Iz naše organizacije. Eranjsko. IJubljanska ufilt. druStro bo imelo v nedeljo, dne 6. marca, o b t r e h popoldne, v I. mestni šoli, redni občni zbor z običajnim vzporedom. K mnogobrojni udeležbi vabi o d b o r. Štajersko. Šmarsko-rogaško učlt. drnštro ima svoj občni zbor dne 3. sušca 1910 ob pol 10. uri dopoldne ? Šmarju s sledečim Tzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitre. 5. „0 lararoTanju" — poroča tovariš Prlinc. 6. Slučajnosti. Ob 9. uri dopoldne je pri Gradu odborova seja, E mnogobrojni udelezbi vabi predsednik Učiteljsko drnštTO za ormoškl okraj zboruje v četrtek, dne 3. marca t. 1., ob 10. uri predpoldne r ormoški okoliški šoli po naBtopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadDJega občnega zbora. 2. Dopisi in društvene zadere. 3. Volitev 2 delegatov za BZvezo slov. štaj. učiteljev in učiteljic v Celju". 4. Nasveti in slučajnosti. 5. Predavanje in demonstracija s skioptikom tovariša Ludovika Čerueja iz Griž pri Celju. E prav obilni udeležbi vabi o d b o r. Eno uro pred zborovanjem se vrši na istem mestu odborova seja v svrho konštituiranja odbora. Vse učiteljstvo se opozarja na kDJige Slov. Šol. Matice za 1909, ki se dobe pri društvenem predsedniku. Slorenjebistriško učit. drnštvo zboruje dae 3. sušca t. 1. ob 10. uri dopoldna v hotelu BAvstrija" v Slov. Bistrici. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. V zadevah socia'nega odseka. 4. Volitev BZavezinega" delegata. 5. Predavanje c. kr. učitelja godbe, |g. H. Druzoviča, o metodi pouka v petju. 6. Slučajnosti. Edor ima H. Druzovičevo BPesmarico" naj isto prinese seboj. Z ozirom ca strokovno predavanje g. Druzoviča se vabi vse učiteljstro okraja — tudi neude k udeležbi. Joško Kokl, t. č. predsednik. Učlteljsko drnštro za brežlški in serniškl okraj ima svoje prihodnje redno zborovauje dne 6. sušca t. 1. v Brežicah. Eer je tega dne ob 8. uri zjutraj tudi sestanek šolskib voditeljev brežiškega in sevniškega okraja, se prične društveno zborovanje šele ob 10. uri dopoldne in se vrši po sledečem vzporedu: 1. Citanje zapisnika občnpga zbora. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Volitev delegatov za BZvezo slov. u5iteljev in učiteljic na Stajerskem". 4. Druzovič BPesmarica" — poročevalec tov. Supan. 5. Želje iu nasveti. Obilne udeležbe pričakuje o d b o r. Učiteljsko društTO za celjskl okraj zboruje v nedeljo, dne6. marea (torej ne 19. m a r c a) 1.1., v okoliški šoli v Celju z nastopnim vzporedom: A) t o č n o ob 10. uri: razkazovanje slik na društvenem skioptikonu; razkazuje tovariš Ceroej. B) Društveno zbororanje. Dnevni red: 1. Zapisoik. 2. Dopisi. 3. Društrene zadeve, vprašanja, vprašalna Bkriojica. 4. PoroČilo računskih preglednikov. 5. Izvolitev odposlancev k BZ?ezi", 6. informativen razgovor, kako se telovadi na naših šolah. 7. Bazgovor o u?edenju no?ih zvezkov. 8. Podavanje o gojitvi društvenega življenja. 9. Slučajnosti. Opomba: Zborovanje se je moralo preložiti zaradi občnega zbora nZveze". Ctfnjeni društveniki in društvenice se prosijo, da bi se za vzpored zanimali, posebno ga naj blagovoli vsak vsaj prečitati. Edor bo zadržan, naj blagovoli kako kronico nakazati socia'nemu odseku. Prijatelji učiteljstva dobro došli. Na snidenje vsem kliče: F r. B r i n a r , t. č. predsednik. UČiteljsko društTO za mariborsko okollco bo zborovalo dne 3. marca ob 10. uri po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik z dne 13. januarja 1910. 