ö. Steril!».
List ljudstvu -v pouk in zabavo.
ferfrtek la velja • pošt®«« «ml ta v Maribora t pošfijanjetn na do« za celo lete 6 K, pal leta 5 K in za četrt leta \-Vt K, isjsii «am po ajega, piaea t» leto samo 5 K — Narocnma se pošilja im: Upravraftvo „Slovenskega Oospodaija" * Maribor«. — Ss^wa* ^«bivajo lis» brez pasebat. «»ročna*. — Poaamczni Ksti stanejo 12 vta. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ~ ' "'
Nemčijo 6 K, sa do sdpovcdi. — — ^n»näl«ai Ki

Položaj,
ljubo. Ker je moral iti Claryjev ljubljenec Weiß iz Maribora, bo moral baje tudi baron Müller iz Celja, ;
▼ domači politiki vidimo vedno tesneje zbliževanje strank, ki hočejo zjedinjenje jugoslovanskega naroda. Tudi na Hrvatskem se opazuje, da se morajo stranke udajati mogočnemu valu jugoslovanske misli. Na drugi strani pa se je začelo besnenje nagih starih ne! rij.ateljev med nemškutarji Nemci. Najprej se je v Ptuju začelo z zvijačo, kjer so nepoučene in bojazljive župane dobili z lažmi o srbskem kralju na svojo stran. V Mariboru pa so se že koi postavili s surovo silo. Poskrbeli so si sami oškodovan ie j>ar nemškonarodnih spomenikov, da so i-meli tudi bližnji povod za nemire in potem se je začelo. Mariborski občinski zastop samostojnega mesta Maribor, ki ima opravljati tudi varnostno službo, odklanja odgovornost za vse nemire, to se pravi: nem- j £ka mestna fakinaža ima proste roke, lahko dela, kar hoče. Višji oblast, v tem slučaju grof Clary, ne gane niti z mezi'icem. Ce bo pozneje klican na odgovor na Dunaj, se bo že zo.iet izvil. Tako je s Slovenci, da pri državnih oblastih ne dobijo varstva. In vendar ima vsaka država prvo nalogo, da varuje svojim državljanom imetje in življenje. Besnost Nemcev proti jugoslovanski misli gre tako na široko, da protestirajo proti jugoslovanski državi celo po nemškem Stajerju mestni zastopi, katere bi ta zadeva naj presneto malo brigala. A vse to nam je do-daz, da so se Nemci res zbali, da bi izgubili svoje pridne in cene nlapce, delavce, dekle in viničarje, svoje sužn e in robove, naše preljube Slovence in Slovenke. Mi gremo naprej, mi Jugoslovani.
V štajerski politiki je opaziti, da so vse stran-Ke proti sedanjemu cesarskemu namestniku. Vsem o-beta vse. a nič ne stori. Ljudem pravi, da- jih ščiti, na Dunaju pa izvejo poslanci, da hoče še hujše pri-it<sniti ljudstvo, kakor je ministrom na Dunaju sploh
iS I b^
ojni spomini
r?ftntia Ooleo l
(Daljo.)
Pred menoj je stala na dveh — opica in me je spogledovala j.osmehljivo-zaničevalno.
Žival je bila precej velika in se je lotila kar meni nič tebi nič mojih žepov. Kar po vrsti jih je začela pretiravati ter vohati v nje. Prebil sem murne trenutke v negotovosti, da se ne sprimeva z zverino na življenje in smrt.
Iz telesno in dušno mučne zadrege me je rešil infanterist, ki se nama je približal od zadaj in pobožal mo o prijateljico z besedami:
„No, naš Pagatel 'že gre zopet k obedu."
Raztolmačil mi je še, da je opica last gospodarja žmibrodske pristave. Vsako opoldne obišče enkrat pošto anke, kjer se nasiti pri častnikih, nato pa zopet orlifie domov.
Vrnivgi se v naš stan, sem stavil tovarišem 10 steklenic šampanjca, če bi sploh kateri uganil, katero živnl da sem srečal danes na galiških tleh in v strelskih jarkih. Prebrodili so vso živalsko kramo, vendar o'uce ni omenil nobeden.
