trgatev Od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšno pa bo to vino, bo pokazal čas. V kleti pravijo, da bo zagotovo posebno, tako kot so bili posebni pogoji pridelave. Ne glede na to, ali štejemo ledeno trgatev kot zadnjo trgatev v sezoni ali prvo letošnjo, je za vsakega vinarja posebno doživetje, ki se ne zgodi vsako leto. Zakaj so od zadnje ledene trgatve minila štiri leta? Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih ta zahteva. Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura, tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto, ter posledično tveganja vinogradnikov je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost. V Sloveniji so sicer pogoji za ledena vina zakonsko določeni. Pogoji, da se vino lahko prodaja pod imenom ledeno vino, so: najmanj tri dni in noči temperatura -7 stopinj Celzija in vsebnost sladkorja 130 stopinj Oe. Ur Foto: CZS 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. januarja 2021 Ptuj • Z Mojco Lenart o delu s srcem Otroka pospremi na svet in nato še v šolo Ptujčanki Mojci Lenart zelo veliko pomeni, da jo pri delu vodi srce, da dela stvari, kot sijih želi in da se z njimi poistoveti. To je tudi osnovno vodilo pri njenem delu vzgojiteljice in obporodne spremljevalke. Že kot majhna punčka se je najraje igrala z dojenčki. „Pravijo, da je to, kar bo človek s srcem počel, že od majhnega zapisano v njem. Ko sem se kasneje v življenju vprašala, kaj želim početi, kaj sem pravzaprav že od majhnih nog rada počela, je bil odgovor na dlani. Tako sem postala vzgojiteljica predšolskih otrok. Na predšolsko vzgojo sem se prepisala s študija ekološkega kmetijstva. Delam v vrtcu z elementi waldorfske pedagogike, s katero sem zelo povezana, saj se sklada z mojimi načeli, prepričanji, všeč mi je, kako poteka delo z otroki," je o svoji izbiri poklica povedala diplomirana vzgojiteljica Mojca Lenart. Nimam pravice delati stvari, za katere nisem izobražena Nek skriti del, povezava pa je še vedno manjkala. Že od nekdaj je tudi rada gledala posnetke porodov in raziskovala to področje. Ko so se koščki sestavljanke zložili, je zbrala dovolj poguma in se odločila, da bo postala še obporodna spremljevalka. Še preden se je udeležila tečaja za obporodno spremljevalko, si je pridobila tudi certifikat za vodenje priprav na porod in zgodnje starševstvo. Vse skupaj se ji zdi odlična povezava. „Tako lahko otroka pospremim na svet in nato še v šolo, ves čas pa s svojim znanjem in izkušnjami stojim ob strani staršem, da je to obdobje čim bolj mirno in nežno," pove Lenartova, ki si je znanje za voditelja šole za starše pridobila v okviru programa Erasmus. V letu 2019 pa se je začela izobraževati še kot obporodna spremljevalka v okviru mentorskega programa B doula. Njeni mentorici sta Teja Škodič Zakšek, prva in edina doktorica babištva na Balkanu, in obporodna spremljevalka (dula) Ksenija Malia Leban z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Že kmalu Foto: Črtomir Goznik Mojca Lenart: „Vsak bi moral delati tisto, kar ga veseli, kar ima v srcu." naj bi pridobila tudi certifikat za obporodno spremljevalko, postopek zanj že poteka. Kot obporodni spremljevalki so ji odprta vrata tudi v porodnišnico. „Zavedam se, kakšna je moja vloga, kaj doprinesem ženski v procesu rojevanja, tega se moram držati. Nimam pa pravice delati nekih drugih stvari, za katere nisem izobražena. Verjamem pa, da lepa beseda lepo mesto najde in se da marsikje marsikaj lepo dogovoriti. Če pa delaš neke stvari po svoje, verjetno obporodne spremljevalke marsikje tudi niso dobrodošle. Tako sem slišala, jaz takšnih izkušenj nimam," je iskrena Mojca, ko govori o vlogi obporodne spremljevalke. Vezi, ki ostanejo vse življenje Njena vloga namreč ni medicinska oskrba, pač pa skrb za dobro počutje matere in njene družine pred porodom, med njim in po njem. Ta vez ostane za celo življenje, saj vedno veš, da si nekomu pomagal na tej poti. „Že to, da te kdorkoli izbere in te vključi v ta sveti proces rojevanja, ki bi ga po mojem mnenju morala doživeti vsaka ženska izven svoje izkušnje, je posebna čast. Vsak porod je dar in vsi prisotni gredo pri tem skozi proces notranje preobrazbe," je povedala Mojca, ki je pred meseci doživela še posebno čast in veliko odgovornost, ker jo je za obporodno spremljevalko izbrala sestrična. V tem primeru je bila ta notranja preobrazba še posebej velika, saj je bila vpletena na malo drugačen način. Prav gotovo pa je s tem dobila lepo popotnico za življenje in predvsem zagon za nadaljnje delo. Dobila pa je tudi paket prečudovitih spominov, ki jo bodo spremljali skozi celo življenje. Svoje delo, ki ga opravlja z veseljem in s srcem, želi še letos nadgraditi z nekaj novimi projekti s področja svojega dela, saj želi vnašati spremembe tja, kjer so potrebne. MG iti Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Hajdina • Kulturni ambasador občine proslavil 101. rojstni dan En starček je živel ... Hajdinčan Maks Kampl, ki bi ga glede na njegov dolgoletni in predani staž v kulturi lahko imenovali kar kulturni ambasador občine Hajdina, je pred dnevi proslavil 101. rojstni dan. Še vedno dobrega zdravja in vedrega duha sije napitnico v izbrani družbi nekaj gostov zapel kar sam. »En starček je živel ...«je zadonelo po kidričevskem domu upokojencev v ponedeljek, 18. januarja. Foto: MZ Slauljenec Maks Kampl in soproga Marta, ki je stara 93 let, bivata v domu upokojencev v Kidričevem. Praznični dan so cenjenemu pevskemu kolegu polepšali tudi prijatelji pevci, člani skupine Ljudskih pevcev KD Staneta Petroviča Hajdina. Maks je bil v društvu dolga leta predsednik in zborovodja. Čilemu možakarju glede na njegovo čvrstost, bistre misli, jasno besedo in strumen pevski glas stoletnice nikakor ne bi pripisali. Pravzaprav je letos obrnil še en list v svoji knjigi življenja, dopolnil je 101 leto. »Izjemno smo hvaležni, da s svojo iskrivostjo in modrostjo tudi nas, mlajše generacije, opominjate na temeljne vrednote življenja, nam delite nasvete in soustvarjate vsakdan našega in vašega življenja. Hvala za vse pekovske mojstrovine in znanje, ki nam ga predajate. V imenu sodelavcev in svojem imenu vam iskreno čestitam za jubilej. Želim vam obilo zdravja, dobrega počutja ter ustvarjalnih in veselih dni,« je čestitko slavljencu na priložnostni slovesnosti, ko so jo pripravili v domu upokojencev v Kidričevem, izrekla direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Soba v domu ima ime: Pisarna Kampl Direktorica doma je dodala še nekaj zanimivosti. Sobo, v kateri stanujeta zakonca Kampl, v domu imenujejo Pisarna Kampl. V tej sobi se veliko ustvarja. Piše, bere, rešuje križanke... Sicer pa 101 leto star Maks sodeluje pri vseh aktivnostih, ki jih organizirajo v domu: peki (je izučen pek), delavnicah, sajenju rož, telovadbi. V imenu kidričevske enote je slavljencu čestitala vodja Simona Požar. Izpostavila je, da se sodelavke in sodelavci v domu od njega veliko naučijo. »Ste človek, ki nam je lahko za zgled.« Slavljenca je z velikim veseljem obiskal tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. »Maks je eden naših občanov, na katerega smo lahko izjemno ponosni. Sodeloval je pri razvoju lokalne skupnosti, aktiven je bil na področju društvene dejavnosti, kulturi se je zapisal z zlatimi črkami. Od zadnjega srečanja, ko je pred letom dni postal stoletnik in smo ga gostili na občini, smo ga pogrešali. A moram reči, da se ni nič spremenil,« je z žarom v očeh poudaril župan Glažar ter Maksu in njegovi soprogi Marti zaželel udobno in prijetno bivanje v domu, pa tudi veliko zdravja. »Nikoli nisem bil zaprt, sedaj pa moram biti zaprt« Časov, kot so današnji, se 101 leto star možakar, ki mu spomin seže vsaj 90 let nazaj ali pa še kakšno več, ne spominja. Z direktorico doma Šiplič Horvatovo se je strinjal, da smo sredi zahtevnega in težkega obdobja. »101 leto sem star, a tako, kot je sedaj, še ni bilo. Nikoli nisem bil zaprt, sedaj pa moram biti zaprt,« je malce po-tarnal možakar in sicer priznal, da jima z ženo v domu nič ne manjka. »Vzdušje je prijetno, čeprav smo sedaj bolj kot ne zaprti v sobe. Ni nam dolgčas, vedno je kaj za početi, veliko vsega se dogaja.« Tudi ob njegovem rojstnem dnevu je bilo tako. Čeprav veljajo omejitve združevanja, so v kidri-čevski enoti DU Ptuj poskrbeli, da je priložnostna slovesnost minila varno, v skladu s protokoli, a v zelo prijetnem vzdušju. Mojca Zemljarič Starše • Občina z nadpovprečno kapaciteto športnih površin Športne površine v skoraj vsaki vasi Če bi vsi prebivalci občine Starše želeli koristiti športne površine sočasno, bi se za slehernega našlo več kot 13 m2 športne površine. Osupljiv podatek zgovorno priča, da so v preteklosti športni entuziasti našli posluh pri vodstvu občine, ki je omogočila umestitev tako velikega števila športnih površin v prostor. Na območju občine je trenutno skoraj 53.000 m2 športnih površin, po zadnjih podatkih Statističnega urada RS pa naj bi v občini bivalo skupno 4.046 oseb. Občina tako premore več kot 13 m2 športnih površin na prebivalca. Majhen delež teh površin je prvenstveno namenjenih izvajanju vzgojno-izobraže-valne dejavnosti OŠ Starše, in sicer v skupni izmeri 1.815 m2, preostale površine pa uporabljajo športna društva za svojo dejavnost. Več kot 51.000 m2 površin je namenjenih društvenim športnim dejavnostim, razprostirajo pa se v sedmih športnih parkih. Najdemo jih v kar sedmih od osmih vasi občine. So v upravljanju sedmih športnih društev, lastnica površin pa je v večini občina. Pozabiti pa ne gre niti na 200 m2 veliko drsališče, ki v zimskem času omogoča rekreacijo na prostem. »Športnih površin za potrebe društev in občanov je danes dovolj. Za potrebe POŠ Marjeta pa moramo zagotoviti tako notranje kot zunanje športne površine. Notranja športna površina bo merila 360 m2,« je povedal župan Stanislav Greifoner. Lepo je imeti in koristiti, kaj pa stroški ... Na vseh športnih površinah je treba izvajati redno vzdrževanje, občasno pa so potrebne tudi investicije, pri čemer nastajajo stroški. V zadnjih dveh letih se je iz občinskega proračuna za investicije na športnih površinah steklo več kot 80.000 evrov. »Zgolj v letu 2019 je občina za investicijsko vzdrževanje športnih objektov namenila 42.731 evrov, sredstva pa so prejela ŠD v občini na podlagi razpisa in sklenjene pogodbe za namene izvedbe investicij. Poleg omenjenega zneska občina zagotavlja na letni ravni okoli 25.000 evrov za košnjo nogometnih igrišč v občini Starše. Ta sredstva so namenjena tako igriščem v lasti občine kot igriščem v lasti ŠD,« je povedal župan Stanislav Greifoner. Sicer pa je Občina Starše združuje osem vasi: Brunšvik, Loko, Marjeto na Dravskem polju, Prepolje, Rošnjo, Starše, Trniče in Zlatoličje. Zgolj naselji Loka in Rošnja imata skupni športni park, preostale vasi pa vsaka svojega. Na območju občine se razprostira kar 51.031 m2 športnih površin na prostem, ki so v prvi vrsti namenjene dejavnostim športnih društev. Dobrih 29.000 m2 oziroma 57 % teh površin je v lasti občine, preostale nepremičnine pa so v lasti športnih društev. Ne glede na lastništvo nepremičnin pa s športnimi površinami upravljajo športna društva. iz proračunskih postavk za šport tako za leti 2019 in 2020 razvidno, da je občina na letni ravni za šport namenjala skupno med 120.000 in 130.000 evrov. Tudi letos je številka podobna; iz 4.5 milijona evrov te-žekag proračuna bo namreč športu namenjenih skoraj 130.000 evrov. KG petek • 29. januarja 2021 V središču Štajerski 11 Ptuj • Območno združenje RK komaj sledi potrebam ljudi Stanje je porazno, najmanj 3.000 uporabnikov več kot 2019 Leto 2020je bilo za Območno združenje RK Ptuj izredno, ne samo po zdravstveni situaciji, ampak tudi po delovnih aktivnostih. Izvedli so enajst delitev prehranskih paketov, kar je največ doslej. „To se tudi odraža na skupnem številu prejemnikov, zaradi koronavirusa so se potrebe aprila in maja po pomoči pri naših uporabnikih povečale. Veliko je tudi novih prosilcev, saj je veliko ljudi ostalo doma na čakanju. Dohodki so se jim znižali, otroci so doma, kar je imelo za posledico, da so se potrebe po hrani predvsem v številčnejših družinah povečale," je o vse večjih potrebah po pomoči v hrani povedala sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta. Celoletni podatki pokažejo, da se je v letu 2020 povečalo število uporabnikov. V primerjavi z letom 2019 jih je bilo 3.000, kar je 21 % več, je povedala sekretarka. Stanje na začetku leta 2021 se nič ne izboljšuje. Prva delitev v letu 2021, ki je potekala 19. januarja, kaže na to, da se ponavlja situacija iz decembra prejšnjega leta, ko so imeli skoraj 1.000 uporabnikov v enem mesecu. Drugo delitev prehranskih paketov bodo izvedli med 22. in 26. februarjem. Občinski delež bi moral biti 10 evrov po prebivalcu „Ob začetku in na koncu vsakega leta se moramo znajti, kot vemo in znamo. V tem času nabavljamo pakete pomoči s sredstvi, ki jih dobivamo od občin. Med letom, Prejemniki pomoči po občinah Občina 2020 2019 2018 2017 2016 CIRKULANE 1065 9661 7071 6731 512 DESTRNIK 642 533 464 539 524 DORNAVA 374 2221 2081 2231 154 GORIŠNICA 608 472 479 469 434 HAJDINA 694 6311 6261 4971 449 JURŠINCI 572 447 371 396 480 KIDRIČEVO 1305 9611 9081 10171 707 MAJŠPERK 1018 976 918 891 719 MARKOVCI 437 4111 4181 4171 383 PODLEHNIK 647 557 579 617 762 Sv. ANDRAŽ 471 3761 3541 3931 328 TRNOVSKA VAS 279 278 273 256 318 VIDEM 1827 15361 13421 14481 922 ZAVRČ 659 656 555 621 578 ŽETALE 656 6291 6231 6421 620 PTUJ 5934 4488 4324 4350 5211 SKUPAJ 17188 14139 13154 13419 13101 Foto: Črtomir Goznik 19. januarja je potekala prva letošnja delitev pomoči v hrani. od marca do septembra, pa dobivamo še pomoč v okviru sklada EU. V spomladanskem in poletnem času pa tja do jeseni prehranski paketi vsebujejo mleko, moko, riž, olje, testenine. Za vsako družino je izrednega pomena, da dobi mleko. Paketi, ki jih delimo v jesenskem in zimskem času, pa tega vsega ne vsebujejo, saj so sredstva omejena. Razpolagamo le z okrog 60.000 do 70.000 evri za nakup, zato lahko prejemnike oskrbimo le z izbranimi artikli. Za te izjemno velike količine bi potrebovali veliko več denarja, občine bi nam po prebivalcu morale prispevati vsaj 10 evrov, ne pa le enega, kolikor znaša trenutno njihov prispevek," je krizne razmere oz. veliko potrebo po prehranskih paketih zaradi socialno-ekonomskega stanja na Ptujskem pojasnila Cafutova. 