2. Dopisi. 3. Poročilo o delovanju društva v minulem letu 4. Poročilo o denarnem stanju našega društva 5. Predlogi, nasveti, slučajnosti. Bazni dopisi čakajo rešitve in o nekaterib nujDostib je treba sklepati. Polnoštevilne udeležbe se nadeja o d b o r. Uftiteljsko drnštvo za konjiškl okrnj je zborovalo dne 6. jaDuarja v Eonjicah ob jako obiloi udeležbi; bilo je navzočih 25 udov, celo tovariša Bepiča je privabilo prijazno solnce z visokega Pohorja. Tov. predsednik B. Serajnik je v obširnem govoru spodbujal tovarišice in tovariše k živabnemu društvenemu delovaniu. Posebno je poudarjal k skupnemu delovanju, ker brez edinosti niprihodnosti. Naše društvo naj nam bo vežbališče, kjer se brusijo in vadijo nduha bistri me&i". Vsern je znano, kako neprestano na preduje svet. Edor hože v resnici živeti, mora tudi napredovati s svetom. Clovek, ki ne napreduje, zaostaja. Ako opazujemo svet, vidimo, da vse hrepeni po višji izobrazbi. In v tem valovitem toku bežečega časa ne sme izostati učiteljstvo, ki se prištera tudi med olikane, brez napredka! Želi, da bi se nade, ki jib gojimo že leta in leta, uresničile vsaj v tem letu Nato pozdravi predsednik navzočo gdč. Jovarišico Klančnikovo. Na vrsto je prišlo predavanje tov. Sehella o etični vzgoji. Njegovo predavanje je bilo — kakor že večkrat poprej — jako znamenito. Temeljito predavanje nam je tovariš še posebno pojasneval na raznib primerab. Kazal je na vrline te vrste vzgoje. Vsi smo s posebnp pozoroostjo poslušali njegova izvajanja. Da se po izbornem referatu nihče ni oglasil k razpravi, je umevno. Predseduik omeuja, da se mora baviti učiteljstvo tudi s to vrsto vzgoje. Na predlog tov. Brumna se dovoli prispevati za dva iztisa BUčit. Tovariša" za njpga razširjanje med ubožnimi slovenskimi učiteljiščniki. Tov. Schell predlaga naj si nDomače ognjišče" naročajo šole same ter to posebno priporoča voditeljem. Na predlog tov. Brumna se sklene, da se spomladi zopet začne z roditeljskirai sestanki, po možnosti po vsem okraju, kjer dopuščajo razmere. V mesecu maju se določi Zrcče in Šentjernej. Eaj se dožene z roditeljskimi sestanki nam bodi zgled čadrara. Iz slednjega poročila jo izostalo, da je bil tov. Jurko muogo iet prej predseduik našega društva, zlasti takrat, ko se je društvo prerodilo r samoslovensko. Našemu društvu sta nanovo pristopila tovariša Iv. Womer pri Sr. Eunigundi in Al. Hren v Oadramljah. Prihodnje zborovanje se Trši v nedeljo, 6. sušča, v Eonjicah. Goriško. Gorlško učlteljsko društvo ima dne 3. marca t. 1. v reliki dvorani BTrg. Doma" t Gorici ob pol 10. uri dopoldne svoj letni občui zbor. Vzpored; 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo: ») tajnikovo, b) blagajnikovo. 3. Volitev norega odbora. 4. Predlogi in nasveti. 