I'oSlninn plufaiia v gotovini L** t*" В&ШЈШ I IfV Številka 19, Naročnina za ^Л ^Шв^^В ^Н ^ft ЛШ ^ft^V ^В^^к ^Л ^Л В| LJnteljan^ celoletno 100 din tza mo- ИД ^^^Н ^В шШ ^^^^^ ^В Gregorčičeva ulica 23. Teil ■earstva: 210din), za ''i leta Ш1 ^В ^HF B^V IB ■ ^H Oregon-. BO din, za ч. leta 15 din. ^ ^ ^^^^ ^^^^ ^^ ^^^ w ^ ^^^^ ^ ^^^ člčeva UL 21. Tel, ГГ-ML mesečno 15 din Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, industrlio. obrl In denarništvo ^ÄX Ivhnia vsak ponedeljek, ИПв|в sredo U> petek Ljubljana, ponedeljek 13. februarja 1939 Cena S11-50 Problemi pasivne Sioveniie Že vet; ko sto let je, kar mora Iti del naravnega naraščaja Slove nije s trebuhom za kruhom po svetu, ker Slovenija nc more vsega prebivalstva prehran iti. Sicer je res, da bi se mogla agrarna pasivnost Slovenije nekoliko zmanjšati, če bi se izvršile vse potrebne melioracije in če bi se bolj pospeševalo kmetijstvo, Zal pa moramo ugotoviti, da pospešujejo kmetijstvo v Sloveniji le lokalne m samoupravne oblasti, d oči m je pomoč iz centrale silno majhna in s ft skoraj omejuje le na premi-ranje živine in razne majhne podpore kmetijskim in zadružnim organizacijam. Kaj večjega se ne stori in zato še vedno doživljamo, da odnašajo Mura, Savinja in drage reke zemljo kmeti k im posestnikom. Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela, mora zato gledati, da dobi drugod zaslužek, da more p reh raniti svoje prebivalstvo, Z industrializacijo bi to mogla doseči in v resnici se je industrija v Sloveniji tudi lepo razvila. V zadnjem času pa opažamo, da industrializacija Slovenije nazaduje, da so te začele industrije seliti na jug in da Slovenija v industrijskem razvoju vedno bolj zastaja. Bilo bi napačno, če ne bi priznali, da ima del krivde za to tudi Slovenija sama. Tako nekatere občine čezmerno obremenjujejo industrijo, drugod zopet ne skrbe, da bi z raznimi ugodnostmi privabili industrijo. Se dolgo pa to ni glavni vzrok, da se seli industrija na jug ter v centrum države, temveč je ta v tem, ker se iz centra države sistematično dela za industrializacijo osrednjih pokrajin, dočim se za industrializacijo Slovenije nič ue stori, temveč se celo pod izgovorom njene obmejne lege njen razvoj ovira. Tudi s tem mora računati Slovenija in termi primerno uravnati svoje postopanje. Poleg industrializacije bi mogla Slovenija dobiti nov vir dohodkov iz tujskega prometa. V resnici ni v vsej državi pokrajine, ki bi imela za tujski promet toliko pogojev kot Slovenija. Toda tudi tujski promet so v Sloveniji ne more razviti in zakaj SB ne more razviti, je hi to na zadnjem zasedanju ba-novinskega turističnega sveta dovolj jasno povedano. Tujski promet je odvisen od prometnih zvez. Te pa so v Slovenije vse prej ko dobre. Nase železnice vozijo počasneje, kakor so vozite pred desetletji, ker se Železniške proge ne popravijo. Kako pa je i cestami, o iem sploh ni treba govoriti. I,eta in leta že vsa Slovenija soglasno poudarja, da je avtomobilska cesta od avstrijske meje do Sušaka prvi pogoj za razvoj tujskega prometa, danes smo po toliki!) obljubah na tem, da bo ta cesta gotova v petnajstih letih. A še to je optimistično mnenje, saj smo videli, da je mi-zgraditvi železniške zveze iz pfla proti Suša k u že zaspala, '»Prav je bila uzakonjena. no Sloveniie se tak« sla1' . 