Veliki teden v četrtek ter petek bi si bil rad privoščil naš gospod nberst rib iz Strype. Pravil sem mu, da se nam bo lov gotovo obnesel, če se lotimo ritega življenja z ekrazitom in ročnimi granatami. Za ta nasvet še je stari obregnil, da sem — brezsrčen barbar, ki bi se drznil lotiti nedolžnih rn bic s strelom, ko je vendar že po ribarskem zakonu prepovedano z naboii loviti. Sem si tolmačil ta nauk pn s"o'e ter prepustil stari glavi, naj ribari po svoji ¡pameti.
V	avstrijski politiki je tako, da je vse proti Nemcem. Ni ga naroda, ki bi ne imel najsrčnejše želje. da bi živel kolikor mogoče daleč proč od tega nadutega, po gospodstvu hlastajočega naroda. Zato ima sedanji ministrski predsednik Seidler, ker se o-pira predvsem na Nemce, slabo stališče. Vse stranke mu uhajajo in za vsako glasovanje mora za njim beračiti, da spravi večino skupaj. V lebruariju bode glasovanje o proračunu, kmalu nato za davke, vsled tega Seidler te dni že moleduje okoli Poljakov in »U-icrajincev. O teh dveh strankah je znano, da se prodajata, dočim Jugoslovani in Cehi stojijo trdno na svojem stališču.
V	ogrski politiki se izvršuje zopet velika nesramnost proti vladlarski hiši, proti Avstriji in proti r.emadžarskim narodom na Ogrskem. Ogri so dobili od kralja zagotovilo, da dobijo po vojni svojo armado z madžarskim poveljnim in službenim jezikom. A ko bo imela Ogrska svojo armado, bo tudi proti dinastiji in Avstriji lahko govorila, kakor bo hotela. In znano je, da Ogri niso skromni, ne v svojih ciljih, ne v svojih željah. Gorje pa narodom na Ogrskem, katere bodo potem tudi pri vojaščini pomadža-iovali. Kdo more dati narodu pravico, da druge narode tlači in pritiska? Te pravice nima nihče, zato se moramo vsi drugi narodi potegniti tudi za pravice nemadžarskih narodov na Ogrskem. Proč z nemško in madžarsko nadvladb, mora biti naš skupen klic.
n 'Jtts>- •v - • •Mtf*^»*! t* »«mftorwwc,
- %
i ■ ^
v
P ¿u j s ki „Stajerc" la laž.
„Stajerc" se je svo,;Čas rodil iz laži, od laži je
dozdaj živel ter ji bode zvest ostal do svojega pogina. V zadnji številki je „Stajerc" na široko odpri svoja lažnjiva usta ter se na debelo zlagal, da je v. zadnjih tednih dobil „stotero in tisočero" novih naročnikov. Ce bi bil pisal, da je število naročnikov padlo za „stotero in tisočero" naročnikov, bi se bil s tem pač približal resnici. Pa če že hoie lagati, da bi vsaj malo bolj premeteno lagal, ne pa tako neumno, da vsakdo lahko njegovo laž takoj prime. Že pred 10 leti je „Stajerc" iažnjivo napisal nad svojo glavo, da se tiska v 15.000 izvodih in ta napis še nosi dandanes. Ob vsakem novem letu pa kriči in vpije, da je dobil „stotere in tisočere" nove naročnike! Ce bi torej res dobil „Stajerc" vsako leto „tisočere" nove naročnike, potem bi se bilo moralo število. njegovih naročnikov v 10 letih pomnožiti najmanj na 20.000. In če bi k tem prišteli tistih 15.000, katere je baje imel pred 10 leti, potem bi sfc moral sedaj tiskati najmanj v 35.000 izvodih. In vendar nosi še tudi danes na svoji lažnjivi glavi napis, da se tiska v 15.000 izvodih! Seveda še to ni resnica! V par jerbasih ga prinesejo na ptujsko pošto — to je ves „Stajerc" za naročnike! Ker „Stajerc" zdlaj ob Času vojne piše vedno le v Korist meščanov, ker nikdar ne brani kmeta zoper krivične odloke raznih oblasti, ker vse hvali in odobrava, kar nemški urar dniki ukrenejo zoper našega kmeta, zato mu je naše kmetsko ljudstvo pokazalo hrbet, izvzemši nekla-tere zapeljane in od ptujskih meščanov odvisne ose-
Pozval je vse kmete iz cele vasi, da so mu z-nosili skupaj mreže, kar so jih sploh posedali. Iz celega polka si je odbral vse one častnike in može, ki so izpovedali, da umejo ribarstvo.