5. Predavanje: a) o kometih, b) zgodovinski pouk v ljudski šoli. E mnogobrojni udeiežbi vabi o d b o r. Trgt Sestanek tržaškega učlt. drnštra. (Cirilmetodarija; celibat u č i t e 1 j i c.) Dne 17. februarja t. I. se je vršil sestanek trž. uČit. društva ob veliki udeležbi, osobito s strani torarišic ter v znamenju živahne debate, kar je pozdravljati z veseljem. Prva točka dnevnega reda je bilo vprašaDJe, kakšno stališče misli precizorati trž. sl. učiteljstvo napram napadom na našo šolsko družbo G. in M., ki je posebno za naše obmejne kraje velevažnega pomena. Govoril je o tem obširno in tem e 1 j i t o naš tov. A. Germek. Pokazal je napad janičarskega lista BSIoveDea" v vsej goloti njegove strankarske zagrizenosti. Omenil je, da se je nameravalo sklicati za nedeljo dne 20. t. m. v Trstu protestni shod v odgovor temu napadu, Na tem shodu bi moral govoriti tudi zastopnik učiteljstva, ki je bilo v omenjenem listu tudi bkrati napadeno. Eer se pa protestni sbod zasedaj ne bo vršil. odpade tudi določiter govornika iz učit. stanu na tem sbodu. Da pa tržaško slov. učiteljstvo vkljub temu precizuje svoje stališče napram naši šol. družbi, k^ravno sedaj ustanavlja svoje podružnice po tržaški okolici, ter se pri teni naslania tudi na pomoč učiteljstva, izjavlja trž. slov. učitelJ8tvo soglasno, da ne čuti samo pravice, temve6 celo dolžnost sodelovati pri kuiturnem delu naše čolske družbe 0. in M. ter da bo to dolžuost vbodoče izvrševalo s podvojenimi silami. Druga točka dnevnega reda je bila razprava o eveDtualoem nadaljnem službovanju poročenih učiteljic. Pri tej točki se je vnela jako animirana debata, v katero je večalimanj pos^gla večina zborovalcev. Naiprej je prebrala tovarišica Š a j m e rj e v a spomenico, za katero so glasovale skoro vse učiteljicp, zbrane ua nekera sestanku, kjer ie bil sprejet skoro s splošnim odobravanjem referat to\r. Gregoričeve. Pripomni pa tov. Šajmerjeva, da 80 se kasnpje oglasile druge tovarišicp, ki s to spomenieo niso zadovoline. Vprašanje o koristi nadaljnpga službovanja učiteljic ostane tedaj še odprto. Priglasi se za besedo tov. G e r m e k Anton. Ne strinja se z nazorom, izrečeDim v spomenici, da bi poročene učiteljice bile manj sposobne za nad.iljno službovanje S s t a 1 i šča s o e i aIn i h nazorov moderne dobe ne bi smeli braniti poročeni ž e n i tudi Dadaljnegajavnega delovanja. Razmpre v družioi so labko take, da bi ona bila primorana iskati si novih ?irov zaslužka. A kje ga bo našla, če ne v stroki, za katero se je izobrazila. Zaradi tega, da bodo poročene učiteljice službovale tudi nadalje, se utegne res zgoditi, da bodo absolvirane učit. kaudidatinje morale dolgo čakati na učit. mesta. Ali one si Iažje izbere.jo pot skozi življenje, recimo, da vstopijo v službo pri drugib uradih, negoli poročene učiteljice. Vsekakor pa je s stališča sedauje socialne družbe nesprpjemljira zahteva, da bi se poročenim učiteljicam izplačevala nekaka raesecna penzija. Tudi fiuance uašega mesta tega ne bi dovolile. Polaga na erce tovarišicam, da vso stvar še enkrat premislijo, preden podpišejo omenjeno spomenico. Nato se oglasi društreni tajnik tovariš S t u b e I , ki se čudi, da je prišia vsa zadeva še enkrat na dnevni red, ko je pač večioa tovarišic odobrila referat Gregoričeve ter po njej predloženo sporaenico. Z ozirom na oraenjeni referat se prijavi k besedi tovarišica Tončka P a k i ž e v a , ki čita poročilo, t katerem izkuša spodbijati n«katere razloge proti nadaljnemu službovanju poročenih ufiiteljic, navedene po toir. Gregoričevi. Sklepno pride pa skoro do istih rezultatov. Prijavi se k besedi tov. Ferdo pl. Eleinm a y