8 a, 'n vedno je isti vzrok s ' anja: v mnogo premalem zanimanju centrale potrebe Slovenije, čeprav je ш drugi strani deležna Slovenija pri plafevanju dajatev kar pretirano pažnje Do-6irn druge pokrajine napredujejo po številu prebivalstva in po svoji gospodarski moči, more Slovenija le ugotoviti, da v tem napredku za njimi silno zastaja in da se njena pozicija vsako leto slabša. Vedno pa je vzrok isli, ker centrala preveč priteguje ua sebe in ne pušča periferiji tega, kar ta za svoje življenje nujno potrebuje. Nc preostaja zato Sloveniji nič drugega, kakor da se bori za zmago samoupravne misli, da bo mo- gla vsaj z onimi sredstvi, ki so njena, delati za svoj napredek in razvoj. Ne politična, temveč življenjska nujnost je za Slovenijo boj za samouprave! Papež P/i XI. na mrtvaškem odru Smrt papeža /e izzvala na vsem svetu naiveeie sočutje V starosti 82 let, potem ko je 17 let in štiri dni z velikimi uspe-ki vodit katoliško cerkev, je umrl v petek ob 5'31 zjutraj papež Pij XI. Pred dvema letoma je začel bolehati, a se v Caslel Gandolfu popravil, vendar ne popolnoma. Pretekli teden pa se je nekoliko pre-hladil, dobil nato astmo in srčni krč, premagal prvo krizo, okrog 4. ure zjutraj pa je dobil aiov napad, ki je bil tako hud, da so zdravniki izgubili v^ako upanje. Obranil je še do zadnjega popolno prisotnost duha in je še malo pred svojo smrtjo blagoslovil vse na-vzočne, med katerimi je bil lud i drž. tajnik kardinal Pacelli. Kakor jKiročajo listi, so bile njegove zadnje besede >Mir, mir, o Jezus k Pokojnega papeža prišteva katoliška cerkev med svoje največje In najpomembnejše poglavarje. Talko ga vzporeja veliki francoski učenjak Maritaiii z Gregorjem VII. in Inoc.eneem III. A tudi nekalo-liški svet govori s polnim priznanjem o velikem liku pokojnega im>-giavarja katoliške cerkve ter zlasti poudarja njegove velike zasluge za ohranitev miru. V tem oziru so zlasti omembo vredne besede ministrskega predsednika Chamber? laina, ki je v januarju obiskal papeža, ki mu je pri tej priliki dejal: »Znajte, da Vam govori umirajoči človek. Nadaljujte s Svojim delom za mir. Kad bi doživel uspeli Vašega dela in Vaših naporov. Toda vem, da tega ne bom več doživel. Naj Vsemogočni Bog blagoslovi Vaš trud 7Л mir med narodi, c Min. predsednik Chamberlain je dejal o tem svojem obisku kasneje, da jc bil zanj največji dogodek v življenju i[t da nikdar ne bo Pozabil na trenutek, ko mu je sivolasi starček,, ki se ga je že oprijemala bolezen, govoril o naporih, ki jih jo treba storiti, da se ohrani mir. Mir je bilo glavno prizadevanje papeža Pij a XI., a prav tako odločno se je boril za spoštovanje človeških pravic in to svoje visoko stališče dosledno poudarjal proti vsem. Znanj «o njegovi ojwmini na politične voditelje, da te pravice spoštujejo. Pokojni poglavar katoliške cerkve je živel v časih, ko je morala njegova cerkev prestati velike preizkušnje po vsem svetu in ko so se vodile krvave vojne vsepovsod po svetu. Njegova historična zasluga, da je tudi v teh časih neprestano opominjal na najvišje verske resnice Ln s tem obvaroval krščanski omiki njene temelje v vsej čistosti, Pape?. Pij XI. je zato užival po vsem svetu največji ugled in spoštovanje, kar se je tudi ob njegovi smrti posebno vidno pokazalo. Iz vseli krajev svela, od vseli vladarjev in zastopnikov narodov prihajajo v Rim neprestano sožalne izjave. Izrekel je svoje sožalje tudi naš dvor, prav lako pa tudi nova vlada in vsi zastopniki našiti prvih kulturnih Ln nacionalnih organizacij. Na vseh državnih poslopjih vise v Jugoslaviji zastave na pol droga. Posebno globoko pa je zadela vest o papeževi smrti gl ot ki ko verni sloveiiski narod. Z vseh hiš v Ljubljani vise črne zastave. Iz življenja papeža Pija XI. Achilles Ratti, tako se je pisal papež Pij XI. pred svojo izvolitvijo za papeža, je bil rojen 31. maja Ш57. v Desio pri Milanu kot sin Ikalskega mojstra. S pomočjo svojega strica duhovnika je Študiral mladi Ratti v raznih kolegijih in bil 1. 