80-odstotna nadomestila plač prejemnike pehajo po pomoč Do prehranskih paketov so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči na CSD, ki se izkažejo z odločbo centra. Prejemniki pa so tudi tisti, ki teh odločb nimajo. To so lahko tudi zaposleni, ki imajo nižje dohodke, kot je cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči na družinskega člana. Žal je teh v zadnjem času vedno več, tudi zaradi čakanja na delo, saj v tem času prejemajo le 80 odstotkov plače. Njihovi dohodki so tako nizki, da komaj shajajo. Teh vlog, ki jih upravičenci lahko oddajo na OZ RK Ptuj, je vedno več. Vedno več pa je tudi vlog upokojencev z nizkimi pokojninami, tistih, katerih pokojnine so nižje od 500 evrov. MG Potrebe po pomoči se letos ne bodo zmanjšale Glede na trenutno stanje in epidemiološke razmere v OZ RK Ptuj ne pričakujejo, da bi se potrebe po prehranskih paketih do polletja 2021 zmanjšale. Bojijo se, da se bodo razmere še poslabšale. V tem trenutku so ljudje še na čakanju, prejemajo še vsaj denarna nadomestila, vprašanje pa je, koliko od teh bo po umiritvi razmer še imelo delo. Zato se bodo njihove stiske še povečale, potreba po pomoči iz OZ RK Ptuj bo še večja. „Pričakujemo, da se bo skupno število 17.000 prehranskih paketov iz leta 2020 še povečala. Prizadevali si bomo, da bomo pomoč zagotovili vsem tistim, ki bodo zanjo pri nas zaprosili" ocenjuje Marjana Cafuta nič kaj rožnate razmere na Ptujskem. Foto: Črtomir Goznik Vir: OO RK Slovenija, Podravje • Omejitve zelo močno vplivajo na duševno zdravje mladih »Med srednješolci je za 30 % poskusov samomora več kot lani« Mladina se na izredne razmere odziva s tesnobami, motnjami hranjenja, depresijo, celo poskusi samomora. Kot kaže, se jih le manjši del odloči poiskati pomoč, zato Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, pravi, da bo epidemiji okužb sledila še epidemija težav v duševnem zdravju. »Med epidemijo nas najbolj skrbi čustveno stanje otrok. V prvem valu smo opažali povečano tesnobnost pri tistih, ki so k temu nagnjeni. Potem so bili izzivi šolanje doma, ocenjevanje in vrnitev v šolo. Zelo nas skrbijo tudi otroci, ki so slabo vpeti v vrstniško okolje in so zaradi vseh omejitev zdaj vanj še slabše vključeni. Poročajo o osamljenosti, nekateri ostajajo skoraj brez stikov z vrstniki,« pravi Marija Anderluh. Tudi starši, zlasti še mlajših otrok, v prvi vrsti izpostavljajo, da so zelo obremenjeni s šolanjem na daljavo, saj morajo svojim otrokom precej pomagati, jih usmerjati. Drugače pa se zdi, da ostajajo mnogi njihovi izzivi skriti. »Vemo, da so bolj ogrožene socialno ranljive družine. Skrbi nas dejstvo, da po strokovno psihiatrično pomoč pride veliko manj otrok kot sicer. Gotovo k temu prispeva to, da je veliko stisk otrok odkritih v šolskem okolju. Ker pa pouk zdaj poteka na daljavo, učitelj težje zazna, kaj se dogaja z otrokom. Odvzet je bil torej pomemben varovalni dejavnik - šola, ki lahko prepozna, da z otrokom nekaj ni v redu.« Večina mladih najbolj pogreša druženje z vrstniki, vendar to mnogi dobro nadomeščajo z družbenimi omrežji. Pri tistih, ki so že prej živeli z napetostmi, nesoglasji v družini, ali so imeli težave sami s seboj, je stiske ta čas samo še oja-čal in jim je zdaj vse težje. Potem so tu še socialno ogroženi otroci. »Vse več mladostnikov pa poroča o osamljenosti. Čas socialne izolacije zahteva iskanje novih načinov preživljanja časa in druženja. Nekateri tega ne uspejo, ne znajdejo se v možnostih povezovanja z drugimi, si tega ne upajo. Ti se dolgočasijo, dnevi se jim vlečejo, kar jih poriva v hude osebnostne stike. Pravkar smo iz podatkov naše klinike izluščili ugotovitev, da je med slovenskimi srednješolci letos za 30 odstotkov več hospita-lizacij po poskusih samomora kot v primerljivem obdobju lani! To so mladi, ki ne zmorejo reševati trenutnih stisk. Skrbi zaradi šolanja, družinskih stisk, osamljenosti, stra- Foto: arhiv Zarja Jana hu pred negotovostjo, vrstniške zavrnitve, ki jih v obdobju socialne izoliranosti doživljajo še drugače. Če se z nikomer ne morejo pogovoriti, če se jim nič ne dogaja, da bi jih odvrnilo od svojih občutkov, razmišljanj, ostajajo sami s svojimi težavami in delež, ki sem vam ga razkrila, je verjetno rezultat tega,« je povedala Marija Anderluh in dodala, da zdaj iščejo podatke tudi iz drugih bolnišnic, kjer se na psihiatričnih oddelkih zdravijo mladostniki, s čimer bi lahko širše poskušali oceniti, kakšni so vplivi pandemije na duševno zdravje mladih. Veliko je tudi motenj hranjenja in depresije Poleg porasta samomorilnih poskusov opažajo porast otrok, ki na novo zbolijo za motnjami hranjenja. »Veliko jih je razvilo anoreksijo nervozo, pa tudi z drugimi oblikami motenj hranjenja se srečujejo. Prihajajo tudi otroci z različnimi tesnobnimi stanji, pri srednješolcih pa se predvsem pojavlja depresivnost. Pričakujemo, da bodo potrebe po pomoči sčasoma vse večje, na to opozarjajo tudi mednarodni Kako prepoznati otrokovo stisko Marija Anderluh svetuje:»S pomočjo otrokovega obnašanja. Če reagira s prekomerno razburljivostjo ob omejitvah uporabe računalnika in telefona, če zanemarja svoje osnovne življenjske potrebe, kot je hranjenje, so to opozorilni znaki. Starši naj bodo pozorni tudi, ali otroci vzdržujejo ritem dnevnih aktivnosti, ali zapustijo svojo sobo za skupne obroke, se gibajo, gredo ven. Z njimi naj se poskušajo pogovarjati o tem, kako se počutijo, kaj doživljajo, predvsem pa, kaj počnejo. Koristno je tudi, da kadar starše karkoli skrbi, vzpostavijo stik z učitelji, da slišijo, kako aktivni so pri šolskem delu.« strokovnjaki. Pravijo, da bo epidemiji okužb sledila epidemija težav v duševnem zdravju. P.K. 12 Štajerski Kronika petek m 22. januarja 2021 Podlehnik • V letu 2020 manj ilegalnih prehodov kot prejšnje leto Največ najdenih prebežnikov iz Bangladeša Policisti PP Podlehnik so v minulem letu obravnavali 38 nezakonitih prehodov državne meje, v katerih je državno mejo ilegalno prestopilo 259 oseb, v letu 2019 je bila ta številka višja za 97 oseb. Najpogosteje so obravnavali državljane Bangladeša, Afganistana, Pakistana, Irana, Turčije in Sirije. Kot je pojasnil Boštjan Hliš, pomočnik komandirja na PP Podlehnik, upad števila ilegalnih prehodov pripisujejo ukrepom za preprečevanje širjenja okužb, še bolj pa vremenskim razmeram. Med ilegalnimi prebežniki v lanskem letu so prevladovali odrasli moški, obravnavali so jih 186, štiri ženske in 59 mladoletnikov (58 fantov, 1 dekle in 10 otrok, mlajših od 14 let). »Če osebe, ki nezakonito prestopijo mejo, obravnavamo na mejnem prehodu, jih nemudoma vrnemo na Hrvaško. Tistim, ki jim je že uspelo priti na zeleno mejo ali v notranjost države, pa najprej priskrbimo hrano in topla oblačila, nato jih odpeljemo na postajo, kjer skušamo ugotoviti njihovo identiteto. V roku 72 ur jih večinoma vrnemo hrvaškim varnostnim organom. Če nam to ne uspe, jih na- Uporaba dronov vse pogostejša Slovenska policija ima dva večja brezpilotna zrakoplova oz. drona, ki sta opremljena s termografsko kamero in videoka-mero z večjo povečavo. Njun osnovni namen je predvsem pomoč policistom pri varovanju državne meje, saj lahko spremljajo dogajanje tudi v nočnem času na oddaljenosti, večji od 1 km in na višini do 500 m od mesta vzleta. Trenutno ju slovenska policija uporablja predvsem za varovanje meje s Hrvaško, kjer je pritisk nezakonitih migracij največji. Slovenska policija ima še 16 manjših dronov, ki so opremljeni z videokamero in primerni za delo podnevi, ima tudi nekaj manjših dronov za delo v notranjih prostorih. Državljanstvo 2020 12019 I Bangladeš so 28 Afganistan 69 35 Pakistan 64 186 Iran S 20 Turčija 6 20 Sirija s o V letu 2020 je mejo nezakonito prestopilo 259 oseb. Vir: Policija.si mestimo v Center za tujce,« je pojasnil Hliš. Če so osebe mladoletne, se pri obravnavi vključi tudi Center za socialno delo z namenom skrbnika za posebne primere. Ilegalni prebežniki imajo med drugim tudi možnost mednarodne zaščite, v tem primeru lahko začasno bivajo v azilnem domu, a po nastanitvi v azilnih zmogljivostih največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Slovenija • Lani na cestah zaradi alkoholiziranosti umrlo 33 ljudi •• • v»j t»» v Pijani povzročitelji nesreč večinoma srednjih let Na letošnjem virtualnem srečanju so organizatorji zavoda Vozim predstavili spodbuden podatek, da seje med letoma 2015 in 2019 pri mladih voznikih, starih od 18 do 24 let, za 60 % zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč vinjenih voznikov. Kljub napredku vožnja pod vplivom alkohola na slovenskih cestah ostaja eden glavnih krivcev za nesreče s smrtnimi žrtvami. Lani je zaradi alkohola na cesti življenje izgubilo 33 ljudi, letos pa kljub vsem omejitvam ni veliko bolje, je dejala Vesna Marinko z direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje. »Mladi so se v zadnjih letih na področju odgovorne vožnje močno izboljšali, kar pa žal pomeni, da najbolj problematično ciljno skupino, kar zadeva vožnjo pod vplivom alkohola, zdaj tvorijo posamezniki v starosti od 25 do 54 let.« Andraž Murkovič iz Agencije RS za varnost prometa je pojasnil, da so bili od januarja 2019 do decembra 2020 pijani vozniki, stari od 25 do 34 let, odgovorni za 49 nesreč. Sledita skupini povzročiteljev v starosti 45-54 let (39) in 35-44 let (33). Vinjeni mladi vozniki pa so povzročili 28 nesreč, v eni je ena oseba umrla. Po besedah Srečka Šteinerja, samostojnega inšpektorja sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota, je bilo lani v Sloveniji 14.714, v Pomur-ju pa 1.055 kršitev, povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Letos je v šestih prometnih nesrečah življenje izgubilo šest oseb, pri tem sta bila v dveh prometnih nesrečah povzročitelja in en udeleženec pod vplivom alkohola. Skrb vzbujajoče je tudi, da Pomurje ostaja v slovenskem vrhu po številu prometnih nesreč zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. V Pomurju je bilo v zadnjem triletnem obdobju na 10.000 tisoč prebivalcev povzročenih statistično 9,8 prometne nesreče, za malenkost slabši delež imajo le v obalno-kraški regiji. T. L. Nadzor meje tudi s helikopterjem in droni Pri varovanju državne meje se policisti velikokrat srečujejo s storilci, ki se ukvarjajo s »tihotapljenjem ljudi«. Gre za prevažanje ali pomoč tujcem pri nedovoljenem prehajanju državne meje. Po besedah Hliša gre za klasificirane oblike, ko storilec povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in taka dejanja stori kot član hudodelske združbe. Največkrat gre za primere, ko je v vozilu veliko več oseb, kot je predpisano. V enem izmed zadnjih primerov je storilec v tovornem vozilu znamke Citroen, tip Jumpe, vozil 25 oseb. Policijska postaja Podlehnik je zadolžena za nadzor južne meje v dolžini 24 km, ki večinoma poteka na strmem gozdnatem pobočju. Foto: Arhiv M24 m Boštjan Hliš, pomočnik komandirja na PP Podlehnik, je zadovoljen z delom mejnih policistov. Na makadamskih in gozdnih cest, ki vodijo čez mejo, pa so postavljene zapornice. Pri varovanju policisti uporabljajo najrazličnejšo opremo, kot so daljnogledi, termovizijske kamere, naprave za nočno opazovanje, endoskopi itd. Pomoč jim nudijo policisti vodniki službenih psov, konjeniki, letalska enota s helikopterjem in specialisti z droni. »Observerji« oz. opazovalci, med katerimi je tudi Hliš, državno mejo opazujejo iz helikopterja, na katerem je termovizijska kamera, ki deluje na podlagi termičnih sprememb, kar pomeni, da v okolju zaznava temperaturne razlike. »Delo ,observerja' je zanimivo, sedaj v zimskem času je opazovanje možno tudi s prostim očesom. V primeru, da zagledaš osebo, ki je ilegalno prestopila mejo, o tem obvestiš najbližjo policijsko patruljo. Z droni pa specializirana enota iz Ljubljane območje pregleduje takrat, ko jih pokličemo. Največkrat v tistih primerih, ko ilegalni prebežnik pobegne in ga sami ne moremo izslediti.« Del državne meje je zavarovan s panelnimi ograjami in žičnato ograjo, na večini cest, ki vodijo iz Hrvaške v Slovenijo, pa so zapornice. Veliko pomagajo tudi občani »S ciljem učinkovitega varovanja državne meje naše delo poteka v obliki opazovanja, patruljiranja, postavljanja zased in z različnimi poostrenimi nadzori. Posebnih težav, s katerimi bi se policisti dnevno srečevali pri varovanju državne meje, ne opažamo. Svoje strokovno znanje in tehnična sredstva uporabljamo v skladu z zakonodajo in na ta način zagotavljamo visoko varnost oziroma kakovost varovanja državne meje.« Tudi sodelovanje z občani Hliš ocenjuje kot zelo dobro, saj jih v večini primerov pokličejo in opozorijo na morebitne ilegalne pre-bežnike. V času epidemije so delo na terenu nekoliko prilagodili, in sicer sta policista v patrulji vsak s svojim vozilom. Kot je še dodal Hliš, mejo varujejo neprekinjeno, število policijskih patrulj, metode in taktiko dela pa prilagajajo okoliščinam. Dobro sodelujejo s sosednjimi enotami, pri varovanju državne meje pa so jim v veliko pomoč tudi pomožni policisti in vojaki. Estera Korošec 1 \ VBffiFipF L v «m W¡L ■i/l SM; Vf «1 Wfr s wfljn Jf w f ÀÉ | ^XOEw Foto: Prof¡med¡a/M24 Ce na Vincenca (22.) sonce peče, obilo vina v sode steče. Danes bo oblačno, padavine na zahodu se bodo okrepile in postopno širile proti vzhodu. Meja sneženja bo med 1100 in 1400 m nadmorske višine. Še bo pihal jugozahodnik, ob morju se bo krepil jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, v alpskih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 8 do 13, na severozahodu okoli 4 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota I Nedelja | Ponedeljek 22.01.2021 Ü®] M*»' 25.01.2021 % ■ni * 4 * HtM 7 6 -5 Dopoldan Dopoldan □opoldan □opoldan 12 9 2 3 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V V mm Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Foto: CG Vir: ARSO petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 13 Knjigarnica Dragi bralci, a se vam tudi dogaja, posebej v tem čudnem času, da nekako ne najdete veselja? Na primer: radi brkljate po kuhinji in pripravljate svojim dragim pre-hranska presenečenja, ampak zadnje čase vas to opravilo ne veseli več. Ali pa: z veseljem ste prehodili kilometre in opazovali, kar je bilo pač ob poti videti, vrtove, drevesa, hiše, živali, oblake... Ampak ta hoja vas več ne veseli. Radi ste se udobno namestili pred TV-sprejemnik in z užitkom gledali izbrani športni prenos. A zdaj nimate več tega veselja. Morda ste veliko časa in z veseljem prebirali te in one knjige, zdaj pa ste nekako naveličani in brez radosti do branja. Verjemite, to neveselje ni nič nenavadnega! Ne glede na okoliščine, prijazne in one druge, je življenjska radost nihajoče narave, tako, po tisti znameniti zvonasti krivulji. K takemu neveselju, ki nas običajno preseneti in se mu najprej čudimo (In čudijo se tudi naši bližnji), sodi še neodločnost, ko na vsem lepem cincamo med dejavnostmi, ki so nam še pred časom risale zadovoljstvo na obrazu. In težko se sprijaznimo z dnevi brez radostne energije. Zagotovo velja, da enako, kakor veselost izgine, tako se tudi vrne. Morda se boste namuznili, ko boste brali naslednje vrstice, kjer vam zaupam, da sem bila minuli teden prav te kisle sorte. Mislim, z branjem in knjigami. Še posebej, ker sem vedela, da moram nekaj primernega prebrati za rubriko, ki ji pravkar