Z osmimi mrežami oboroženi so korecali na veliko sredo pod oberstovim nadzorstvom proti Strypi, da nalovijo rib za celi polk. Cel popoldan so vlačili mreže po vodi, pa niti žabje krače niso vjeli.
Stari je mazal lovce s potrpežljivostjo, češ, da se ne smejo hudovati nadl neuspehom, ker pač ni še pravo vreme in se skrivajo ribe preveč na globoko, menda že prav na dno. Po tolikem smešno zastoij-skem trudu je še kvantal doma, kako da je on slovel kot prvi ribič postrv po celi Bosni in Hercegovini.
Drugega jutra na vse zgodaj sem odposlal pionirskega narednika k reki, da je pognal v razne globokejše tolmune devet ročnih granat. Pobili in na- | lovili so nad 33 kg-rib raznih vrst in velikosti. Je ! stari kimal, ko je priromala na veliki četrtek nami-" zo ribja pečenka. Na vprašanje: „Odkod toliko rib" je dobil odgovor, da jih je nalovil v mreži neki kmet in jih prodal. Naš polkovni oče so verjeli in jedli s slastjo po človeškem sočutju dovoljeno vjete ribe.
Vsikdar po tečno zavžiti večerji si je gospod obrisal mustače in začel se je zopet eden onih večerov širokega zdehanja, nad katerimi sem se hudoval tolikokrat jiri vojakih. Oče so vodili zabavo pogovora. Mi smo lahko samo j oslušali ffer pokorno prikimavali. Pripovedoval nam je kislo zasnanega glasu o samih manevrih in svojih vsakdanjih doživljajih po Bosni ter Hercegovini.
Ti družinski večeri so se vlekli kot megla po-fiasi dn 11. ure v noči in še dalje. Menil sem večkrat, da se mi-morajo razkleniti čeljusti vsled neprestanega zdehanja; pa nas je stari še vedno ški- j liavo pogledoval ter mrcvaril s potrpežljivostjo. V- ; stali smo od muže šele tedaj, kadar so nam pokazali
cčka, da se slobodno porazlezemo po svojih temnih brlogih.
Na veliki petek zvečer je krožil naš oberst v običajni večerni zabavi po polju artilerijske stroke. Slišali smo, da njegovih starih živcev ne more pre-tresti ali omajati niti najljute.,ši topovski ogenj. Njemu se dozdeva izključeno, kako bi se bal strela kak viš'i častnik. Zvedeli smo, kako so stali naš oče kot skala mirno, ko so nameravali Rusi leta 1914 oblegati Krakovo,a so si premislili ter opustili te nakane. Okoli 11. ure v noči nas je stari milostno odpustil v prepričanju, da smo gotovo vsi uverjeni: oberst je junak neustraišljive vstrajnosti.
Na veliko soboto je bil krasen dan. .Naš gospodar je prekinil post in mirno brezdelje s poveljem: da mora moštvo eksercirati celo predpoldne, da se izuri za. parado, katero bo priredil na veliko noč. Med vežbanjem je priropotal nad vas sovražni aero-plan. Oberst, ki je vaje nadziral, je za; ovedal, da je streljal kar celi bataljon na rusko letalo. V naš slan vrnivšemu se oberstu sem omenil, da bi utegnilo imeti to brezpomembno pucanje v zračne višine za nas vse resne posledice. Stari je bil pa nasprotnega mnenja, da se mora podkaditi sovražniku pod pete, četudi se giblje v zraku.