1879, (posvečen na Gregorian! za duhovnika. Po končani bogoslovni fakulteti je poslal 1. 1882. profesor na semenišč» v Milanu. V tistih letih se je živo zanimal za alpinizem in bil znan kot eden najboljših planincev. Njegova knjiga o njegovih alpskih izletih je prevedena v vse večje jezike. Pozneje je bil imenovan kot Skriptur, nato pa kot Konservator slavne knjižnice >Anibrosianet. L. 1907. je postal njen prefeikt ter prišel kot tak v stik z učenjaki iz vsega sveta. Štiri leta кашеје je postal ravnatelj Vatikanske knjižnice. Papež Benedikt XV. je -imel v prefokta svoje knjižnice veliko zaupanje in mu poveril 1. 1918, zelo težko in delikatno diplomatsko misijo apostolskega vizitatorja za Poljsko, Svojo nalogo je odlično izvedel ter bi! zato 1. 1919. imenovan za apostolskega nuncija v Varšavi. Istočasno je bil posvečen tudi v nadškofa, . Po smrti milanskega kardinala Ferrarija je imenoval papež Benedikt XV. za njegovega naslednika Kaltija ter ga kmalu nato imenoval tudi za kardinala. Po smrti Benedikta XV. je bil pri 14, glasovanju izvoljen kardinal Ratti za papeža. Od 53 glasov je dobil 42 glasov, torej znatno več, kakor pa sla znašali predpisani dve tretjini Po svoji izvolitvi je blagoslovil vernike z zunanjega balkona cerkve sv. Petra ter s leni prelomil 50 letno tradicijo. Sklenil jc sporazum z italijansko vlado. Vatikan je postal svobodna samostojna država ter so se s tem nehali časi »vatikanskega ujetništva*. Sklenil je nadalje še celo vrsto konkorda-lov, med drugim lud j s Hitlerjevo Nemčijo. Pokojni papež Pij XI. je izdal eeto vrsto okrožnic o vseh važnejših vprašanjih ter so te okrožnice 'postale -temelj 'za ves katoliški svet, a imele velik vpliv ludj na ostali kulturni svet. S posebno vnemo je deloval za napredek katoliške akcije, katere ustanovitelj je bil. Gibanje prebivalstva v Sloveniii in niegova razdelitev po poklicih Iz predavanja tainika Del. zbornice F. V četrtek se je pod vodstvom univ. prof, dr. A, Gomrja vršilo v dvorani Delavske zbornice drugo predavanje Socialno - ekonomskega instituta, ki si je izbral za nalogo proučevanje slovenskega gospodarstva in pripravo delovnega načrta za bližnjo prihodnost. V tej smeri je g. Uratnik opisal razvoj prebivalstva in razložil nastajajoče probleme. Predavatelj je obravnaval vso snov s pomočjo diagramov in grafikonov, ki so izredno jvonazorili celotno sliko. Kakor je omenil, so ga na sistematično proučevanje ljudske statistike navedli praksa pri reševanju stanovanjske krize I» vojni in pojavi brezposelnosti v veliki gospodarski krizi. Po vrsti je prikazal naraščanje prebivalstva v Jugoslaviji in v sami Slo- veniji, ki je padlo na vsakih tisoč oseb od 29 na '21, V piramidah za leti 1921. in 1931., in to po petletnih skupinah, je Tavidno, da je padec še vedno normalen, ker je bilo v vojnih letih manj rojstev in se takratni rod, ki zdaj dozoreva, izkazuje tudi z manjšim številom porok, povečano pa je to Še zaradi zadnje gospodarske krize. V splošnem pa je najvažnejši pojav za- ostajanje prirastka v Sloveniji-Jugoslavija poveča svoje prebivalstvo v petih letih za eno Slovenijo^ Slovenija komaj v desetih letih za eno Ljubljano, oziroma le za štirideset tisoč. Nazorno