posvečate pozornost. In je prav smešno, kako bralca knjiga najde. Knjigo Fant, krt, lisica in konj sem si izposodila v naši (in vaši) knjižnici prvi delovni dan novega leta, pač, ker je bila nova, avtor neznan, naslovnica mikavna in vezava nekako žlahtna. UDK oznako ima 82-32, torej gre za kratko zgodbo, ali zgodbe ...In naslov knjige je izpisan z bakreno pozlato, s pisanimi črkami. Knjiga mi je kar nekaj časa obležala na domači knjižni polici, ne da bi jo sploh odprla. Čez čas sem opazila hvalo tej knjigi na enem izmed priljubljenih forumov o branju, ampak tako mimogrede. Še nekaj neveselih bralskih dni je minilo, ko me je prešinilo, da bo treba knjigo kmalu vrniti. In jo odprem in glej: čudež! Nisem in nisem je mogla odložiti! Zdaj jo priporočam tudi vam, dragi bralci. Prebrali jo boste na mah. O njej pa boste lahko premišljevali in premišljevali in se crkljali z bodrilnimi mislimi in predvsem z modrostjo. Avtor Charlie Mackeysy (1965) je britanski slikar, stripar, animator in to je njegova avtorska knjiga, ki jo je posvetil svoji sijajni mami in čudovitemu psu. Za slovenske bralce jo je prevedel Marko Bogataj, izdala pa založba Učila. Knjiga nima štetih listov, je primerno debela, ali tanka, in deluje kakor malo manj zajeten roman. Toda črke v njej so pisane, nekatere strani so brez besed, le ilustracije, kakor bi gledali spominsko knjigo. (Če se, dragi bralci, spomnite, kako smo si nekoč v razredu, ali med prijatelji, podajali osebno knjigo z verzi in risbami.) Takšen je njen začetek: Pozdravljeni, brati ste začeli na začetku, kar se mi zdi enkratno. Jaz običajno začnem na sredini in nikoli ne preberem uvoda. Presenetljivo je, da sem napisal knjigo, saj nisem pretirano priden bralec. V resnici potrebujem slike, ki so kakor otoki, kraji sredi morja besed. Knjiga je namenjena vsem, pa bodite stari osemdeset ali osem let. Včasih se mi zdi, da sem oboje. Rad bi videl, da bi jo v roke vzeli kjer koli in kadar koli. Če želite, lahko začnete na sredini. Čečkajte vanjo, zavihajte robove in pustite prstne odtise. Na risbah se največkrat pojavijo fant, krt, lisica in konj. Povedal vam bom malo o njih ... Hja, res, dialogi se odvijajo med naštetimi junaki iz naslova knjige. Na primer: »Največja utvara je,« je rekel krt,« da bi življenje moralo biti popolno.« Liljana Klemenčič Ptuj, Podravje • Glasbeni festival Arsana 2021 Letos 14-dnevno festivalsko dogajanje V Arsani so odločeni, da bodo tudi letošnji festival izpeljali, četudi je v tem času še veliko negotovosti glede na koronske razmere. Uspelo jim je tudi lani, ko so se srečevali še z več neznankami kot letos. Festivalski dogodki bodo letos predvidoma potekali med 16. in 29. julijem. Foto: Črtomir Goznik Letos vrnitev mednarodnih gostov, med njimi izjemnih Naturally 7. „Vemo, s čim se soočamo. Začelo se je že tudi množično cepljenje. Lani smo se tudi lahko prepričali, da je virusa poleti mnogo manj. Če se bodo sproščali ukrepi in bo napočil čas za prireditve ter zbiranja na prostem, potem bo to poleti, julija, avgusta, septembra. Tega strahu, da festivala ne bi mogli organizirati, je malo manj kot lani. Nek pritisk pa zagotovo obstaja. Skoraj celo leto smo bili brez prireditev, ljudje kronično potrebujejo druženje, umetnost in dogodke kot neki vir navdiha. Mesto potrebuje daljši utrip, ki bo prinesel več pozitivnih učinkov tudi za gostinstvo in turizem. Prepričan sem, da ko se bo začelo odpiranje, da bodo ljudje prišli. Večina bo prišla, ranljive skupine po vsej verjetnosti ne. Letošnji festival Arsana načrtujemo zadnja dva tedna v juliju, od 16. do 29. julija. Želimo ga podaljšati za en teden. Ker se čisto nič ne dogaja, se čutimo dolžne, da mesto podpremo z več kot enotedenskim dogajanjem. Ne bomo več imeli po pet, šest dogodkov na dan, ampak po dva, tri, da si jih bodo ljudje lahko ogledali več, pa tudi organizatorji bomo s takšnim konceptom lažje zadihali, kot če bi obdržali enotedenski festival s šestimi, sedmimi dogodki na dan. Prvi teden se bomo osredotočili na klasično glasbo, jazz, rock in popevko v mestu in na gradu. V drugem tednu pa bo dogajanje potekalo na glavnem odru na dvorišču minoritskega samostana. V tem tednu bo potekal tudi otroški festival. Oder na Slovenskem trgu pa bo predvidoma odprt ves čas festivala," je o pripravah na 13. glasbeni festival Arsana povedal umetniški vodja in direktor Mladen Delin. Sponzorji in MO Ptuj ostajajo glavni financerji Festivali in njihovi organizatorji so se zaradi koronakrize znašli v hudi situaciji. Z vstopnicami, ker je bil omejen obisk, so v Arsani lani izgubili velik del prihodka. Prodali so izjemno malo vstopnic, le petnajst oz. dvajset odstotkov od skupne vsote v letu 2019. Ministrstvo za kulturo je lanski festival podprlo le s 3.500 evri. Upajo, da bodo na letošnjem razpisu uspešnejši. Festival so lani reševala sponzorska sredstva in finančna podpora MO Ptuj, sicer zmanjšana za 15 odstot- kov. „Ne glede na vse pa smo bili veseli, da smo festival vendarle izpeljali. Tudi letos bodo sponzorska sredstva in finančna podpora MO Ptuj glavni vir. Od vstopnic ponovno ne pričakujemo večjega izkupička, ker ne verjamemo, da bodo omejitve v celoti odpravljene. Predvidevamo, da bodo razdalje med sedeži še ostale. To pomeni, da bomo na dvorišču minoritskega samostana lahko postavili le 350 stolov, v prejšnjih letih smo jih lahko 1.000, največ pa 1.200. Na ostalih prizoriščih je bilo dovoljeno postaviti le 50 stolov. Pomeni, da smo že lani lahko postavili le četrtino vseh sedežev prejšnjih let. Ključno pa je bilo, da smo festival organizirali, da smo ohranili kontinuiteto. Obisk je pokazal, da so bili ljudje željni dogajanja, dober obisk pa smo imeli tudi na družabnih omrežjih. Tudi medijska podpora je bila velika. Če festivala ne bi bilo, ga verjetno letos več ne bi bilo, ker se iz znanih razlogov tudi sponzorji umikajo. Zagotovo bo letošnji festival Arsana poleti mesto ponovno oživil. Za Ptuj pa je bilo že lani izjemno pomembno, da so bili izvedeni vsi tradicionalni festivali," je strnil misli Mladen Delin. MG Letos spet mednarodna zasedba Lanski festival Arsana je bil 100-odstotno slovenski, letos se vrača z mednarodno zasedbo. Še vedno pa bo ohranil večinsko slovensko noto. V sklopu letošnjega festivala se bodo predvidoma na glavnem odru predstavili tudi najboljši mladi pevci šestih sezon projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Gre za zelo visok nivo mladih pevcev, ki si zasluži glavni oder, je prepričan Delin s svojo ekipo. Vračajo se legendarni Naturally 7, ki letos planirajo evropsko turnejo. Z njimi bodo tudi odprli letošnji festival. Nastopil bo tudi mladinski simfonični orkester iz Nizozemske. Več pa o programu v Arsani v tem trenutku še ne morejo povedati, ker so pogajanja oz. pogovori o nastopih še v teku. i Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana: „Četudi se letos vračajo mednarodni gostje, bo festival ohranil večinsko slovensko noto." Slovenija • Slovenska Popevka 2021 bo aprila Komisija že izbrala 12 skladb Potem ko je festival Slovenska popevka 2020 zaradi koronavirusa odpadel, TV Slovenija načrtuje, da bo Popevka 2021 na sporedu aprila letos. Gledalci in poslušalci bodo tokrat slišali 12 pesmi. Letos bodo na slovitem glasbenem festivalu podelili šest nagrad. Pet jih bo podelila strokovna žirija: veliko nagrado za najboljšo skladbo v celoti, nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo interpretacijo, nagrado za najboljšo priredbo in nagrado za mladega obetavnega avtorja ali izvajalca. Skladba, ki bo prejela največ glasov po telefonskem glasovanju, pa bo prejela veliko nagrado občinstva in postala popevka leta 2021. Strokovna komisija je med 113 prijavljenimi izbrala 12 skladb. Pesem Pusti me v izvedbi Aleksandre Ilijevski in Goran Bojčevski kvarte- Utrinek s slovenske Popevke 2016. Foto: AM/M24 ta, pesem Marelice v izvedbi skupine Balladero, pevec Gregor Ravnik bo zapel skladbo Še ko te ni, te imam, pevka Lea Sirk pa pesem Zgodba za dva. Na odru bo pesem Še bolj prav predstavil duo Okustič-ni, priljubljena pevka Raiven pa bo zapela pesem Volkovi. Skladbo Pomladni večer bo zapel Rok Feren-gja, pevec Tomaž Hostnik skladbo Če imel bi moč, pesem Blizu pa bo predstavil Uroš Buh. Svojo pesem Solzam bo zapela Veronika Kumar, skupina Vudlenderji bo zapela pesem Podaril si mi svoje srce in Žiga Rustja pesem Ko padeš. N.S. 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 22. januarja 2021 Zdravstveni nasveti Informacije o cepljenju proti covidu-19 (1. del) Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejše kot tudi mlajše osebe. Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k preprečevanju širjenja virusa. Najpomembnejše je upoštevanje previdnostnih ukrepov, predvsem pa se, ko bomo na vrsti, cepimo. S tem izkazujemo skrb zase in za vse okrog nas. Varno in učinkovito cepivo je najboljši način, da premagamo koronavirus in se vrnemo v normalno življenje. Cepljenje je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred covidom-19. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge. Ključno namreč je, da zaščitimo svoje ter tudi zdravje družinskih članov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev. Za cepljenje se je treba naročiti pri osebnem izbranem zdravniku. Cepljenje pa poteka za zdaj v Z D Ptuj, tako kot poteka dobava cepiva in v skladu s protokolom, ki ga je sprejelo Ministrstvo za zdravje. Pomembno je, da se za cepljenje odločamo na osnovi dejstev. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje boste našli zanesljive informacije, znanstveno podprte nasvete glede cepljenja, pripravljene na osnovi dela naših in tujih strokovnjakov javnega zdravja. Informacija o cepivu in cepilnih centrih Slovenija je skupaj z drugimi državami Evropske unije 26. 12. 2020 prejela prve odmerke cepiva proizvajalca Pfizer-BioNTech. Cepljenje smo začeli takoj, ko so bili izvedeni postopki priprave cepiva in distribucije na mesta cepljenja. Cepivo je bilo pripeljano v lekarno Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer je bilo ustrezno shranjeno na temperaturi -80 °C. Distribucijo cepiva od lekarne Univerzitetnega kliničnega centra do domov za starejše občane (DSO), zdravstvenih Foto: sta/M 24 domov in bolnišnic (cepilnih centrov) zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prevoz cepiva je organiziran v temperaturnem območju od 2 °C do 8 °C. Sprejeta je bila odločitev, da se je prve prejete odmerke (približno 10.000) cepiva namenilo cepljenju: • oskrbovancev v domovih za starejše in zaposlenih v domovih za starejše ter • najbolj izpostavljenim in ogroženim zdravstvenim delavcem v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Cepivo se od prevzema do cepljenja hrani v hladilniku, vendar ga je treba porabiti najkasneje v štirih dneh od prejema. Cepivo je treba pripraviti (raztopiti) neposredno pred cepljenjem in mora biti porabljeno najkasneje v šestih urah. Cepljenje izvede cepilni tim oziroma cepilna ekipa. S cepivom je dostavljen tudi pribor za cepljenje (igle, brizge, fiziološka raztopina). Cepljenje proti okužbi s SARS-C0V-2 se opravi z dvema odmerkoma v razmaku 21 dni. Izvedbo cepljenja v DSO v sodelovanju z osebjem DSO so zagotovili zdravstveni domovi oziroma koncesionarji, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo v teh DSO. Zdravstveni domovi in bolnišnice bodo cepljenje za svoje zaposlene izvedli sami. Na podlagi prejetih podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja za prihodnja cepljenja razdelilnik za delitev cepiva po cepilnih centrih (DSO, zdravstvenih domov in bolnišnic), kjer se bo cepljenje izvajalo. V DSO so pripravili sezname oskrbovancev DSO oziroma pacientov in zaposlenih, ki so podali soglasje k cepljenju. Prioritetno so bili cepljeni oskrbovanci DSO, ki so podali soglasje za cepljenje, nato pa zaposleni, pri čemer so imeli prednost tisti, ki delajo neposredno z oskrbovanci v DSO, tisti, ki spadajo v skupino, ki ima večje tveganje za težji potek bolezni, in potem še vsi ostali zaposleni, ki so izrazili interes za cepljenje. Vzporedno z DSO je cepivo v obsegu možnih količin, skladno z razdelilnikom, razdeljeno tudi zdravstvenim domovom in bolnišnicam, pri čemer se primarno cepi zaposlene, kot je navedeno zgoraj. Pripravila: Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: spletne strani NIJZ in Ministrstva za zdravje RS Tedenski mikroskop Bo potrdilo o cepljenju nujno za potovanja? V Evropski komisiji v povezavi z grško pobudo o potrdilu o cepljenju proti covidu-19, ki bi omogočilo potovanja, poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene. Nikakor se ne sme dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti, je še poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič zasedanju ministrov EU za evropske zadeve. Foto: dreamstime/M24 Portugalska državna sekretarka za evropske zadeve Ana Paula Zacarias pa je spomnila, da je negotovosti v povezavi z virusom še veliko in da se bo ta razprava vsekakor nadaljevala. Eno je, da potrebujemo dokaz o cepljenju, drugo vprašanje pa je, kaj lahko storimo s tem dokazom, je ponazorila. Ob tem je izpostavila, da morajo meje ostati odprte. Vsi se strinjajo, da je potrdilo o cepljenju z zdravstvenega vidika nujno, vendar pa se krešejo mnenja glede pravic, ki naj bi jih zagotavljalo, in časovnega vidika uvedbe. Ker sedaj vsi še nimajo dostopa do cepiva, se vrstijo svarila pred diskriminacijo. Vrstijo se tudi opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla je minuli teden dejal, da zanesljivih podatkov o tem še ni in da se več jasnosti pričakuje februarja. Na vprašanje o stališču predsednika vlade Janeza Janše o tej temi so v njegovem kabinetu danes zapisali, da je premier glede uvedbe potnega lista oziroma potrdila o cepljenju proti covidu-19 »javno že povedal, da meni, da bo do tega slej kot prej prišlo ter da obveznost cepljenja za obisk posamezne države že danes ne pomeni nič novega. Predsednik vlade je tudi že ocenil, da bodo cepilni potni listi koristili vsem,« so še sporočili iz njegovega kabineta. (sta) Pomagajmo si Ostra bolečina v medenici lahko opozarja na ciste Med pogoste težave žensk spadajo ciste na jajčnikih. Gre za nekakšne vrečice, ki so napolnjene s tekočino. Lahko so popolnoma nedolžne ali benigne, lahko pa gre za patološke ali nevarne ciste, ki razvijejo rakave tvorbe. Vsekakor se je pri zaznavanju simptomov treba oglasiti pri zdravniku ali ginekologu. V veliko primerih se ženske, pri katerih se pojavijo ciste na jajčnikih, tega sploh ne zavedajo, saj so te lahko benigne in lahko v določenih primerih ne kažejo nobenih posebnih simptomov. Kadar pa ciste začnejo povzročati težave, se to lahko kaže skozi neprijetne simptome. Simptomi cist • «V M «I na Nekatere ženske lahko utrpijo topo ali ostro bolečino v medenici ter pritisk na strani, kjer se pojavlja cista. Bolečina se običajno pojavi med telovadbo ali spolnim odnosom. Pojavijo se lahko tudi neredne menstruacije, ciklusi brez ovulacije, pritisk, otekanje ali bolečina v predelu trebuha in stegen, Foto: Dreamstime/M24 občutljivost dojk, redkejše ali pogostejše uriniranje, manjše krvavitve, napihnjenost in neplodnost. Simptomi, ki lahko kažejo na ciste z rakavimi tvorbami, pa so: bolečina, ki jo spremljata vročina in bruhanje, omotica, vrtoglavica in šibkost mišic, pospešeno dihanje, nenadna in močna bolečina v predelu trebuha. Kje so vzroki bolezni Po mnenju strokovnjakov lahko na nastanek cist na jajčnikih vplivajo različni dejavniki, kot so zgodnji začetek menstruacije, kar pomeni, da je ženska dobila prvo menstruacijo pri 11 letih ali prej, kajenje, težave z delovanjem ščitnice, hormonsko neravnovesje, več teles- ne maščobe, jemanje določenih zdravil ali zdravljenje neplodnosti z gonadotropini. Med dejavnike tveganja pa spadajo tudi zunajma-ternična nosečnost in razna bakterijska ali glivična vnetja. Diagnozo postavi ginekolog Cisto na jajčnikih najpogosteje odkrije ginekolog na rednem ginekološkem pregledu. Občutljivost določenega predela je običajno znak, ob katerem ginekolog pomisli na cisto ali počeno cisto. Običajni naslednji korak je pregled z ultrazvokom, s čimer lahko bolj natančno oceni vrsto ciste in koliko časa je prisotna. Seveda pa morajo ženske, ki se spopadejo s trdovratno bolečino v Pogosto izginejo same od sebe Ponavadi ginekologi benignih cist sploh ne zdravijo, saj lahko izginejo same od sebe. Vsekakor pa je potrebno zdravniško spremljanje stanja. Kadar cista poči sama od sebe in se razlije, lahko ženske občutijo ostro bolečino, lahko pa tega sploh ne zaznajo. Pri omilitvi simptomov lahko pomagajo protibolečinska sredstva, topli obkladki oziroma termofor na predelu trebuha, tople kopeli, hormonska kontracepcija ter omejitev fizičnih aktivnosti. Če ciste ne izginejo same od sebe, je potrebno zdravniško zdravljenje, ki lahko poteka na različne načine. medenici ali spodnjem delu hrbta, takoj obiskati zdravnika in naj ne čakajo na redni ginekološki pregled. Tea Dečman petek • 22. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 1S DEJAVNIK, NA KATEREGA NI MOČ VPLIVATI NAPAD NA KRALJA PRI VSAKI NASLEDNJI POTEZI, KI OMOGOČA IZHOD V REMI VIZGU B-LJENEMPOLOŽAJU DALJNA PRETEKLOST SREDSTVA ZA UNIČEVANJE MRČESA ANGLEŠKI KRAJINAR IN PORTRETIST (PHILIP) PR02NA SNOV IZ MOČNIH UMETNIH VLAKEN PEVKA FRECE JUŽNI SOSED LIBIJE PRIVRŽENIH, SOMIŠLJENIK AVTOR: MARKO BOKALIČ STANJE BREZ HRUPA STAREJŠI ZAPOREDJE PROGRAM. UKAZOV METROPOLA OB TIBERI OSTER DVOJNI OVINEK CENTRALNI KOMITE PREDSTAVNICA MALIH GLODAVCEV IGRALEC FARRELL ZADNJI VELIK PRITOK DONAVE OSEBA S TELESNO OKVARO PRAVI PRIIMEK RISTA SAVINA (FRIDERIK) GOSPOS-KOST, IMENIT-NOST OSNOVEN MATEMATIČNI POJEM MANJŠA PTICA PEVKA TEPEC, BEDAK NEKDANJA MISS ORESNIK REKA V DOLINI AMPEZZO METAN V RUDNIKIH NAS SKLADATELJ kSujUi LJUBLJANI PISEC BOBROV (JANEZ) NITASTI IZRASTEK KVADRATNI DEKAMETER ITALIJANSKI TEKMEC KOPRA SODNISKA ČEPI« EVROPSKO GORSTVO BENEŠKI RENESANČNI SLIKAR ZADNJI DEL STOPALA JURE IVANUSlČ DEL MEDENICE, KJER SE ZAČENJA NOGA SESTAVNI ELEMENT MOLEKULE PRIPRAVA Z MREŽO ZA FILTRIRANJE ZRN 28.ČRKA RUSKE AZBUKE SAMICA GOZDNE DIVJADI REKA V ROMUNIJI ŽENSKAZ BOLEZNIJO ŽIVČEVJA ELEMENT IZ SKUPINE KOVIN REDKIH ZEMELJ VISKI ODBOR STORŽA SEKANJE DRV EDEN NAJVEČJA REKA ZAHODNE EVROPE SAŠA LESNJEK ANG.-AM. PESNIK (THOMAS) PRST, M NASTANE PRI KOMPOSTIRANJU USTJA PROZORNA UMETNA SNOV, KISE NE DROBI MANJŠE NEBESNO TElflV OSONČJU, PLANETOID BRUHAJOČA GORA NA SICILIJI PRIPADNIK ORGANIZACIJE ^ BOITE - reka v Dolomitih, ki teče skozi Cortino d'Ampezzo, NEEL, Louis - francoski fizik, odkritelj na področju feromagnetizma, novelo-• vec leta 1970, SKRIPT - zaporedje ukazov v programskem jeziku Slovenija • Sredstva namenjena Dijaškemu skladu Botrstva Z nasmeškoti zbrali rekordnih 21.039 evrov Hoferjevi dobrodelni nasmeškotki so v času praznikov že četrto leto zapored delili nasmehe in obenem zbrali 21.039 evrov. V letošnji akciji so zbrali najvišji znesek do zdaj, sredstva od prodaje pa so tokrat namenjena kritju oskrbnin v dijaških domovih za dijake iz socialno šibkih družin pod okriljem programa Botrstvo v Sloveniji. Dobrodelni akciji se je letos kot ambasador pridružil Peter Poles, prvič pa je nasmeškotek ponujal tudi možnost osebnega posvetila. Ob prejemu Hoferjeve donacije v Dijaški sklad je Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, povedala: »Veseli nas, da bomo lahko skupaj z Nasme-škotkom pomagali mladostnikom uresničiti njihov izjemen potencial, s tem pa izpolnitev želja za izobraževanje v želeni smeri. Verjamemo, da bodo imeli zato svetlo prihodnost in bodo lahko v oporo svojim družinam.« Hofer je skupaj z Botrstvom v Sloveniji od leta 2014 ustvaril mnogo lepih zgodb in skupno v dobrodelne namene doniral že več kot 680.000 evrov. Deljenje nasmehov je potekalo tudi prek družbenih omrežij, kjer je letošnji ambasador projekta Peter Poles skozi serijo videoobjav »Nasmeškotek leta« delil nasmehe in osrečeval gledalce. Zmagovalce nagradne igre je obdaril v več, ob tem pa je povedal: »Vedno znova me pomirja dejstvo, da znamo za pravi namen res stopiti skupaj in si med Foto: Arhiv M24 seboj pomagati. Nasmeškotek v sebi nosi še prav poseben čar - je lep, okusen in vedno pričara še vsaj en dodaten nasmeh.« Tudi tokrat so slastni nasmeškotki nastajali v ustvarjalnici družinskih dobrot z več kot 25-letno tradicijo, pri dolgoletnem Hoferje-vem dobavitelju - družinski keksarni Delakorda. Letos pa so nasmeškotki prvič ponujali možnost osebnega posvetila na okolju prijazni embalaži in poskrbeli, da je bilo deljenje nasmehov še bolj osebno. »Letošnji čarobni nasmeškotek je grel srca na poseben način, saj je ponujal možnost dopisa imen oseb, ki jim je bil podarjen. S sredstvi od prodaje nasmeškotkov pa smo pričarali nasmeh tudi dijakom programa Botrstvo v Sloveniji, ki se bodo tako lažje osredotočili na uspešen zaključek želene smeri šolanja, dosegli želeno izobrazbo ter imeli boljše možnosti zaposlitve - in s tem lepšo prihodnost,« so povedali pri podjetju Hofer. S. S. Tedenski horoskop do 28. januarja J OVEN (21. 3. - 20.4.) Vse preveč ste živčni zaradi poslovnih zadev. Namesto da si pulite lase, kako boste vse skupaj uredili v tako kratkem obdobju, se raje zberite in začnite od začetka. Ne boste niti prvi niti zadnji. Delajte počasi, postopno; druge rešitve v tem trenutku preprosto ni. BIK (Il. 4. - IO. S.) Veselite se dni, ki prihajajo, čeprav zapletov, ki prihajajo, poprej niste niti slutili, niti videli. Sedaj se jih enostavno lotite in pri tem boste zelo uspešni. Malo šepotrpite, potem pa boste zopet polno uživali vse dneve. m (II. ó. - II. 7.) RAK V teh dneh niste ravno najbolj zadovoljni. Pri tem imate občutek, da vas znanci in sodelavci razumejo povsem napačno. Morda je tako tudi res, saj jim doslej stvari še niste opisali dovolj natančno. Potrudite se in videli boste, da vam bodo pomagali. m S LEV (IS. 7. - II. s.) eje V zadnjem času vse ugotavljate, da je življenje prevelik napor in premajhna zabava. Pri vsem tem bi se morali malo več poglobiti v sebe in ugotovili boste, da ja kakšna stvar tudi v vaših rokah. Takratpovlecite niti. Videli boste, da vam bo lažje. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Sodelavec se vedno vede tako, kot da razume vaš problem in da bo treba nekaj spremeniti, a potem se na žalost nič ne zgodi. S tem samo kupuje čas, ne da bi pri tem nameraval karkoli tudi storiti. Najbolje je, da mu vse to poveste in namignete, da tako ne gre več. ŠKORPIJON (I4. lO. - II. ll.) V teh dneh resnično trdo delate. Zakaj se pri tem ne vprašate, zakaj se toliko naprezate? Samo v svojo korist gotovo ne, čeprav se v takšnih kriznih trenutkih sprašujete, kako bi spremenili svet. A že v naslednjem hipu veste, da ste nemočni. !Wi fi°c0t) Pripovedovanje vašega znanca bo sicer teklo gladko, lepo in neprotislovno, vendar o vsem ne boste čisto prepričani. Nekaj vas bo motilo, saj se bo zdelo vse preveč mirno in nesporno. Pri vsem tem vas bo pestil občutek, da vam nekaj prikriva in verjetno boste imeli prav. ^f/ STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) * Čeprav sami ne dopuščate nobenemu, da bi vam solil pamet, sami to kaj radi počnete. Tukaj ste včasih malo protislovni. Nič ni narobe, če občasno upoštevate tudi tuj predlog. Tako boste lažje šli skozi življenje in tudi ljudje vas bodo boljše sprejemali. \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Dovolj imate nepotrebnih del. Glede tega se morate čimprej pogovoriti s sodelavcem, saj vas je več kot očitno zopet potunkal v neko zadevo in se ji je sam na široko izognil, kar ni ravno lepo. Ravno zato je pravi čas, da mu razložite, kaj vse vam ne ustreza in vam ni všeč. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Žalostno je, s kakšnimi stvarmi se ukvarjajo ljudje v vaši okolici, za vašim hrbtom. Pri vsem tem ste trenutno nemočni. Včasih vas prime, da bi se spustili na njihov nivo igre, ampak to vam ne leži. Bodite raje v danem trenutku poraženi kot pa pri tem podobni njim. VODNAR (Il. l. - lS. I.) Čeprav vam oseba, kije vse zavozila, ni bila ravno najbolj simpatična, ste ji vseeno zaupali. Sedaj pa ste spoznali, da glede simpatičnosti niste bili ravno pretirano krivični. Seveda se bo še vedno našel kdo, ki bo zaradi te osebe čisto prevzet. Tudi on bo dobil 'klofuto', kot ste jo vi. Ilt^ (19.2. - 20.3.) Od znanca boste pričakovali, da bo končno priznal, kar je že vsem očitno, vendar se bo zopet na žalost pokazalo, da ne pozna samokritike. Pri tem pa je zelo težko komunicirati z nekom, ki se ima vedno za žrtev. Pri tem se morate samo vprašati, ali se sploh splača nadaljevati. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. januarja 2021 Kj r ajst mesecev plapaš, dvanajst mesecev beneš Podarite sebiin svojim najdražjim Štajerski tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinamiiz regije. Naročite Štajerski tednik do 31. januarja. Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika H • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja do 31.januarja 2021. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. Štajerski radioPTUI Futsal Tomaž v trdi moški tekmi namučil prvake Stran 18 Rokomet Krivulja igralne forme se počasi dviguje Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Motošportnik leta Dileme ni bilo: Gajser šestič zapored Stran 20 Državni pokal v tenisu Tari zmanjkal zaključni korak Stran 19 íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! radioptuj tei ¿filetee www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij K šumarjem nekdanji up beograjskega Partizana Nogometaši Aluminija v tem tednu na treningih pričakujejo novega soigralca, po igralcu zvezne vrste Klemnu Bolhi in napadalcu Harisu Kadricu jih bo okrepil še napadalno usmerjeni vezist. Za podpis pogodbe so dogovorjeni z Arminom Berlekom. Berlek je mladi, šele 20-letni igralec zvezne vrste, rojen je bil v Novem Pazarju na jugu Srbije. Njegov talent so kaj kmalu opazili tudi v prestolnici, tako da je postal član mlade ekipe OFK Beograd. Stalni član mladih reprezentanc je kaj kmalu postal tudi kapetan srbske kadetske izbrane vrste. V osmih nastopih v tej selekciji je dosegel tudi tri zadetke. Logično nadaljevanje njegovega vzpona je bil leta 2017 prestop v Partizan. Pri črno-belih je bil razglašen za velikega upa, temu primerno je bil dokaj hitro priključen k članski vrsti. Za črno-bele iz znamenite Humske ulice je zbral 29 nastopov (22 v prvenstvu, 7 v pokalu). Nadaljevanje zanj ni bilo prijetno, saj ga je takratni trener Savo Milo-ševič pred sezono 2019/20 postavil »na hladno«, ni ga uvrstil na spisek igralcev, ki so odšli na priprave v Slovenijo. Mladi igralec ni okleval, hitro je sprejel ponudbo turškega prvo-ligaša Sivasspor in z njim sklenil petletno pogodbo! Kot mlademu igralcu so mu v debitantski sezo- ni ponujali priložnosti zvečine v zaključkih tekem, ko je vstopal s klopi za rezervne igralce. Si-vassporju je šlo v tej sezoni odlično v elitni turški ligi, saj je na koncu osvojil visoko 4. mesto, takoj za Basaksehirjem (udeležencem Lige prvakov), Trabznosporjem in Beš-iktašem, za njim sta npr. zaostala tudi slovita Fenerbahče in Galata-saray. V letošnji sezoni je Sivasspor uvrščen v sredino lestvice, zaseda 13. mesto v 21-članski ligi. Nove izzive bo mladi srbski igralec iskal v Sloveniji, kjer bo imel zagotovo precej več priložnosti, da svojo kariero znova obarva v svetlejše tone. JM Foto: arhiv NK Aluminij Armin Berlek je bil kapetan kadetske reprezentance Srbije U-17, na osmih tekmah je dosegel tri zadetke. V mlajši selekciji U-16 je na treh tekmah dosegel dva zadetka. Nogomet • Klemen Bolha, Aluminij »Trdno verjamem, da je bila vrnitev v Slovenijo dobra poteza« Klemen Bolha je bil prva letošnja okrepitev Aluminija v zimskem prestopnem roku. K šumarjem je nekdanji dolgoletni član velenjskega Rudarja prestopil po letu in pol igranja v Litvi, na katero ima lepe spomine. Verjame, da lahko uspešno zgodbo spiše tudi z Aluminijem. Kakšni so prvi vtisi pri Aluminiju? K. Bolha: »Najpomembneje je to, da sem se vrnil v Slovenijo. Prvi vtisi so dobri, vidita se zagnanost in ambicioznost, da se naredi dvig na lestvici, temu primerni so tudi treningi. Ekipa je v osnovi precej mlada, fantje si želijo napredovati in kažejo veliko željo. Kader je za nivo slovenske 1. lige primeren, trener nam postavlja dobre smernice, vsi skupaj pa se zavedamo, da nas do prvenstva čaka še skoraj mesec dni trdega dela. 10. februar pa je datum, ko bomo morali pokazati, kar smo v pripravah delali.« Je bila vrnitev iz Litve v Slovenijo zate težka odločitev? K. Bolha: »V Litvi sem preživel leto in pol, a mi ni bilo težko sprejeti odločitve o vrnitvi. Ne morem reči nič slabega niti o Litvi, bil sem zadovoljen, a sedaj trdno verjamem, da je bila vrnitev dobra poteza. Iz izkušenj lahko rečem, da slovenska liga ni slaba, prav pogrešal sem to domačo sceno.« Tvoji nogometni začetki segajo v Šmartno in potem v nadaljevanju v velenjski Rudar. K. Bolha: »Rudarju sem se priključil pri 17 letih, kjer sem nato ostal dolgih devet let. V Velenju se je takrat zelo dobro delalo, trenu- tna situacija z Rudarjem je precej drugačna, saj je po lanski sezoni izpadel v 2. ligi. V moji generaciji pri mladini in kasneje pri članih so igrali nekateri igralci, ki še sedaj nekaj pomenijo v slovenskem nogometnem prostoru, tudi moj sedanji soigralec Aljaž Krefl (ob tem so bili v takratni postavi Rudarja še Matjaž Rozman, Denis Klinar, Damjan Triftovič, Dragan Jelič, Elvedin Dži-nič, Leon Črnčič, David Kašnik, Ivan Firer, Dalibor Radujko, Ivan Knezo-vič ..., op. a.). O Rudarju lahko povem le dobre stvari. Meni je zelo žal, da ga sedaj Foto: Črtomir Goznik Klemen Bolha: »V sezoni 2017/18 smo bili z Rudarjem četrti, a smo vseeno nastopali v evropskih tekmovanjih. Takrat smo se tudi prebili čez prvi krog kvalifikacij evropske lige, ugnali smo klub iz San Marina, v drugem pa nas je ustavila Steaua iz Bukarešte. To je bila v Velenju moja najboljša sezona.