r. Tovariš pravi, da bi se moralo to Tprašan.je prerešetavati od dveh strani. Eqo vprašanje je: je li učiteljica-raati postane bolja učiteljica; drugo je li postane bolja mati! Opozori, da edino dejstvo, ki ustvari učiteljico in tudi učitelja kot večalimanj sposobnega za izvrševanje svojih stanovskih dolžnosti, je spoznanje otroške duše. Učiteljicamati bo imela gotoro več prilike spoznavati otroško dušo na svojih lastnih otrokih ali le — če ne službuje. Ne more si namreč misliti, da bi učiteljica-mati kaj mnogo ^pridobila potom svojih izkušenj kot mati, če ves čas tiči T lazredu. V tem pogledu bi bil njen dobiček miniraalen, ia to je merodajno. Poročena učiteljica bi tedaj le malo pridobila, ali tudi malo ali niž izgubila na svoji izkušnji. Vpliv njenega Dadaljnega službovanja bi bil irelevanten za prospeb šolstva. Prej dobra učiteljica bi postala rnogoče bolja, prej slaba mogože slabša kar bi se zenačilo. Šola bi tedaj netrpela, pačpadomporočene u č i t e 1 j i c e. In glavni socialni nalog matere je ravno r pr?i vrsti, da vzgoji telesno krepko in moralno čvrsto potomstvo. BNih6e pa," je dejal govornik, nmi ne bo 8 tehtnimi ugovori dokazal, da boio olroci službujoče učiteljiee matere bolje vzgojeni, negoli otroci neslužbujoče matere-učiteljice, ki ima svo.je otroke vedno pod skrboim očesom". Škodo tpdaj, po mnenju tov. Eleinmajrja, ne bo nosila šola, temveč družina poročene učiteljice-matere. Z materialnega vidika pa. je sklenil govornik, naj 86 le glasuje za nadaljno službovanje poročenib učiteljic, da bo tovarišicam ob dani priliki Tsaj dana svobodna izbira, jeli se hočejo povsem posvetiti najsvetejš e m u p o k 1 i e u , ali pa robotati na dve strani. Po teh beaedah govornika se je vnela živa debata. Tof. Germek je omenil, da bi učiteljica - mati pustila stojo deco Ie nekaj ur z vidka. Tov. Eleinnmajr je odvrnil, da ao te ure povsem dovolj, da se tisočkrat maščn.je matprialen dobiček napram moraloi izgubi. Če bogati sloji zanemarjajo svojo mladiuo in se šetajo po Bkorzu", z*ato pa tudi vidimo osemnajstletne mladeniče v Trstu, ki so nesposobni za vBak nadaljai življenski pojav. Tov. Trobec se popolnoma strin.ja z izvajanjem in zaključkom tov Kleiraayra. Učiteljici naj bo dana prosta izbira, v slučaju, da slabo izbere, bo trpela njena družina. a ne šola. Gob|a Engelmannova izjavlja, da do sedaj ni še zasledila tako budega razpora med izvrševanjera učiteljskega poklica iu materinstvom. IFgovarja to?. Elpinmayr, da so tako ugodai slučaji kot DJen redti, a da tudi pri teh je treba čakati na sklepno sodbo še leta. Tov. Sabadinova izjavi, da se bo treba glede tega rprašanja ozirati tudi na muenje ital. tovarišic, vendar bi ji bilo Ijubo, da bi 86 slovenske ufiteljiee prej neodvisno od njih razgovorile ter formirale tozadevne postalate. Predsedoik, dpž. poslanpc Ferluga, je ponovno segel v debato, a sklepčno je izrazil žnljo, da bi se učiteljice trž. okolice še enkrat tpmeljito posvetovale o tej zadevi ter tudi stopile v tesno zvpzo z ital. tovarišicami. nNa podlagi tega, kar ste slišale danes in kar boste še sklepale v pribodnji debati, vam ne bo tfžko izročiti mi koučue resultate, odobrene po veliki večini." je dejal. Vprašanje je tedaj ostalo odprto ia se bo o njem še govorilo na prihodnjem sestanku.