se kaže slika zaposlenosti I4> letiti starosti in poročenih članih v podatkih SUZORja, katere je primerjal predavatelj z grafikoni Z edin j enih držav, Anglije in Avstralije. Iz teli je razvidno-, da je število porok tesno zvezano z napredovanjem ali nazadovanjem: gospodarstva. Za naše prebivalstvo je važno, da doseže vsako leto v Jugoslaviji starost 15. tet 270.000 oseb, v Sloveniji 21.000. Od tega gre za obnovo odpadlih zaposlen-cev s/si ш naraščanje '/s, kar je seveda različno v kmetijskih in v drugih strokah. Po i>odatkih gre Vs kmečkega prirastka v mestne-poklice, kar se navadno imenuje beg z dežele v meslo. Prav o leni pojavu je podal predavatelj docela svoje zrelišče, b kateremu se o priliki še povrnemo. I/, številk o novih eksistencah in prirastku je razvidno, da naše kmečko prebivalstvo narašča, ne more pa ustvariti novih eksistenc, ni več dela in ni več narejenega. Po mnenju preda vatel ja ne gre umetno ustvarjati nove kmetije, ker ni zemlje, razen male rezerve; gozda. sto let se zato prebivalstvo Slovenije več na deželi ue množi in če se U[>očteva ta realnost kol osnovno dejstvo, potem je editli naš izhod industrializacija. Od izvoza je mogoč napredek dežele. Za delovno moč važna sestava! prebivalstva po letih je pri nas takale: na sto oseb je 32 otrok da 14. lela, 7 od 15. do 19. leta, 10 nad GOletnih, IG pa poročenih žen med! 20. in 60. letom. Ostalih 35 oseb v starosti 20 do GO let je torej za-{Kwlftiiili z zaslužkom in preživlja vse. Za uravnavo brezposelnosti je to važen podatek, ker brezposelni laže prebijejo v okviru rodbine. Katere veje gospodarstva sprejemajo prirastek? Po predavateljevib podatkih se razvoj obrtov kot takih ne da umetno dvigniti nad potrebe dežele, zato je tudi število obratov zelo padlo po višku v letu 1931-Izučevanje mladine je zato Ireba drugače usmeriti, kot pa se je doslej svetovalo. Omejene so tudr možnosti trgovine, Že iz tega sledi, da je edini izhod industrija. Za industrijo značilni so podatki o zvezi med razvojem plač in razvojem zaposlenosti, ki sta vzj»o-redna. Prav tako je očitna vzporednost zaposlitve z razvojem izvoza. Med industrijami pa je zopet pri nas vidno, da ne napreduje kovinska, da so padli denarni zavodi, da gozdno-žagarska industrija nc kaže vtsčjih možnosti. Pa£ pa je mogoč večji napredek v predelovalni lesni industriji, za kar se je premalo delalo. Stalne so gradnje nad zemljo in sorodne veje, Železnice in ceste napredujejo z javnimi deti, majhen je dvig v kožni in oblačilni industriji, v gostinstvu in za ženske važni higieni, Edina res napredujoča možnost zaposlovanja je bila v tekstilni industriji, ki sprejema letno po 1000 novih moči, in deloma je napredovala industrija kože in kavčuka, Posebej je Šteti dvig števila hišne služinčadi. V Sloveniji zaposlimo po zavarovalnih podatkih do 2000 naraščaja, 1770 zavarovanih pri 0UZÖ Strnil 2. TRGOVSKI LIST, 13. februarja 1939. Štev. 19. in *K)0 v samostojnih obrtih, 2000 pa rodno izseljujemo. Dosedanji gospodarski uspehi torej niso v skladu h prirastkom prebivalstva in odtok jo naraven (v Jugoslavijo oziroma ven). Na kmetih je ljudstvo izgubilo na zaslužku iu žo strada. Jasno je, da torej dobri nauki tu ne pomagajo in da jc treba iskali novih poti. Eno pol je ti a,se I odtok zadnje fase v selitvi v Nemčijo, kjer vlada začasna konjunktura. Toda prav ta črni odtok ilustrira sedanje naše kočljivo stanje. Prijeti moramo predvsem resneje vprašanje emigracije. Uvesti bi se moralo koncentrirano