« ni v prvi ligi, kar se je prej zgodilo le redko, v sezonah 2006/07 in 2007/08. Tudi v evropska tekmovanja s(m)o se uvrščali. Šaleška dolina sedaj nima prvoligaša, čeprav je Velenje industrijsko močno mesto. Verjamem, da bo v naslednjih letih spet sledila vrnitev Rudarja na prvoligaško nogometno sceno.« Je pa Velenje tudi rokometno mesto: si kdaj razmišljal tudi o igranju rokometa? K. Bolha: »Ne, nikoli, vendarle prihajam iz Šmartnega, tam pa ni bilo druge možnosti za igranje kot nogometno igrišče (smeh).« Katera sezona pri Rudarju ti je najbolj ostala v spominu? K. Bolha: »Zagotovo tiste sezone, ko nam je šlo dobro. Bilo je precej turbulenc, prihajali so tudi tuji investitorji, pa domači... V sezoni 2017/18 smo bili četrti, a smo vseeno nastopali v evropskih tekmovanjih. Takrat smo se tudi prebili čez prvi krog kvalifikacij evropske lige, ugnali smo klub iz San Marina, v drugem pa nas je ustavila Steaua iz Bukarešte. To je bila naša najboljša sezona.« Bi izpostavil katerega izmed dosedanjih trenerjev? K. Bolha: »Lahko bi izpostavil Jerneja Javornika, ki mi je kljub moji mladosti in neizkušenosti dal prvo priložnost v članski ekipi. Sem njegov dolžnik.« Javornik se sedaj vrača na trenersko sceno, prevzel je drugoli-gaša iz Boba. K. Bolha: »Sem slišal in me to zelo veseli! Resnici na ljubo sem nekaj podobnega pričakoval že prej, mislil sem celo, da bo dobil priložnost pri kakšnem prvoligašu. Že takrat je pri Rudarju pokazal, da ima izjemen občutek za igralce, enostavno občuti, kdaj koga poslati v ogenj in kdaj ga nekoliko spočiti. Verjamem, da je pred njim še dobra trenerska kariera.« Trener Aluminija Oskar Drobne te je označil za polivalentnega igralca, igraš lahko na različnih igralnih mestih: katero pa je tvoje idealno igralno mesto? K. Bolha: »V vseh mlajših selekcijah, pa tudi pri članih sem bil šolan kot igralec zvezne vrste. Šele zadnjo sezono pri Rudarju (2018/19) sem se pomaknil linijo nazaj. Kdor igra nogomet ve, da prehod nazaj ni tako težak kot prehod naprej. Ni mi bilo težko odigrati tudi v zadnji vrsti ali na poziciji zadnjega zveznega igralca.« »V Litvi se igra dober nogomet, čeprav je šport številka ena košarka« Kakšna pa je tvoja izkušnja iz Litve, sezono in pol si nosil dres Žalgirisa iz Vilne? K. Bolha: »V Velenju sem tik pred iztekom pogodbe dobil ponudbo Žalgirisa. Seveda sem takoj preveril, kdo tam že igra - bilo je nekaj igralcev iz Balkana, zato sem lahko hitro navezal stike. Mesto Vilna je fenomenalno, tudi nogomet se v Litvi igra zelo dober, čeprav je prvi šport vendarle košarka. Izjemna izkušnja. Prve pol sezone je bilo glede mojih iger super. Na mojo žalost so se med zimo zgodile določene ro-šade znotraj vodstva, kar je zame pomenilo padec v začaran krog neigranja. Na mojem položaju so pripeljali nove igralce, sam pa sem lahko enostavno le čakal na priložnost. Nekaj nastopov sem dočakal, a veliko manj, kot bi si sam želel.« Kakšno pa je bilo sicer življenje v Vilni? K. Bolha: »Mesto je veliko, s predmestji ima skoraj milijon prebivalcev, v več ozirih bi jo lahko primerjal z Ljubljano. Sam nisem pričakoval tega, imel sem res drugačne predstave, še sam ne vem zakaj. Dotlej nisem bil navajen živeti v takšnem mestu, a sem se res hitro privadil in prilagodil.« Si si ogledal kakšno košarkarsko tekmo Žalgirisa iz Kaunasa, njihovega najboljšega kluba? K. Bolha: »Kaunas je od Vilne oddaljen približno 100 km, kar ni posebej veliko, tako da sem si ogledal nekaj tekem. S soigralci smo si ogledali npr. tekmo Evrolige proti Real Madridu, 15.000 ljudi pa je naredilo fenomenalno vzdušje, navijali so v en glas. Sicer je derbi litvanske lige med Žalgirisom Kau-nasom in Rytasom Vilniusom, a je Žalgiris veliko uspešnejši.« Jože Mohorič Več kot 150 nastopov v 1. slovenski ligi 27-letni Klemen Bolha je v 1. slovenski ligi v dresu Rudarja zbral 153 nastopov, še devet jih je dodal v Pokalu Slovenije, nekaj tudi v kvalifikacijah za evropsko ligo. V članski karieri je pri Šmartnem dodal še 49 nastopov v 2. ligi, tako da je kilometrina res obilna. Če temu dodamo še leto in pol izkušenj igranja v tujini (v Litvi), potem bo ob odsotnosti Maria Lucasa Horvata takoj postal najbolj izkušen igralec Aluminija. 18 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Futsal • 1. SFL Tomaž v trdi moški tekmi namučil prvake »Osmo mesto na UEFA lestvici je res strašansko dober dosežek« »Zmaga na Malti je velika stvar za Dobovec, ki se je tako že tretje leto zapored kvalificiral med evropsko futsal elito, med 16 najboljših klubov Stare celine. To ni dober rezultat samo za nas, ampak za celoten slovenski futsal. Smo lokomotiva te kompozicije in se trudimo, da na najboljši mogoči način predstavljamo Slovenijo. Osmo mesto na UEFA lestvici je res strašansko dober dosežek. Pohvala velja vsem sedanjim fantom, pa tudi tistim, ki so pred leti igrali za Dobo-vec. Med njimi bi tukaj omenil Aleša Marota, ki sedaj igra za Tomaž in je meni zelo ljub igralec, saj nam je pred leti v tisti fenomenalni končnici z Litijo pomagal do naslova, bil je heroj odločilne tekme,« jje po tekmi v Ljjutomeru dejjal trener Dobovca Kujtim Morina. Hrvaški strateg jje dodal še delček svojje futsal filozofijje: »Na vsaki tekmi od igralcev pričakujem zmago. Ob tem bi se zahvalil ljudem v klubu, ki so omogočili sestavo takšne ekipe, ki se je sposobna kosati s tem pritiskom. Imamo karakterno zelo močne igralce, selekcija je bila res odlična. Neizmerno sem vesel, da smo pripomogli k temu, da slovenski futsal zavzema visoko mesto na evropskem zemljevidu.« Foto: Črtomir Goznik V Ljutomeru je v dvorani OŠ Ivana Cankarja domača ekipa KMN Tomaž Šic bar proti Dobovcu drago prodala svojo kožo. Tomaž Šic bar -Dobovec 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Turk (4.), 1:1 U. Se-nekovič (7.), 1:2 Čeh (18.), 1:3 Čujec (20.), 1:4 Puškar (39.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. DOBOVEC: Puškar, Peček; Mor-dej, U. Kotnik, Čujec, Čeh, Turk, Peric, Novak, Matoševič, Duščak, Gorinšek, Cesarec, T. Kotnik. Trener: Kujtim Morina. Če ne bi bili sredi izrednih razmer zaradi koronavirusa, bi gostovanje državnih prvakov v Ljutomeru na tribune zagotovo privabilo veliko ljubiteljev futsa-la. A so jih morali tokrat gostitelji pričakati pred domala praznimi tribunami v manjši športni dvorani OŠ Ivana Cankarja (v dvorani Šic je bil istočasno odigran derbi 1. B odbojkarske lige med drugouvr-ščenim Ljutomerom in vodilnim Formisom, končni rezultat je bil 1:3). Prleki so gostom najprej čestitali za sobotni uspeh v osmini Aluminij - Bravo 1:1 (o:o) STRELCA: 0:1 Kirm (56.), 1:1 Prša (62.) ALUMINIJ (1. polčas): Janžeko-vič, Jakšič, Krefl, Azemovič, Petek, Bolha, Leko, Kim, Čermak, Štusej, Kadrič. (2. polčas): Banič, G. Pečnik, Ploj, Pantalon, Džankič, Grajfoner, Flakus Bosilj, Majcen, Prša, Kadrič, Jauk. Trener: Oskar Drobne. V sredo so nogometaši Aluminija po dobrih dveh tednih treningov odigrali prvo pripravljalno tekmo pred spomladanskim delom sezone. Z ljubljanskim Bravom so se merili v Čatežu in se razšli z remijem. »Nobena ekipa v tej fazi priprav ni odigrala kakšne super lepe tek- finala Lige prvakov, nato pa so jim poskušali - čeprav oslabljeni zaradi odsotnosti Aleša Marota - čim bolj otežiti delo ... Na začetku ni kazalo dobro, saj so kljub borbenemu duhu domačinov že v 4. minuti gostje povedli z golom Tea Turka - 0:1. Kmalu nato so stresli še prečko (odlična reakcija Romiha), nato pa je vendarle prišlo do vzpostavitve ravnotežja. Tomaž je veliko poizkušal z dolgimi podajami vratarja pred gol tekmecev, kar se je obrestovalo v 7. minuti, ko je Urban Senekovič odlično sprejel žogo, nato pa še mirno zadel v polno - 1:1. Izenačenje je dalo domačinom novih moči, s fanatično borbenostjo na meji prekrškov so v veliki meri onemogočili renomirane goste iz Rogaške Slatine. Že v 12. minuti so Dobovčani naredili šesti prekršek in Tomaž je imel na voljo kazenski strel iz 10 metrov. K žogi je pristopil Marko Senekovič, reprezentančni vratar Damir Puškar pa je njegov poskus ubranil. Pobudo so varovanci Mateja Gajserja zadržali tudi v naslednjih minutah, ko so izvedli tri izje- me, ni še bilo prave kombinatorike, kar je v fazi, ko imajo igralci po zahtevnih treningih 'težke noge' in so precej utrujeni, nekaj povsem običajnega. Zadovoljen pa sem z njihovim pristopom, z željo, rezultat pa je na takšnih preizkušnjah sekundarnega pomena,« je po tekmi povedal trener Aluminija Oskar Drobne. Bravo je v vodstvo popeljal Andraž Kirm, izenačujoči gol za šumarje pa je dosegel Roko Prša. Marcel Čermak je že v prvem polčasu zadel vratnico. Naslednja prijateljska tekma čaka Kidričane na pripravah v hrvaški Istri, kjer bo njihov tekmec hrvaški drugoligaš Orijent. JM mne protinapade, a jih niso kronali z zadetkom. V Sloveniji Dobovec ne odigra veliko tekem, kjer je v 18. minuti rezultat izenačen. »Res je, po hitrem vodstvu smo se preveč sprostili in dovolili domačinom vrnitev v igro. Dovolili smo jim preveč dolgih podaj, iz ene so tudi zadeli. V končnici prvega polčasa nam je vendarle uspelo tekmo 'prelomiti' v našo korist,« je dejal trener gostov Morina. Odločitev o zmagovalcu je resnično padla v zadnjih treh minutah prvega polčasa, ko so gostje izkoristili nezbranost v ekipi Tomaža (tudi preveliko nervozo) in zadeli dvakrat. Najprej je Žiga Čeh ob Bojanu Klemenčiču na približno sedmih metrih uspelo žogo sprejeti in nato zadeti v polno - 1:2. Dobro minuto kasneje je Marko Klemen-čič naredil šesti prekršek domače ekipe, tako da so do 10-metrovke prišli tudi gostje. Romihu je strel Čeha uspelo zaustaviti, a je odbito žogo ob Vindišu v gol zabil Kristjan Čujec-1:3. »Naredili smo nekaj neumnosti in prejeli dva zadetka, kar je bilo že odločilno. Če bi nam tukaj uspelo do polčasa zadržati izid 1:1, potem bi lahko bilo še zelo zahtevno za Dobovec,« pa je svoj zorni kot podal Urban Senekovič. Drugi del je bil glede razburlji-vosti le bleda senca prvega: gostje so bili zadovoljni z vodstvom, več so držali žogo v svoji posesti. Domačini na drugi strani niso želeli prevelikega tveganja, s katerim bi skorajda zagotovo doživeli visok poraz. »V drugem delu je bil naš cilj, da ostanemo blizu in da poskušamo tekmo pripeljati v odprto končnico. To nam je delno uspelo, čeprav nismo zabili gola. Tudi v zaključku nismo želeli preveč tvegati ali odigrati na silo, zato je škoda prejetega zadetka čez celotno igrišče,« je načrt opisal domači trener Gajser. Od 37. minute naprej so domačini poskusili z igro z vratarjem v polju, a je izkušenim gostom to uspelo nevtralizirati. Po eni od obramb Puškarja se je ta odločil za strel čez celotno igrišče, kar mu je tudi fantastično uspelo in je postavil končni rezultat-1:4. V petek KMN Tomaž igra še eno domačo tekmo, tokrat bodo v dvorani Šic v dvoboju neposrednih tekmecev za čim boljše mesto pred končnico gostili Mlinše. Urban Senekovič, KMN Tomaž Šic bar: »Mislim, da smo evropski Dobovec kar pošteno namučili. Skozi celotno srečanje smo se borili na vse pretege, igrali moško, z veliko kontakta, ob tem pa prikazali tudi dober futsal, morda celo najboljšega v tej sezoni. Izogibali smo se igri ena na ena, kjer je Dobovec najmočnejši, smo pa po dogovoru igrali na dolge podaje pred njihov gol, saj smo vedeli, da imajo s tem težave. Tako smo si priigrali kar številne priložnosti, toliko si jih proti njim nismo priigrali že nekaj sezon. Proti Dobovcu bi morali za morebitni pozitivni izid izkoristiti večino, mi pa smo žal le eno. Tudi tista 'desetka' bi lahko nagnila tehtnico na našo stran, a nam ni uspelo. Nikoli ne komentiram sojenja, a se mi tokrat vseeno zdi, da sta sodnika z odločitvami pomagala Dobovcu, ki tega resnično ne potrebuje, saj premore res veliko kakovosti. Res pa je, da so napake sestavni del športa, tudi sodniki jih lahko naredijo. Moramo gledati nase in podobno igro prikazati tudi v naslednjih tekmah, ki bodo za nas še pomembnejše, kjer bodo točke proti neposrednim konkurentom 'štele dvojno'.« Matej Gajser, trener KMN Tomaž Šic bar: »Prvo medsebojno tekmo v sezoni smo v Rogaški Slatini izgubili z 10:0, česar si še enkrat nismo smeli dovoliti. Fantje so stopili skupaj in dokazali, da se lahko kosajo tudi proti naši z naskokom najboljši ekipi v državi. Kljub temu da smo tekmo izgubili, bi jih pohvalil za pristop, za dobro borbo, izpolnili so večino nalog, ki smo se jih dogovorili pred tekmo. Predvsem prvi polčas smo odigrali odlično, držali do 18. minute ne- 1. SFL ZAOSTALI TEKMI, 12. KROG: Siliko Vrhnika - Oplast Kobarid 3:5 (1:2), Tomaž Šic bar - Dobovec 1:4 (1:2). 1. DOBOVEC 14 14 0 0 111:16 42 2. HIŠA DARIL PTUJ 14 11 1 2 69:40 34 3. LITIJA 14 9 1 4 55:36 28 4. BRONX ŠKOFIJE 14 6 2 6 43:54 20 5. SILIKO VRHNIKA 14 5 3 6 44:42 18 6. TOMAŽ ŠIC BAR 14 5 2 7 46:48 17 7. OPLAST KOBARID 14 4 3 7 35:44 15 8. MLINŠE 14 4 3 7 41:66 15 9. SEVNICA 14 3 3 8 42:68 12 10. DOBREPOLJE 14 0 0 14 15:87 0 RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: Tomaž Šic bar - Mlinše, Litija - Hiša daril Ptuj, Dobovec - Siliko Vrhnika, Dobrepolje - Sevnica, Oplast Kobarid - Bronx Škofije. odločen izid, tam pa so se zadeve zalomile. Gostje so z rutino in kakovostjo nato hitro dosegli dva gola. Morda bi si v tem delu zaslužili več, tudi desetmetrovke pred tem nismo izkoristili ... Končna ocena tekme je pozitivna, gostom veljajo vse čestitke, nam pa je lahko žal le zaradi kakšnega rumenega kartona preveč, saj nas v nadaljevanju čakajo pomembne tekme. Zelo me veseli napredek v igri glede na prejšnjo tekmo z Dobrepoljem. Takšne tekme si želim tudi do konca rednega dela sezone, v tem primeru se lahko nadejamo pozitivnih rezultatov.« Kujtim Morina, trener Dobov-ca: »Pomembno je, da nadaljujemo z zmagovalnim nizom. Fantom čestitam za prikazano, saj se zavedajo, da je treba status najboljšega potrjevati iz tedna v teden. Po težki tekmi Lige prvakov na Malti je bilo malo časa za regeneracijo, še zdaleč nam ni bilo lahko. Tekmo bi razdelil na dva dela, v prvem nisem bil preveč zadovoljen s prikazanim, saj smo naredili preveč napak in s tem tekmecem dovolili preveč priložnosti. V drugem delu smo zadeli le enkrat, a popolnoma dominirali, prikazali dobre akcije in proti golu Tomaža sprožili več kot 20 strelov.