izseljevanje. Upoštevati je treba, da imajo druge banovine še večji prirastek in da konkurira naša delovna moč le zaradi večjo izobrazbe. Naše izseljevanje v tujino pa je brez stalnosti, na deželo se ле eel i jo nikjer in se zato razgube in zgube tudi narodno, pri čemer samo poučevanje slovenščine nič ne pomaga. Pogoji za industrializacijo Jugoslavije so splošno ngodni iu tako tudi za Slovenijo. Treba pa je predvsem proučiti vsa podeželska vprašanja, da bi se dvignilo poljedelstvo kot konsument za industrijske izdelke. Nagla industrializacija bi tedaj mogla prevzemati ves naš ljudski ■prirastek. Težišče vprašanja je po predava tel jevem mnenju v razmahu predelovalne industrije po načrtu, in to podobno, kakor se že razvija tekstilna industrija, medtem ko bi se kovinska industrija zaradi hude tuje konkurence teže uveljavila. Za dvig industrije nam nc smejo biti potrebne žrtve prehude. Konference o uvedbi svobode na blagovnem trgu so pokazale, da brez evobode v zaposlitvi še ne bo mednarodnega napredka. Mogoče pa je v svoji državi uvesti načrtno gospodarstvo. Za uspešnost dela v tej smeri si je določil Soc. ekonomski institut sledeče naloge; pokazati vsa dejstva, ker je treba upoštevati vse hkrati. Pričeti je treba usmerjati inteligenčni naraščaj, sile in zu[K>slitev; vodili emigracijo in sicer tudi v kmetijske poklice, jo organizirati. Za pripravo sestavlja 7avod statistiko prebivalstva in proučuje njegove potrebe. Napake liberalizma so bile v bistvu te, da je bil brez računa in brez pregleda in da ni upošteval gibanja dohodkov ljudstva kot vzroka v zakonu ponudbe iu povpraševanja. Ta zakon je zalo kol regulator že odpovedal. Začeli je treba gledati na gospodarstvo zaradi ljudi in ga vzporejati. * Kratka debata je pokazala, da je globoko zasnovano predavanje napravilo na občinstvo močan vtis in prineslo mnogo novega. Kot glavno vprašanje pa se je ponavljal predvsem dvora, ali je pri nas dovolj smisla za izvedbo primernega gospodarskega načrta, in kako bi se dalo doseči pri odločilnih Sini tel jih več razumevanja za potrebe celote. Novi cenik L—V. tvrdke Pinter & Lenard, že/ezn/na v Mariboru Tvpdkn Pinter & Lenard v Mariboru je koncem letu 1938. izdala svoj cenik, ki je v resnici reprezentativno delo. Cenik obsega 400 strani in ima naslednje dele: 1. Splošno, II. Orodje, III. Okovje, IV, Kuhinjska posoda. V. Peči in Štedilniki. — Cenik kaže, da je tvrdka veliko žrtvovala za izdajo res lepega iu vzornega cenika, Iti bi bil vreden velikega ugleda, katerega uživa tvrdka na našem trgu. Obseg velikega truda in skrajno zamudnega dela nam dokazuje tudi to, da je tvrdka, kakor uam piše v spremnem pismu, delala na ceniku polna tri leta. Ceniku se pa tudi pozna, du je bil delan iti sestavljen z veliko ljubeznijo in velikim stvarnim poznavanjem materije. Predvsem moramo pohvaliti vzoren tisk tiskarne llinko Sax v Mariboru, ki je pokazala ravno s tem cenikom, da je kos Se tako kompliciranemu delu. Tisk je razločen in tabele pregledne. Številne slike so jako nazorno in lejK> natisnjene. Notranja ureditev je smotrena. 'oeamezni predmeti so navedeni najproje z debelim tiskom v slovenskem iti hrvatskem jeziku; označba predmetov je navedena v oklepaju z drobnim tiskom tudi v nemškem jeziku, kar smatramo za nekako koncesijo naši starejši ge- Nova banovinska cesta ee začne letos graditi iz Maribora v Ptuj po levem bregu Drave. Po desnem bregu poteka državna cesta, ki pa je v zelo slabem stanju in jo tudi preveč obremenjena. Vzdolž Drave je sicer na levem bregu že banovinska cesta med Mariborom in Ptujem preko Vur-berga, ima pa mnogo budili klancev in ovinkov ter je precej ozka, tako da za večji promet ne prihaja v poslev. Načrt predvideva razširjenje stare ceste do klanca pod Vurbergom, potem pa zapusti Irasa staro smer in poteka skora, vedno po ravnini do Ptuja. Nova cesta bo za 2 kilometra krajša od dosedanje in bo veljala 2 milijona dinarjev. Komisija banske uprave ei je teren Že ogledala in sedaj sc bodo izdelali podrobni načrti. Kakor naglašajo, se bodo dela začela če letos. ne raciji, ki je zrastla z nemško terminologijo. Ostali tekst cenika je samo slovenski. Potemtakem je tvrdka izdala po vojni prvi slovenski cenik v železninski stroki. S tem je omogočila, da bomo tudi Slovenci dobili enkrat res slovensko označbo vseh predmetov, orodja itd. Po izdaji tega cenika ni več opravičljivo, če se za označijo posameznih predmetov poslužujemo nemškega ali nemško popačenega naziva. Zanimali smo se, kako je firma označila razno orodje, gospodarske predmete, kuhinjske potrebščine. Videli smo, da se je poslužila povsod raznih nazivov, kolikor so se pri nas že udomačili. Kjer takih nazivov v slovenščini še nimamo, oziroma kjer še niso udomačeni, jih je, kolikor smo se mogli prepričati, nadomestila z razumljivimi novimi izrazi, ki se utegnejo udomačiti v naši terminologiji, ker so prav srečno izbrani. Kjer snto v zadregi, kaj naj novi izraz pomeni, nam slika pokaže, kakšen predmet je hotela tvrdka označiti z novim nazivom oziroma izrazom. Priznati moramo, da smo cenik ravno radi terminologije skeptično vzeli v roke. Toda žo površen pregled nam je pokazal, da je knjiga tudi v letu pogledu vzorna. Tvrdka se je res jiotrudila, da nam navede kolikor mogoče umi ji ve izraze. Sicer se nam je zdel eden ali drug izraz na prvi pogled nenavaden, toda pri premišljevanju, kako bi ga bolje nadomestili, smo prišli do prepričanja, da je tvrdka res od raznih izrazov izbrala one, ki so najboljši, najprikluduejši in najbolj razumljivi. Preglednost cenika povečuje v izdatni meri izčrpno kazalo v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku, 1'rav veseli nas, da moremo zabeležiti tako izdaten napredek naše slovenske tvrdke. Napredka ne pomeni samo za firmo, temveč je zbog izbrane terminologije cenik tudi s slovenskega stališfa velik korak naprej. Tvrdka je s svojim cenikom pokazala, da je bogato asortirana in da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam, katere je danes mogoče staviti v železarski stroki. Želimo ji, da bi ji cenik bogato izplačal veliki trud, ki ga je imela z izdajo, da bi slovenski trgovci pridno segali po njem in se ga tudi v obilni meri posluževali. Naša iskrena želja je, da bi tvrdko Pinter & Lenard posnemale Še bolj utrdil birokratizem v gospodarski politiki. Nikjer pa ni birokratizem tako zgrešen, ko v gospodarskih vprašanjih. Zalo ne le sodelovanje gospodarskih ustanov, temveč tudi vseli zasebnih gospodarskih organizacij, zlasti zbornic, Zvez trgovskih združenj itd. A tudi sodelovanje vse javnosti bi bilo potrebno. Zato pa je treba tudi časopisju omogočiti, da s svojo konstruktivno kritiko stxleluje pri urejevanju gospodarskih vprašanj. Marsikatere škode bi se obvarovali, če bi mogli tudi naši Časopisi prosto sodelovati pri določevanju naše gospodarske in zlasli zunanje, t,igo vinske politike. Zato pa se tiaj to sodelovanje tudi ne odklanja, temveč treba naravnost delati im to, da pride do tega sodelovanja. Politične vesti