« Jože Mohorič _ i Nogomet • Prijateljska tekma Remi v Čatežu Nogometaši Aluminija so pruo pripravljalno tekmo pred spomladanskim delom sezone odigrali u Čatežu, njihou tekmec je bil ljubljanski Brauo. Foto: AL petek • 22. januarja 2021 Šport Štajerski 19 Rokomet • 27. SP v Egiptu Krivulja igralne forme se dviguje Foto: Martin Metelko/m24.si Slovenska izbrana vrsta je proti Belorusiji in Severni Makedoniji že prikazala vsaj delček tega, kar od nje glede na sestavo pričakujemo. Slovenija je na svetovnem prvenstvu v Egiptu odigrala tretjo (z Belorusijo 29:25) in četrto tekmo (s Severno Makedonijo 31:21) ter - kar je najpomembneje - obe dobila. S tem je ekipa ostala v boju za uvrstitev v četrtfinale. V petek, 22. januarja, Slovence ob 20.30 čaka tekma proti Švedski, v nedeljo, 24. januarja, pa ob 18.00 proti Egiptu. Proti Belorusiji klik v glavah Po prvih dvajsetih minutah igre proti Belorusiji so bili le redki, ki si že niso začeli puliti las. Visoki in močni Belorusi so nam - podobno kot dva dneva prej Rusi - očitali pravo lekcijo rokometa. Četa trenerja Ljubomira Vranješa je zaos- tajala za kar šest zadetkov (6:12). Zdelo se je, da je sanj o glavnem cilju ekipe, uvrstitvi v četrtfinale, enostavno konec. V zadnji tretjini 1. polčasa pa so se zgodile tri pomembne stvari. V centralnem bloku obrambe, ki je bil dotlej preveč statičen in je nasprotnika brez prekrškov čakal na šestih metrih, se je na dvojki prebudil Darko Cingesar. Z globljim pristopom je Cingesar začel povzročati težave beloruskemu napadu, saj žoga nasprotnika ni bila več tako hitra in ekipa Jurija Ševcova več ni prihajala do lahkih zaključkov. Kot drugo je v gol vstopil Urban Lesjak (po mojem mnenju naš prvi vratar glede na prikazano v Bundesligi) in začel marljivo zbirati obrambe, seveda tudi po zaslugi vse boljše igre njegovih soigralcev v obrambi. Na račun dveh opisanih sprememb je posledično s tem stekel protinapad, ki ga je za razliko od Deana Bombača brez odvečnega odbijanja žoge odlično organiziral Miha Zarabec. Začeli so padati lahki zadetki v mrežo Belo-rusije in nasprotnik je bil ulovljen že do konca 1. polčasa (15:15). Za 2. polčas tekme lahko rečemo, da je bil naš daleč najboljši na tem prvenstvu in na tem je treba graditi tudi v prihodnje. Prav lepo je bilo videti nasmejane fante, kako so si oddahnili po zmagi in da se jim je s hrbta odvalil velik kamen. S to zmago proti zelo neugodni Belorusiji so fantje po šokantnem porazu proti Rusiji obnovili samozavest. Severna Makedonija za trening pred Švedi Slovenija je proti Severni Makedoniji, ta je na prvenstvu zamenjala obolele Čehe, potrdila vlogo favorita in se veselila gladke zmage z rezultatom 31:21. Tudi to tekmo so fantje začeli mlačno, nato pa iz minute v minuto povečevali prestavo višje in rutinirano dobili tekmo. Znova veseli odlična forma vratarja Lesjaka, v napadu pa sta se prebudila - kar je zelo pomembno za tekmo proti Švedski - Nejc Cehte in Borut Mačkovšek. Trenerju Vra-nješu je celo uspelo spočiti nekatere najpomembnejše igralce. Zmaga nad Švedsko odpira vrata četrtfinala Švedi so v svoji skupini, kljub temu da na prvenstvu nastopajo v okrnjeni zasedbi, osvojili 1. mesto. Predvsem jih odlikuje čvrsta igra v obrambi in prav na račun nje so ugnali gostitelje Egipčane z izidom 24:23. To je bila doslej ena boljših tekem na prvenstvu. Švedi imajo odličen vratarski par Palicka - Ag-gefors, vodja ekipe je Jim Gottfrids-son. Imajo številne mlade in nove obraze, ki so ob odsotnosti nekaterih prekaljenih reprezentantov željni uspeha in dokazovanja. Igrajo izjemno disciplinirano v napadu, v obrambi pa zelo čvrsto in na meji izključitev. Na tem srečanju zagotovo ne bomo uživali v lepoti rokometne igre, to bo tekma, kjer bo odločitev o zmagovalcu padla v obrambi. Treba bo ceniti vsako žogo, vsak napad, izjemno pomembno bo vračanje v obrambo, saj Švedi preko svojih kril odlično kaznujejo vse napake nasprotnikov. In seveda brez strahu potegniti v polpro-tinapad, ki je naše najmočnejše orožje, a ga na prvenstvu še vedno nismo unovčili na želeni ravni. Zdaj je pred nami vikend, kjer se bo že začel graditi mozaik za medaljo. O Egiptu pa bomo razmišljali enako kot naši reprezentanti - po končani tekmi proti Švedski. Uroš Krstič Tenis • Državni pokal Tari zmanjkal zaključni korak Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) V Mariboru je na igriščih TK Branik Maribor pred dnevi potekal prvi v seriji članskih Telemach državnih pokalov. Februarja bo naslednji v Velenju, marca pa v Murski Soboti. Udeležba je bila izvrstna, saj je v moški konkurenci skupaj s kvalifikacijami nastopalo 72 igralcev (iz TK Terme Ptuj Jan Kupčič, Žiga Ko-vačič, Tilen Kovač, Toni Hazdovac, Žiga Bojnec in Blaž Bezjak), pri dekletih pa 52 igralk (Tara Gorinšek, Tjaša Breznik in Alja Širovnik). Pri dekletih sta Breznikova in Širovnikova začeli nastope v kvalifikacijah. Prva je klonila na zadnji stopnički (izgubila master tie break 8:10), a kot srečna pora-ženka vendarle dočakala nastop v glavnem turnirju. Tam je obstala v prvem krogu, zato pa je veliko več postorila Gorinškova. 18-letna članica ptujskega kluba je - tako kot že na nekaj zadnjih turnirjih - prikazala zelo dober tenis vse do finalnega obračuna. Tako je v štirih dvobojih oddala vsega skupaj devet iger! To bi moral biti dober obet pred zaključnim obračunom s članico domačega kluba Noko Jurič. Tako je leto mlajša Tara tudi začela in dobila uvodni niz (6:4), do otipljive prednosti pa je prišla tudi v 2. nizu (3:1 in 5:4). Tara je servirala za zmago, do rezultata 30:0 je še šlo, tukaj je bila le še dve pičli točki oddaljena do zmage, a je Juričeva zmogla preo- Foto: Sportida, TZS brat. Tekma se je nato »zlomila« v podaljšani igri, ko je bila mariborska igralka boljša z rezultatom 6:8. Z izenačenjem v nizih je Tara povsem popustila, v master tie breaku ni osvojila niti ene točke - 0:10. Pri fantih sta se v četrtfinale uvrstila dva člana TK Terme Ptuj, Jan Kupčič in Žiga Kovačič. Kovačič je proti 2. nosilcu Maticu Dimicu odigral slabše, zato pa je bil zelo blizu uvrstitve v polfinale Jan proti Tinu Kovačiču. Kar mu je en krog prej uspelo (zmagati v master tie breaku z Mihom Veličkim), mu je v drugo spolzelo iz rok, v zaključku dvoboja je klonil 9:11. Zmage na turnirju se je veselil izkušeni 25-letni Matic Špec (ŽTK Maribor). JM Telemach državni pokal, dekleta: četrtfinale: Gorinšek (6.) - Bla-ževič (Branik) 6:1, 6:2; polfinale: Gorinšek (6.) - Koče-var (Medvode, 2.) 6:1, 6:2; finale: Gorinšek (6.) - Jurič (Branik, 1.) 6:4, 6:7(6), 0:10. Fantje: četrtfinale: Kupčič (1.) - T. Kova-čič 6:2, 3:6, 9:11; Ž. Kovačič - Dimic (Triglav, 2.) 2:6, 1:6; finale: Špec (ŽTK) - Dimic (2.) 6:2, 6:2. Tenis »Vse je vnaprej določeno, odstopanj ni« V Avstraliji se teniške igralke in igralci (vsaj tisti, ki so uspešno prestali testiranja na covid-19) že pospešeno pripravljajo na serijo Foto: osebni arhiv Mizica na ploščadi pred Rod Laver Areno, ki jo imata Tamara in Zoran na voljo za kosilo, tukaj sta se jima pridružila Julian in Arantxa. turnirjev v t. i. mehurčku. Glavna pozornost bo seveda usmerjena v uvodni grand slam sezone - Odprto prvenstvo Avstralije, od 8. do 20. 2. -, a igralke in igralci z negativnim testom na covid-19 lahko računajo tudi na nastop na enem turnirju pred (31. 1.-6. 2.) in vsaj enem po tem datumu. Ostati zdrav je osnovna želja vseh, tako udeležencev kot spremljevalnega osebja in organizatorjev, zato se vsi skupaj držijo natančnih navodil oblasti zvezne države Victoria. Ta pa so resnično stroga in natančno določena. »Po nas pridejo v hotel ob določeni uri in potrkajo na vrata vseh štirih v skupini (v njej so Tamara Zi-danšek, njen trener Zoran Krajnc, Arantxa Rus in njen trener Julian Alonso, op. a.). Skupaj gremo v kombi, ki nas po označenih poteh pripelje do igrišča, ki ga od prejšnjega treninga vmes popolnoma razkužijo, tudi stole, klopi in kljuke. Treniramo natančno dve uri. Nato gremo za uro in pol v gym, ki je v bistvu šotor za vsako ekipo. Pol ure pred koncem kondicijske-ga treninga naročimo preko QR--kode hrano. Po treningu nas odpeljejo do točno določene mize za dva, ki so razporejene po ploščadi in stopnicah, ki vodijo v Rod Laver Areno. Hrano nam prinesejo v papirnati embalaži, nato pa imamo na voljo točno eno uro, da v miru pojemo. Ostati moramo pri mizi, ko znova pridejo po nas in nas celo ekipo s kombijem odpeljejo nazaj v hotel. Tam dobimo večerjo v vrečki pred vrata, podobno je z zajtrkom. In naslednji dan enako ... Vse je vnaprej določeno in ni nobenih odstopanj,« je dan v Mel-bournu opisal Zoran Krajnc. Razmere v deželi tam spodaj so glede koronavirusa zelo resne, zato tudi vsi domačini spoštujejo ukrepe. »Lahko povem samo primer, da 14-dnevna karantena velja tudi za vse Avstralce, ki se iz tujine vračajo domov. Gredo v posebej določene hotele in morajo tam ostati dva tedna. Tako je bil včeraj na televiziji izpostavljen primer, ko se je mamica z dojenčkom vračala iz Hongkonga in je prav tako morala za 14 dni v takšen hotel,« je sporočil Krajnc. Za igralke in igralce pa je vendarle najpomembnejše, da lahko trenirajo. »Obe, tako Tamara kot Arantxa, sta imeli po nekajdnevni pavzi rahle težave na uvodnem treningu, a vem, da bo iz dneva v dan bolje. Kljub temu je bil spet super občutek stati na igrišču, tudi gym so nam uredili zunaj, tako da je Tamara npr. uteži dvigovala na svežem zraku. Zelo smo zadovoljni s pogoji, res je zelo dobro poskrbljeno za vse,« je še zapisal Krajnc. JM Rola predal dvoboj v Carigradu Blaž Rola (154.) je v tem tednu nastopal na močnem challenger turnirju v Carigradu (132.000 evrov nagradnega sklada), kjer je bil njegov tekmec v 1. krogu Francoz Benjamin Bonzi (164.). 30-letni Ptujčan je oba dosedanja medsebojna dvoboja - v francoskem Bloi-su 2017 in portugalski Bragi 2019 - odločil v svojo korist. Tokrat je dvoboj še pred samim koncem na igrišču predal zaradi poškodbe. Šest let mlajši Francoz je sicer ob prekinitvi vodil 4:6, 1:2. Foto: osebni arhiv Igralke imajo na uoljo mini fitnes, ki je za usak par igralk narejen u suojem šotoru. 20 Štajerski Zanimivosti, reportaže petek • 29. januarja 2021 Motošport • Motošportnik leta Dileme ni bilo: Gajser šestič zapored Z manjšo zamudo so pri krovni zvezi AMZS podelili nagrade najboljšim športnikom na motociklističnem področju v Sloveniji za leto 2020. Glavno nagrado za športnika leta je seveda prejel svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, namesto klasične podelitve pa so tokrat pripravili skrajšano spletno različico. O tem, kdo bo motošportnik leta 2020, ni bilo nobenega dvoma že od novembra, ko je Gajser tretjič postal svetovni prvak v elitnem razredu MXGP. Nagrade najboljšim v številnih kategorijah AMZS sicer tradicionalno podeli konec decembra na slavnostni prireditvi, a tokrat zaradi koronakrize te ni bilo mogoče izvesti. Zato so se odločili za spletno različico oziroma posebno oddajo Idealna linija na svojih spletnih kanalih, v kateri so podoživeli najboljše trenutke lanskega leta in izpostavili najbolj izstopajoče dirkače. »Poleg izjemnih dosežkov naših voznic in voznikov, med katerimi še posebej izstopa četrti naslov svetovnega prvaka v motokrosu, je velik podvig, da nam je ob pan- iS AMZS AMZS ZS AMZS A ZS AMZS AM V AMZS AMZS / ZS AMZS A AMZS AMZS Foto: arhiv AMZS Tim Gajser je od AMZS zasluženo in pričakovano prejel nagrado za najboljšega motošportnika leta v Sloveniji. demiji novega koronavirusa uspelo izpeljati tekmovalno sezono. Želim, da bi v letu 2021 izpolnili čim več ciljev in da bomo lahko končno spet stiskali pesti tudi gledalci na športnih prizoriščih,« je lansko leto podoživel predsednik zveze Anton Breznik. Gajser si je laskavi naslov motošportnik leta prislužil že šesto leto v nizu. Strokovna komisija ni imela težkega dela, naslov prvaka pa je zanj že tretji v MXGP (2016, 2019, 2020) in skupno četrti v karieri (leta 2015 v razredu MX2). »Zahvaljujem se za priznanje mo- tošportnik leta, ki mi veliko pomeni, saj je to še ena potrditev dobrega dela v minuli sezoni. Zahvaljujem se tako AMZS kot vsem navijačem, ki me podpirajo. Sedaj se že pripravljam na novo sezono. Kmalu odhajam na Sardinijo, kjer bom treniral tudi na motorju. Nogomet • Špela Rozmarič, prleška igralka ŽNK Nona Pomurje Beltinci Na vrhuncu kariere v dresu Barcelone Špelo Rozmarič s Šafarskega v občini Razkrižje (UE Ljutomer) je nogomet začel privlačiti že v otroštvu. Do 12. leta je igrala skupaj z dečki v NK Ljutomer, sledilo pa je obdobje neprekinjenega, že osemletnega nastopanja v ženski nogometni vrsti Pomurja iz Beltincev. Vaše športno udejstvovanje se je pojavilo zelo zgodaj ... Š. Rozmarič: »Že od malih nog sem z veseljem spremljala športne dogodke, veliko bolj kot risanke na TV. Zanimale so me zlasti igre z žogo, v zimskem času pa sem vsako leto s teto, stricem, bratrancem in sestro zahajala v sosednjo Avstrijo, v Innsbruck, na smučanje. V OŠ smo s fanti odmore izkoristili za igranje nogometa, večkrat smo se za žogo podili tudi po pouku ... V 6. razredu sem se začela ukvarjati z badmintonom, zgolj rekreativno, a je postajalo vse bolj resno. Trenirala sem 3- do 4-krat na teden po dve uri, popoldne pa sem opravila še trening nogometa. Redno sem se udeleževala šolskih tekmovanj v badmintonu, v srednji gostinski šoli pa sem se tri leta zapovrstjo uvrščala na šolsko državno tekmovanje in v 4. letniku postala državna podprvakinja. Badmintona se resneje pozneje nisem nikoli lotila, saj mi je nogomet pomenil več in sem mu namenila vso pozornost.« Kdaj ste začeli razmišljati o aktivnem igranju nogometa v kateri od ženskih ekip? Š. Rozmatič: »Ko sem nastopala s fanti ljutomerskega kluba na raznih turnirjih, so me večkrat vabili v ŽNK Pomurje, ki je takrat še imel sedež v Filovcih, a se zaradi precejšnje krajevne oddaljenosti nisem odločila za odhod v Prek-murje. Z mojim uradnim zaključkom igranja v fantovski ekipi pri dvanajstih letih je iz ŽNK Pomurje znova prišlo povabilo, naj se jim priključim na treningih. Med tem časom se je klub preselil v Beltince, kar mi je zelo ustrezalo, saj gre za relativno kratko pot na relaciji Razkrižje-Beltinci. Takrat sem se brez razmisleka povabilu odzvala, seveda ob soglasju staršev, še zlasti oče je bil z mojo idejo zelo zadovoljen.« Kdaj se je pričelo zares in kdo so bili vaši učitelji, trenerji? Š. Rozmarič: »Moj prvi trener pri NK Ljutomer je bil Zvonko Mihalič, ki me je nenehno podpiral, mi stal ob strani, me spodbujal in mi priskočil na pomoč, ko sem jo najbolj potrebovala. V ŽNK Pomurje me je pri selekcijah U-12 in U-14 treniral Grega Zver, ko sem igrala za selekcijo U-17, pa so se na trenerski klopi zvrstili Nuša Ladinek, Mateja Zver in Sandi Bauer. V članski ekipi sem doslej imela tri trenerje, najprej Bojana Jančarja, s katerim smo se v sezoni 2014/15 uvrstili med 32 najboljših ekip v Evropi. Za njim je trenersko mesto prevzela Nuša Ladinek, sedanji trener pa je Sandi Bauer, ki nas je po šestih letih znova pripeljal med 32 najboljših ekip v Evropi (UEFA Women's Champions League). Dejansko sem začela že pri kadetinjah s 14 leti, ko sem prvo tekmo odigrala proti ekipi Ve-lesovega, to je bilo 7. aprila 2012. Leto kasneje, v sezoni 2012/13, sem odigrala prvo tekmo v članski vrsti proti ekipi Krke (13:0), tri tedne kasneje je sledil še moj debi v pokalnem tekmovanju, kjer smo z 9:0 premagali Radomlje.