Zasedanje trg. ind. zbornic v Beogradu V lloo^radu se je končala dne II, februarja seja vseh trgovinsko-industrijskih zbornic v državi. Za ljubljansko zlx>rnico se je udeležil seje gen. tajnik Ivan Mohorič. Konferenco je vodil podpredsednik trgovinske zbornice v Beogradu Voja Pctkovič. Na konferenci so bile zastopane vse zbornice razen splitske In podgoriŠke. Konferenca je najprej razpravljala o vprašanju reforme davka na poslovni promet za les in drva ter je izdelala načrt za nadaljnje proučevanje in za rešitev tega vprašanja, filede davka na poslovni promet, ki ga plačujejo izvozniki za proizvode, katere prodajajo Prizadu, je bilo soglasno sklenjeno, da bi se ta promet na vsak način moral oprostili plačevanja tega davka. Posebno podrobno je razpravljala konferenca o pavšaliranju pridohnine za male trgovce. Ko so se proučili vsi momenti, ki so v zvezi s tem vprašanjem, je bilo sklenjeno, da predlože zbornice to vprašanje pred svoje pristojne forume. Soglasno se je ugotovila potreba, da se Čimprej izvolijo (dani ravnateljstev in nadzorstev pri zavodih delavskega zavarovanja. Na vsak način naj bi ee storilo vsaj to, da bodo posamezne gospodarske skupine zastopane v do-tičnih zastopili sorazmerno njih zainteresiranosti, oziroma njih prispevkom za dotiifni organ delavskega zavarovanja. Konferenca je nadalje ugotovila, da naslajajo za zbornične pripadnike velike škode, ker je informacijska služba o raznih pogojih sedanje nase zunanje trgovinske politiko zelo nepopolna in počasna, Zato se želi, da se takoj začne izvajali resolucija o reorganizaciji informacijske službe Zavoda ®a pospeševanje zunanje trgovine kakor je bila predlagana že v novembru 19;17, Nato je konferenca izdelala skupne pripombe k osnutku novega carinskega zakona, ki ga je dostavilo finančno ministrstvo vsem zbornicam v izjavo. Govorilo se je tudi o nujnosti volitev v ustanove delavskega zavarovanja. Posebno paŽnjo je posvetila konferenca vprašanju tečaja nemške klirinške marke. Mnogo se je na konferenci razpravljalo tudi o kreditiranju gospodarstva P<> državnih denarnih zavodih. Sklenjeno je bilo, da se konferenca znova sestane dne 21, februarja v Novem Sadu ter se bo na tej konferenci razpravljalo samo o osnutku novega carinskega zakona. Delegati zbornic so obiskali tudi guvernerja Narodne banke ter govorili z njim o raznih vprašanjih iz delokroga Narodne banke. O številnih aktualnih davčnih vprašanjih pa so konferirali zastopniki zbornic 7. načelnikom davčnega oddelka v finančnem ministrstvu dr, Sladovičem. O sklepih konference so poročali delegati tudi trg. ministru. Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ler jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom. Konferenca Balkanske zvckc, ki bi se morala začeti 16. februarja, je od g od o na zaradi sprememb v jug oak. van ski vladi, Iz Grške se poroča, da ni izključeno, da pride do spremembe režima, ker je vlada Metaksasa med narodom nepriljubljena. Romunski zunanji minister Ga-fencu obišče Varšavo meseca marca. Romunska policija je odkrila komplot, ki so ца organizirali člani bivše »Železne garde« proti notranjemu ministru Calinescu, 20. februarja, na ob le Ln Igu nove romunske ustave, bi čakali člani garde mi več krajih ministra u ali nese a z ročnimi granatami. Policija je aretirala 25 ljudi, Kumuli ski državni pod tajili k za tisk je potrdil vest časopisov, da Zidje nc morejo puntati člani vLadne stranke »Fronta narodne obnove«. Napovedanega-obiska francoskega zunanjega ministra Boimeta ne bo. ker se boje nemški odgovorni državniki, da bi moglo to potovanje vzbuditi v Italiji nezaupanje. Francoski parlament .se sestane 15. aprila, da izvoli novega predsednika francoske republike. Za vrhovnega poveljnika vseli francoskih vojnih sil je bil imenovan načelnik glavnega generalnega štaba general Gamciin. Pariška policija Je izvršila hišno preiskavo pri treh nemških novinarjih V Parizu ter nato dva aretirala. Oba prideta pred sodišče. Emery, bivši prvi lord admirali-te le in bivši angleški kolonialni minister, je ustanovil pred kratkim v spodnji zbornici odbor za obrambo kolonij. Sedaj je stopil v stik tudi s francoskimi kolonialnimi krogi ter imel v Parizu govor, v katerem je odločno nastopil proti vrnitvi kolonij Nemčiji. Poudaril je nujno potrebo najožjega sodelovanja Francije in Vel. Britanije na vseh poljih. Dočim si Francija in Vel. Britanija zelo prizadevata, da bi se sklenilo premirje v Španiji, se oba španska tabora pripravljata z vso naglico na odločilno borbo. Gen. Franco je svoje čete že odpoklical i7. Katalonije in pripravlja ofenzivo na dolgi fronti. Ker so Angleži posredovali pri zasedbi Miiiorkc, svare nemški listi generala Franca, da nc zaupa zapadnim velesilam, ki da mu hočejo izviti zmago Iz rok. Listi nadalje naglašajo, da se more general Franco popolnoma zanesti na nemško in italijansko podporo In da mu bo ta zadostovala. Nemški Usti seveda tudi odobravajo, da je Mussolini povečal pogoje za umik italijanskih čet iz Španije, Po nekaterih vesteh bosta Francija In Vel. Britanija priznali vlado gen. Franca po padcu Madrida, po drugih vesteh pa že v kratkem brez ozira na potek vojnih dogodkov. Francoska vlada bo sklepala o priznanju vlade gen, Franca v torek, angleška pa v sredo, da bi mogel v četrtek francoski poslanik ш izročiti svoja poverilna pisma. General Miaja, ki Je postal vrhovni poveljnik vseh španskih republikanskih čet, je izjavil, da se bo republikanska Španija borila Se nadalje in da ne bo odnehala. Dejal je, da ima pol milijona vojakov na fronti, pol milijona pa v rezervi. Vojska je izvrstno disciplinirana in more vzdržati borbe. Preds. republikanske vlade Ncgrin sc je vrnil v Madrid, ki je ko pet postal sedež republikanske vlade. Vsi Spanci morajo po naredbi guvernerja zapustiti Gibraltar, ker se delajo v mestu nove utrdbe in novo letališče. Ministrski predsednik Spaak je vrnil mandat, ker ni mogel premagati vseh težav, ki so povzročile vladno krizo. Mandat za sestavo nove vlade je dobil nato Henry Jaspar, član katoliške stranke Vsi poskusi, da bi so odpravila sedanja belgijska vladna kriza, so se ponesrečili. Prof. Marlens jc izjavil, da nikakor ne bo odstopil In da vztraja na svojem imenovanju za člana flamske akademije. Japonci so izkrcali svoje čete na južnem delu otoka Hajnan, ki leži nasproti francoski Indoklnl. Japonci utemeljujejo svoj korak s tem, da je bila zasedba otoka iz vojaških razlogov neobhodno potrebna, ker se more samo ha ta način preprečiti, da bi dobivala Kitajska iz Indoklne orožje. Zastopnik Japonskega zunanjega ministra Je izjavil novinarjem, da o zasedbi otoka Francija ni bila obveščena, pač pa Italija in Nemčija. Francoska vlada jc zahtevala od japonske vlade pojasnila o vzrokih, značaju in trajanju zasedbe otoka Hajnan. V japonsko pomorsko oporišče na Koreji Rasin, ki leži nasproti Vladi vos toku. jc prišlo več japonskih vojnih ladij, ki ostanejo tam, dokler sc ne končajo japonsko-sov-jetska pogajanja zaradi ribolova.