« Kakšna igralska pozicija vam je bila dodeljena? Š. Rozmarič: »V kadetski vrsti sem naprej igrala kot leva krilna igralka, torej bolj napadalno. Trenerka Mateja Zver me je pri U-17 postavljala v napadalne vrste. Skupaj s Špelo Kolbl, mojo najboljšo prijateljico, sva v sezoni 2012/13 Upam, da nas boste letos lahko spremljali na dirkah in navijali za nas ob progi, saj ste navijači v lanskem letu zares manjkali,« je ob prejemu domače lovorike povedal najuspešnejši slovenski motošportnik vseh časov. Gajser si je v minulem letu privo-zil tudi priznanje za mednarodne dosežke, ki so ga dobili še spe-edwayist Matej Žagar za 11. mesto v svetovnem prvenstvu v spe-edwayu, motokrosist Jan Pancar za 20. mesto v svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2, kartista Xen De Ruwe in Sebastjan Bergant za prvo mesto v srednjeevropski coni v kartingu (De Ruvve v razredu Rotax DD2, Bergant v R-MASTERS), voznika minimota Jan Poropat za 4. mesto na evropskem prvenstvu v razredu OPEN 50 in Tian Krševan za 4. mesto na evropskem prvenstvu v razredu O HVALE 110 ter Miha Špindler za 4. mesto na evropskem pokalu v superenduru. Podelili so tri kristalne čelade, ki jih prejmejo tekmovalci za vsak peti osvojeni naslov državnega prvaka. Prislužili so si jo Jan Poropat za peti naslov v minimotu, Sašo Kragelj za že 20. naslov v motok-rosu in Katja Pivk za peti naslov v kartingu. Posebno priznanje za dolgoletno delo pa je dobil Peter Verbič. Na domači sceni je zveza razglasila najboljše v državnih prvenstvih v cestno-hitrostnem motocikliz-mu, cross countryju, trialu, spe-edwayu, motokrosu in kartingu ter podelila posebna priznanja najboljšim voznikom in priznanja za najboljšega organizatorja dirk v Sloveniji. Pot se začne na domačih dirkališčih Pot na svetovni tron pa se seveda začne na domačih dirkališčih in progah, zato je AMZS ob vseh, ki so krovno zvezo in Slovenijo uspešno zastopali na mednarodnih tekmovanjih, razglasil tudi najboljše v državnih prvenstvih v cestno hitrostnem motociklizmu, cross countryju, trialu, speedwayu, motokrosu in kartingu ter podelil posebna priznanja najboljšim voznikom posamezne panoge in priznanja za najboljšega organizatorja dirk v Sloveniji v letu 2020 po panogah. Tekmovalci iz ptujskega območja so bili tudi letos zelo uspešni v kartingu. Naslov državnega prvaka sta iz AMD Ptuj osvojila Nik Ščulac (Rotax Micro Max) in Nik Trobec (Rotax Mini Max) iz AMD Hajdina pa Dimitrij Mlakar (Rotax Max Junior) in Jan Skledar (MZ2), drugo mesto sta osvojila Vid Pšajd (AMD Hajdina - KZ2) in Matic Kolmanič (AMD Ptuj, Rotax Max Senior), tretje pa Taj Kovačič (AMD Ptuj - Rotax Max Junior), Kaja Kralj (AMD Ptuj - Rotx Max Senior) ter Primož Matelič (AMD Hajdina -Rotax DD2). Med društvi je naslov državnih prvakov v kartingu osvojila ekipa AMD Ptuj. sta, JM zasedali 1. in 2. mesto na listi strelk, skupaj sva zabili kar 56 golov. Ko sem prestopila k članski ekipi, me je takratni trener prepoznal kot obrambno igralko, že zaradi izjemne konkurence v napadu. V zadnji liniji je primanjkovalo igralk, zato sem se na začetku znašla na levem boku. S prihodi in odhodi igralk v trenutku ni bilo nobene, ki bi prevzela mesto levega 'štoper-ja'. Takrat me je trener postavil na to pozicijo in moje igralno mesto se od takrat ni več spremenilo.« Koliko tekem ste odigrali v 1. slovenski ženski ligi, kakšno je število doseženih zadetkov, je kakšen ostal v posebnem spominu? Š. Rozmarič: »V članski vrsti, za katero igram od 15. leta (sezona 2012/13), sem odigrala 134 tekem, v pokalnem tekmovanju pa še 20. Dosegla sem 21 zadetkov. Nobeden se mi ni posebej vtisnil v spomin, vsakega se skupaj s soigralkami zelo veselim.« Kakšna je vaša ocena kvalitete ženskega nogometa in čemu pripisujete superiornost ŽNK Pomurje v slovenskem prostoru že vrsto let? Š. Rozmarič: »Menim, da kakovost nogometa v slovenski ženski ligi vsako leto napreduje, kar pomeni, da ekipe redno vadijo in se dobro pripravljajo na tekmovanje. Opaziti je, da tudi nekoliko manj kvalitetni klubi delajo resno, kar je vidno na tekmah, saj se igralke zelo trudijo in želijo pokazati vse svoje znanje. Žal prave konkurence v slovenski ligi skorajda nimamo, blizu nas je ljubljanska Olimpija, sledita nekoliko slabši, a perspektivni ekipi ŽNK Krim in ŽNK Radomlje, vse drugo je nekaj povprečnega. Dosežki ŽNK Pomurje so plod trdega in vztrajnega dela. Tudi politika vodenja kluba in zadane smernice, ki temeljijo na vzgoji domačega kadra, dajejo bogate sadove. Zelo sem ponosna, da sem del ženske nogometne družine iz Beltincev, kjer sem v enajstih sezonah doživela številne radosti, ki jih prinaša tovrstna športna panoga.« Kakšne pa so vaše mednarodne izkušnje? Š. Rozmarič: »Zagotovo je naša liga v precejšnjem kakovostnem zaostanku v primerjavi z evropskimi tekmami. Čeprav se za nastope v Evropi še posebej pripravljamo in vadimo, to ni dovolj. Večina evropskih držav ima večje število kvalitetnih ekip, ki se borijo za vrh lestvice, zato v sezoni odigrajo več močnih tekem kot pri nas. Tekma nacionalnega prvenstva je povsem nekaj drugega kot dvoboj na evropski ravni. Moram pa se pohvaliti, da sem se pri 16. letih z našo ekipo prvič uvrstila med 32 najboljših ekip v Evropi (UWCL); igrale smo proti ekipi Torresa iz Italije. Tudi v lanski sezoni se nam je uspelo prebiti med 32 ekip na evropski ravni, kar je izjemen uspeh naše pomlajene vrste.« Vaš reprezentančni status in ambicije? Š. Rozmarič: »Za slovensko žensko A-reprezentanco igram štiri leta, prvi nastop sem imela leta 2017, ko smo igrale kvalifikacijsko tekmo proti reprezentanci Nemčije v Ingolstadtu. Skupaj sem doslej zbrala 21 nastopov. Z reprezentanco sem leta 2019 osvojila Croatia cup - premagale smo Hrvaško, Ukrajino in v finalu še Srbijo. Igrala sem tudi za mlajši selekciji slovenske reprezentance WU-17 in WU-19. Menim, da si vsaka igralka, ki ob rednih treningih dobro igra za svojo ekipo, zasluži vpoklic v izbrano vrsto. Tudi jaz sem morala dolgo garati, da sem si izborila mesto med najboljšimi. Prav gotovo je cilj vsake igralke, da se uvrsti na seznam kandidatk, ki bodo zaigrale v reprezentanci. Prepričana sem, da sedanja članska vrsta veliko obeta.« Kakšna bo vaša nogometna prihodnost? Š. Rozmarič: «Prav je, da razmišljam o prihodnosti, a vendarle živim za sedanjost. Igranja v tujini ne izključujem, saj je tak korak eden mojih nogometnih ciljev. Trenutno ostajam zvesta domačemu klubu, saj mi daje vse potrebne pogoje za osebni razvoj. Sem pa že velikokrat povedala, da če me pokličejo iz slovite Barcelone, ki je moj najljubši klub, brez odlašanja podpišem.« Niko Šoštarič ^^ sport@radio-tednik.si ^ M ^ M športni tednik petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 21 Haloze • Čas za Vincekovo rez Srečno novo vinogradniško leto V Halozah velja dan sv. Vincencija za sredino zime. Na ta dan Haložani začnejo rez v vinogradu. Vinogradnik odreže najlepše šibe (rozge), jih v vodi postavi na svetlo in toplo mesto. Šibe, ki vzbrstijo, kažejo, kakšna bo letina. Te šibe nato povežejo v presmec, ki ga na cvetno nedeljo nesejo k blagoslovu. Vincekovo je neke vrste prelomnica, ki napoveduje, da se zima preveša v drugo polovico. Dan se počasi podaljšuje, trta je pripravljena za prva dela v vinogradu. Po starih običajih vinogradniki najprej obrežejo nekaj trt, nato obesijo na trto suhe klobase in slanino ter jo zalijejo s starim vinom. Vse to je treba narediti, da bo dobra letina in veliko vina in mesa pri hiši. Nato duhovnik opravi blagoslov trte in vse narave, čemur sledi še tisti lepši del, ko gospodar vinograda za vse pomagače pripravi obilno vinogradniško malico, ki jo zalijejo z rujnim vincem. Kot se spodobi za takšen praznik, se zaigra še na harmoniko in oglasi se prelepa ljudska pesem, ki opeva trto in vinograde. V jutru na Vincencija se torej vinogradnik in vinograd vsako leto znova zaljubita. Skupaj bosta celo leto garala in bosta zelo odvisna od vremena, ki bo določalo pridelek, njegovo kakovost in količino. Na ta dan si vinogradniki voščijo srečno vinogradniško novo leto. Foto: Sandi Šprah K Vincekovi rezi obvezno spada tudi blagoslov; tako je potekal v Podleh-niku. Prastari običaj vinogradnikov, ki se zadnja leta vse bolj obuja in ima in postaja že prava turistična atrakcija, privablja staro in mlado. Danes so to že družabni dogodki, nekoč pa je delo opravil le gospodar z manjšim številom pomočnikov. Ko je bil v gorici še globoki sneg, se je rezač odpravil na delo v vinograd. Zeblo ga je v roke in noge, saj ni imel toplih rokavic, obut je bil le v gumijaste škornje, brez toplih nogavic, noge si je povil v kose tkanine (žoke). Obrezati trto pa ni tako popolnoma preprosto, kot se lahko komu zdi. To je zahtevno opravilo, ki ga ni moč prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravijo kar sami. Pravijo pa, da je rezač prvi berač. Ali pa, da rezač lahko odnese polovnjak vina, če slabo oz. nepravilno obreže trto. Foto: Sandi Sprah Rez mora biti opravljena pravilno, saj v nasprotnem primeru rezač naredi več škode kot koristi. Pravilno rez je prisotnim prikazal strokovnjak Andrej Rebernišek. V zadnjem času pa, kot povedano, postaja vincekovo tudi turistična priložnost. Vinogradniška druženja različnih vinskih društev, Vinceko-vi pohodi po vinorodnih vrhovih, posebni obredi z nagovarjanjem vinograda in dobrikanjem vinski trti ter cerkveno blagoslavljanje trte, domača hrana in pijača privabljajo številne goste - seveda, ko ni epidemije in omejevalnih ukrepov. Zdenka Golub Vincekovo praznujemo 22. januarja, na god svetega Vincencija, kije zavetnik vinogradnikov, mornarjev, krovcev, drvarjev, opekarjev, lončarjev, gozdnih delavcev. Ta svetnik je veljal med kmečkim prebivalstvom za vremenjaka-vremenarja. Ta dan godujejo: Cencek, Cincek, Cene, Vinc, Vince, Vincenci, Vincent, Vinček, Vinko; ženske oblike imena pa: Vincencija, Vinka. Hajdina • Restavratorska dela v cerkvi sv. Martina Znameniti gotski prezbiterij skriva še veliko zanimivih stvari Konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi sv. Martina na Zgornji Hajdini, ki so se začela po martinovem leta 2018, se bodo nadaljevala tudi letos. S sredstvi sta v prvih dveh letih obnove delno pomagala Ministrstvo za kulturo in Občina Hajdina. Foto: Črtomir Goznik Pri restavratorskih posegih odkrili veliko figuralno poslikavo sv. Martina. Ministrstvo za kulturo je s 5.800 evri na osnovi razpisa delno sofinanciralo restavratorsko-konser-vatorska dela na področju stenske slike na severni strani ter spodnjega dela prezbiterija. Ostali finančni del tega projekta je financirala Župnija Hajdina. Sredstva v višini 8.000 evrov, ki so jih pridobili od Občine Hajdina, pa so bila uporabljena za vsa ostala konservatorsko-restavratorska dela, ki niso bila del razpisa. Obnova znamenitega gotskega prezbiterija je večletni projekt, ki poteka dosledno po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in odgovorne konservatorke Simone Menoni Muršič, ob prisotnosti vrhunske stroke za to področje. V hajdinski župniji pa so še posebej veseli, ker so imeli srečno roko tudi pri iskanju restavratorke Nastje Nylaander, ki dela s srcem ne glede na letni čas. Tudi v nadaljevanju konservator-sko-restavratorskih del pričakujejo delno sofinanciranje Ministrstva za kulturo na podlagi razpisa. V zaključni fazi je pridobivanje potrebnih dokumentov za prijavo. Tudi letos računajo na sredstva kulturnega ministrstva in občine „Ministrstvo za kulturo je tudi za letošnje leto pripravilo razpis, na osnovi katerega se lahko zainteresirani prijavljamo na razpis za delno sofinanciranje projektov, ki so že v teku ali se na novo odpirajo. Pripraviti vso dokumentacijo, ki je potrebna za razpis, je zahtevno delo. Tudi tokrat smo to delo zaupali restavratorki Nastji Nylaander, ki zagotovo najbolje pozna pro- jekt, saj na njem kot restavratorka dela že tretje leto. Pogoj, da se sploh lahko prijaviš na razpis, je pozitivno mnenje maribosrke enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Tako z zavodom kakor tudi z dr. Simono Menoni Muršič dobro sodelujemo, zato ne dvo- Foto: Črtomir Goznik Marijan Fesel, župnik in naddekan: „Restavratorska in obnovitvena dela v cerkvi sv. Martina se nadaljujejo. Trenutno so zaradi prenizkih temperatur sicer začasno ustavljena." mim v pozitivno mnenje. Ali bomo na razpisu tudi uspešni, je v domeni tistih, ki na ravni Ministrstva za kulturo odločajo o projektih in višini sofinanciranja. Upam, da nam bo uspelo, saj nam vsak evro pride prav pri tem obsežnem projektu, še posebej v času, ko smo zaradi epidemije koronavirusa prikrajšani za sredstva, ki bi jih verniki ob obisku maš namenili tudi za vzdrževanje sakralnih objektov v lasti župnije. Računamo seveda tudi na pomoč lokalne skupnosti, ki bi sofinancirala obnovo prezbiterija v tistem delu, ki ni stvar razpisa," je povedal župnik in naddekan Marijan Fesel, ki je tudi najzaslužnejši, da so se lotili obnove starega gotskega prezbiterija. Nadaljevanje del v začetku marca Nastja Nylaander, restavrator-ka, specialistka za stenske posli-kave, je te dni povedala, da se restavratorska in obnovitvena dela v cerkvi sv. Martina na Hajdini na- Hajdinska cerkev je od leta 1989 kulturni spomenik lokalnega pomena, ki pa bi bil lahko tudi kulturni spomenik državnega pomena glede na prezbiterij, ki je s svojim zvezdastim rebrastim obokom, najstarejši in tako edinstven v Sloveniji, nekaj posebnega so tudi parlejanske maske. Stari gotski prezbiterij, ki je bil zgrajen ob koncu 14. ali v začetku 15. stoletja, želijo v celoti konservirati in restavrirati, kot temu edinstvenemu spomeniku pritiče. V cerkveno stavbo nove cerkve iz leta 1874je gotski prezbiterij stare hajdinske cerkve vključen kot stranska kapela. daljujejo, vendar so od 10. decembra lani začasno ustavljena zaradi prenizkih temperatur v sami cerkvi in na ostenju prezbiterija. „Upo-rabljamo namreč materiale, ki se pri nizkih temperaturah (pod 10 stopinj Celzija) ne smejo uporabljati oz. se njihova učinkovitost precej zmanjša. Tako predvidevam, da se bodo dela nadaljevala ob koncu februarja letos. Pri konservatorsko-restavratorskih posegih na stenski sliki na severni steni smo odkrili, da gre za veliko figuralno poslikavo sv. Martina, ki je po besedah strokovnjakov zelo kakovostno delo, a zaenkrat še ni datirano. Na stropu pa so bile na primarnem ometu odkrite naslikane zvezde, za katere pa ni bilo nikjer podatka, da obstajajo. Sam prezbiterij še skriva veliko zanimivih stvari," je še dodatno pojasnila Nylaanderjeva. MG Ormoško • O zaključenem projektu na tiskovni konferenci Za turizem brez odpadkov Občine na ormoškem koncu so skupaj s podjetjem Zeniac v preteklem letu izvedle projekt, ki na eni strani pro-movira življenje brez embalaže, ob tem pa podpira tudi blagovno znamko Destinacija Jeruzalem. Projekt naj bi bil vreden okoli 68.500 evrov, večji del denarja pa naj bi zagotovila LAS-UE Ormož. Poglavitni del projekta je bil nakup opreme, ki bo omogočal razvoj turizma na ormoškem območju in promocijo blagovne znamke. Nabavili so šest interaktivnih panojev. Od tega so štirje panoji postavljeni na različnih točkah občine Ormož, en je v občini Sv. Tomaž in en v Središču ob Dravi. »Namenjeni so obveščanju domačinov, turistov in vseh drugih, ki se ustavijo v naši občini,« je povedal Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, ki je v projektu nastopala kot vodilni partner. Nakupili so tudi stroj za pomivanje kozarcev in 2.000 promo-cojskih kozarcev z napisom »Jeru- zalem Slovenija«, namensko pa naj bi se uporabljali na različnih slavnostnih in promocijskih dogodkih. Uporabljale naj bi jih vse tri občine kakor tudi ormoški zavod za turizem. »Kozarci nam bodo še v po- sebno pomoč pri promociji na sejmih, ki jo izvaja Zavod za turizem Ormož,« je dejal Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož. Z uporabo novih, steklenih kozarcev naj bi se v prihodnje izognili uporabi plastič- nih kozarcev na raznih prireditvah. Kozarci so po sami obliki primerni za slavnostne prireditve, medtem ko na veselicah najbrž ne bodo prva izbira, kaj šele na zabavnih dogodkih za otroke. Povsem nasprotno pa so vsakodnevno zelo uporabne vreče iz blaga za večkratno uporabo in torbe, ki jih je moč namestiti tudi na kolo. Projekt naj bi bil vreden okoli 68.500 evrov, večji del denarja (50.000 evrov) pa naj bi zagotovila LAS-UE Ormož. Na tiskovni konferenci so partnerji projekta zatrdili, da so cilji doseženi. Med njimi so posebej izpostavili spodbudo trajnostnemu turizmu, promocijo ponovne uporabe izdelkov in življenje brez embalaže. Karmen Grnjak Foto: KG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. januarja 2021 PETEK 22. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Sola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:05 Utrip Ormoža 10:05 Cista umetnost-januar 2021 10:25 Pomurski tednik 10:50 Športno: Pregled leta 2020 11:00 Obzornik TV "Dravograd 11:20 Pogled nazaj 11:40 Mura Raba, 14. del 12:00 Ptujska kronika 12:20 Dejansko gospod 13:55 Zgodbe o gradu Tumišče 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica [slo.) 18:55 Glasba iavse 19:25 Gospodje ptujski 20:00 Ptujska kronika 20:25 pogled nazaj 20:45 Čista umetnost - januar 2021 21:05 Športno: Pregledleta 2020 21:15 Skozi trpljenje v svobodo 22:00 Ptujska Ikromka 22:25 Deček in njegov pes 00:15 Videostrani SOBOTA 23. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Soia zdravja 8:40 Animirana pripovedka 8:50 Glasba za vse 9:20 Guliverjevo potovanje 10:40 Izgubljen, da najden 12:00 Pregled tedna 12:30 Pogled nazaj 12:50 Športno: Pregled leta 2020 13:00 Cista umetnost - januar 2021 13:20 Mura Raba. 14. tki 13:40 Chariie Chaplin 14:15Vjdeostram 17:30 Kuhinji« 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Športno: Pregled leta 2020 19:05 Cista umetnost-januar 2021 19:25 Glasbena osmica (tuja) 20:00 Pregled tedna 20:30 Zadnji človek na svetu lika 22:45 Proslava ob 1950 obledmci Ptuja 00:20 Videostrani_ lir d 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj PISANA ■ ZMWHA • AKTUAINA NEDELJA 24. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Sola zdravja 8:40 Animirana pripovedka 8:50 Dejansko qospod 10:25 bolita a ^ 11:25 Glasba za vse 12:00 Pregled tedna 12:30 Športno: Pregled leta 2020 12:40 Pogled nazaj 13:00 Cisu umetnost - januar 2021 13:20 Mura Raba, 14. del 13:40 CharlieChaplin 14:10 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica ($la) 19:20 Cista umetnost-januar 2021 19:40 Film od blizu 20:00 Pregled tedna 20:30 Športno: Pregled leta 2020 20:40 Pihalni orkester 2 Omarjem 22:00 Ptujska kronika 22:30 Lovec na vampirje »D« 00:15 Videostrani PONEDELJEK 25. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Sola zdravja 8:40 Animirana pripovedka 8:50 Kuhinjica, 9:35 Obzornik TV Dravograd 10:15Cista umetnost-januar2021 10:35 Glasba za vse 11:05 Športno: Pregled leta 2020 11:15 Pogled natai 11:40 Mura Raba, 14. del 12:00 Pregled tedna 12:30 Operni večer na Panorami 14:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 pogled nazaj 19:20Čista umetnost-ianuar2021 19:40 Športno: Pregledleta 2020 19:50 Arbitrium 20:00 Seja MS MO Ptuj 21:35 Chariie Chaplin 22:00 Pregled tedna 22:30 Ptujska kronika 22:55 Tadej Toš in odpadki 00:00 Videostrani Lepi spomini ne bledu O! I ieto XXXII.. Sr. n Ptuj, 7. junija 1979 CFNA 4 DINARJE vu ISSN 0040— 1878 Glasilo SOCIALISTIČNE ZVEH DELOVNEGA LJUDSTVA SEBINI Človek si srečo usivari sam (stran 3) Kakšno mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje obmoija Pofskava (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnik «volanom (stran ITI PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah "Ciaiw ir,. M DA SC.. : Snemanje porok firOMOvolint» Mi nclii u Jana in '.vtki dubradttUii iim vci delavnih uspAgv, /j i " LjuMjMe .kuilirtj r — MOMC I-Oi.f. bili pjiuirili I udi hriradiric Joii Poj ►REC BK PRODUKCIJA nirjri I/OS DoriutM, >11 lfrd.ll d'>Un Jcljo |¥! itiotjlem Up „,rrn., m , »vg,,h Uiiifnili eviiJfc ^itesiTTj niSV^r1w SWS ■ 1 l-"1 ,K Mm' ""IjI' iiMJViniirdsc picjt'if u Ikl.1 v iviHulii,, crr*v v icj jjjsMHWI !sa jsanssj c.-=isa? SSiSifKSSifiT™" *......KKVSSE MmiMiprjimhinicresninikvnnosu si iraviie cikfduiili «i i...,..............srji'TS ■ "L - I" ...... lljailTOq -. lil. „b n,: a i:" ................. »iiffi;: ' ic^aatia^Bga^ /»'jpj*]" ptlTiulo naii.'Jilr rjvljalci menili d ¡Si» J BK Produkcija Tržaško cesto 65, 2000 Moribor inFo@fbkprodukcijo.si 031/3^-639 Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika, zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ■~for KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor; Drago SlamerŠak Odgovorna urednica; Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije; Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02)749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Prenos iz www.tednik.siwww.radio-ptuj.si App Store petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 23 P NOTRANJA VRATA Vhodna Oso, '^cov PARKET ^ /Okna'-.. Senčila ^IJlMUff 031 G00 7T7 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. íS> STROJNE INŠTALACIJE * VALENKO Neflc Valenbo s.p.. SEr^retova j i6, Ptuj Vodovod * Ogrevanje • Vzdrževanje * Servis * Klimatske naprave Q 031 783 689 O instalacije.valenkoig'gmaît.corn O «instalacije va t en k o ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. NEPREMICNINE PRODAMO - dvostanovanjsko vzdrževano hišo na čudoviti lokaciji na Vičavi - Ptuj, 201,20 m2, letnik 1976. Cena: 150.000 EUR, nc/Mtv tel.: 041 933 151, ^ ""vio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio ZAPOSLITEV KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, IMT in ostale znamke v kakršnemkoli stanju ter kupim tudi kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM prašiče v teži 100-170 kg, po ceni 1,80 eur/kg, in odstavljene plemenske svinje v teži 200-250 kg, po ceni 1,20 eur/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM mesec dni staro črno-belo teličko in prašiča, 280 kg in 180 kg. Tel. 041 824 528. PRODAM odojke, težke približno 30 kg. Telefon 041 809 814. PRODAM prašiče, težke od 30 do 80 kg, in zajce. Tel. 051 335 017. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 02 746 15 01. PRODAM prašiče, težke okrog 80 kg, cena za en kos je 100,00 EUR. Tel. 031 389 078. KUPIM ne brejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM bikca, križan limuzin-simenta-lec, odstavljen od mleka, težkega 145 kg. Tel. 070 250 441. PRODAM dve breji telici, pašni. Cena po dogovoru. Tel. 041 288 063. PRODAMO odojke in svinjo za zakol. Stojnci 130. Tel. 031 845 522. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da začnemo prodajo mladih nesnic, rjavih, hisex v začetku nesnosti v četrtek, 4. 2. od 8.30 do 17. ure, vsak dan. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. ZAPOSLIJO ZIDARJA oz. delavca z izkušnjami v gradbeništvu. Za Informacije pokličite na tel. 041 601 249. Gradbeništvo Emil Jasenc s.p., Domava 85a, Dornava. n ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. "71 nur i/ A A i/n i A 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Program TV Ptuj 23. in 24. januar 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 Projekt gradnje kanalizacijskega sistema. MO Ptuj s pomočjo evropskih in državnih sredstev v prihodnjih dveh letih načrtuje gradnjo 32 km kanalizacijskih cevovodov; V spomin preminulemu Vladu Babič, zadnjemu mlinarju na reki Muri, predvajamo mednarodno nagrajeni dokumentarni film, posnet leta 1999, avtorja Tinčka Ivanuše - Ne utihni stari mlin; Na 1. Mednarodnem festivalu gorniškega filma izročeno posebno priznanje filmu Dežela Šerp, posvečeno alpinistu Alešu Kunaverju. Alpinist Aleš Kunaver in novinar Zoran Jerin sta bila prva Slovenca, ki sta videla nepalsko Himalajo; Predstavljamo vam TV nanizanko - Mi znamo. Napotki mladim za lažjo odločitev v poklice kuharja in natakarja. Projekt Mi znamo, je ideja in podpora Ministrstva za gospodarstvo RS; Lovska oddaja - Dober pogled. Lovci sedmih pokrajin so pripravili letna poročila njihovega dela. Lovec Silvo Jelinčič iz Kobarida je posnel film - Kraljevstvo medveda. Lovske fotografske mojstrovine - trenutki v naravi; Glasbeni spot - Modrijani z Natalijo Verboten; Predstavlja se Jasmin Stavros s svojimi pesmi; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PRODAMO obnovljeno hišo na Ptuju, zelo lepa lokacija, ugodno. Tel. 070 270 130. v.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. PVC okna, vrata, senčila Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA V Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2021 PROGRAMSKI NAPOVEDMK PETEK, 22. januar Video strani Jutranja telovadba Veseloigra - Dijaški dom za babice Binkošti na vasi, Lenart 2010 Video strani Italijanska trgovina - v živo 80 let PGD Desencl 2009 Dan vrtca Gorišnica 2019 Idealna linija, AMZS športna oddaja Astro - v živo Video strani SOBOTA, 23. januar 00;00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Koncert pevske skupine Ftorina 09:30 Utrip Ormoža 11:00 Lepo je biti muzikant II 2019 13:15 Video Strani 18:00 Antonova prireditev, Stoperce 2019 19:00 Koncert zavodovih PZ, Majšperk 2019 20:00 Koncert kiap, Markovcl 2018 22:30 Ujemi sanje 23:50 Video strani 00:00 08:00 08:30 10:40 12:30 14:30 18:00 20:00 21:00 21:45 23:00 S P -3 £ iï P tr 5 o° o <^^ Nagradno turistično vprašanje oven V gastronomsko obarvanem letu, v katerem je Slovenija nadvse ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija, je te dni potekala že tretja razglasitev najboljših po vodniku Gault&Millau. Spletni razglasitvi bo v februarju sledil še tiskani vodnik, v katerem bo vrhunsko gastronomsko ponudbo predstavilo 153 restavracij, 67 vinskih kleti s 198 ocenjenimi vzorci vina, več kot 80 kulinaričnih zbirališč, 13 pivovarn. V njem bo predstavljenih tudi več kot 30 slovenskih živilskih proizvodov. V preteklih dveh vodnikih sta se s Ptuja v ta prestižni vodnik uvrstila Gostilna Grabar in vinar Bojan Kobal s svojimi vini. Organizatorji ptujskega festivalskega dogajanja so v tem času že bolj ali manj zaključili priprave na letošnje festivalsko poletje, od vsebine do udeležencev. Odločeni so, da bodo festivale izvedli, tudi z upoštevanjem omejevalnih ukrepov. Še vedno pa jim največ težav povzročajo finance. Kot vsako leto. Upajo pa, da bodo letos uspešno zaključili tudi kandidature na razpisih. V prejšnjem tednu je bil tudi že objavljen razpis za letošnjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Vabila kmetijam za udeležbo bodo poslali v prihodnjih dneh. Prvo ocenjevanje dobrot s slovenskih kmetij naj bi izvedli že 3. marca. Banka Slovenije je te dni objavila podatke o vrednosti izvoza potovanj v obdobju enajstih mesecev leta 2020. Ta je znašala 1,01 milijarde evrov ali 60,4 odstotka manj kot leta 2019 v enakem obdobju. Dolina Soče se je uvrstila med 20 kandidatov na naziv Najboljša evropska destinacija 2021, kar je novo priznanje eni slovenskih turističnih desti-nacij. Tudi sicer so se v preteklih dneh v prepoznavnih mednarodnih medijih ponovno razpisali o Sloveniji kot uspešni in obiska vredni turistični destinaciji, ki ji k večji prepoznavnosti pomagajo tudi uspešni športniki. Aktivne počitnice pa so tudi sicer eden od ključnih turističnih produktov slovenskega turizma. Slovenski športniki so odlični ambasadorji in pro-motorji države, turizma in nacionalnega znaka I Feel Slovenia. Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid, z vsako njihovo zmago in drugimi špor- tnimi uspehi se krepi ugled Slovenije kot športne destinacije. Slovenska talogu Turistične kmetije v Sloveniji, Moj način oddiha na podeželju, jih turistična organizacija predstavlja Slovenijo kot deželo vrhunskih športni- svojo ponudbo predstavlja 144 oz. vse tiste, ki so vključene v Združenje kov in trajnostno destinacijo za aktivno doživetje prostega časa. turističnih kmetij Slovenije. Z območja UE Ptuj se v katalogu predstavlja Slovenija ima 900 turističnih kmetij, od tega 480 izletniških kmetij, 102 le ena, in sicer Pri kapeli (Veršič-Druzovič) v Drbetincih, ki je tudi sicer ena vinotoča, 37 osmic in 498 turističnih kmetij z nastanitvijo. V novem ka- prvih kmetij na tem območju, ki se je odločila za turistično dejavnost. Na tem območju je aktivnih med 15 in 20 turističnih kmetij oz. celo manj, saj se njihovo število vztrajno zmanjšuje tudi zato, ker nimajo naslednikov. Z novim katalogom želita izdajatelja STO in Združenje turističnih kmetij Slovenije spodbuditi Slovence, da bi tudi letos za svoje počitnice izbrali slovensko podeželje, tako kot v letu 2020, ter s tem še bolj začutili njegovo pristnost. Številni pravilni odgovori so pokazali, da so naši bralci zelo na tekočem s podatki o turističnih in drugih zanimivostih v Sloveniji. Na vprašanje o tem, kje najdemo največjo drevesno hišico v Sloveniji, so vsi pravilno odgovorili, da jo najdemo v mestnem gozdu v Celju. Nagrado bo prejela Zdenka Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, koliko vinogradnikov je v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 29. januarja. r' nagradno turistično vprašanje Koliko vinogradnikov je v Sloveniji? I ................................................................................................. | VI Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... J Foto: ČrtomirGoznik Davčna številka:....................................................................... Najnovejsi katalog Tumttčra kmetije v ^mi^, Moj mcm oddiha na Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. podeželju. Foto: DOPPS