Krog poldneva je pribrenčal že prvi sovražni šrapnel in se razkadil ravno nad selom. To je bil prvi znak, dla bodo temu vodilnemu strelu sledile še debele tetke — granate. Iz žrela ruskega topa je priovilila prva in se zakopala v zembo na levem o-glu sela. Gospod oberst je vidno prebledel in me v-prašal:
„Ali bo ta preklicani Rus škropil ter tipal po peli vasi?"
Samoobsebi umevno, da bo požegnal celo naselbino od leve na desno. Granate so romale ena 7.*» drugo v vas. K sreči so zadevale vedno le med hiše, ker je streljal sovražnik samo iz eno havbice.
52. letmltt. --%
st&aei	gg.
fr fTT
Maribor, dne 7. februarja 191 S.
SU'3!i 1.
be. Očka Ornikl Treba bo Linhartu uSazatt, da popravi „Štajercu" njegovo lažnjivo butico, da vsaj prve besede, ki stojijo v vsakem listu že nad naslovom ne botlo lažnjivel
SLOVENSKI GOSPODAR.
7. tebeaarja lil«.
Kako sodi slov«xiSiio kmet-sko dekle o Claryjevih. odredbah,
(Piše mladenka iz Braslovč.)
Spoštovani „Slovenski Gospodar"! Ti si skoro edini naš prijatelj v teh težkih časih, ki rade volje sprejmeš želje in pritožbe ubogega kmeta. Sprejmi v svoj predal tudi našo zadevo, ki je vredna, da izve za njo širša javnost.
Več braslovških kmetov (in tudli po drugih krajah) j« z veliko težavo zredilo svoje svinje in jih v sredi meseca novembra prodalo za vojaško bolnišnico v Celju. Imeli so dovoljenje, ki pa, kakor smo pozneje izvedeli, ni bilo pravilno. S tem so nas prestopili nakupovalci, da smo oddali svinje, nič hudega sluteč. Prodali smo živo težo po 8 K, mrtvo pa po 11 K kilogram. To je bila taka hudobija, da nas tie-ciaj kličejo na sodnije, kakor kakšne cestne hudodel-nike in roparje. Plačali smo visok« kazni, skupno reč tisoč kron,
Postava je postava, to pa velja samo za kmeta. ¡Več bolj premetenih gospodov si je brez skrbi nakupilo svinje zase, a njim se ne zgodi nič žalega. Nasledek pa bo ta, da bo zanaprej gro! Clary zastonj Iskal prašičev po naših hlevih. To je splošna sodba savinjskih kmetov. Svinjereja se ni izplačala pred vojno, še manj pa sedaj pri tolikih rekvizicijah in iraginji ter skromnih delavskih močeh.
Neznosno je tudi za Kmeta to siljenje mestne gospode, ko si gre na deželo nakupovat živeža. Kmet je v stiski. Ce jim proda, je kaznovan; kazen pa rselej zadene le prodajalca, nikdar pa kunovaloa. Prod vojno so ljudje trumoma hiteli v mesta. Sedaj pa se jim na dleželi bolj dopade; naS kruh jim diši, našega dela in pravic pa ne spoštujejo. Kakor čita-mo v listih, pobijajo mestni ljudje .Slovencem šipe, Slovenci niso varni življenja, Se se pokažejo na uii-§i. V mestu preleti te ljudi strah in groza, če slišijo r Mariboru, ▼ Ptuju ali v Celju kako slovensko besedo. Ko pa pridejo z nahrbtnikom na kmete, pa že znajo vsi pra\| 'dobro slovensko. „Mati, teta, gospo-flična, imate kaj Špeha, jajc, moke, mleka ali takih Stvari? Bomo Vam dobro plačali/' Tako covorijo tisti nemški hujskači, če bi radi dobili kaj pridelkov, ti jih pridela slovenski kmet Dasiravno nam samim silno primanjkuje živil, vendar se usmilimo teh gosposkih beračev in si od svojega odtrgamo ter damo jim, kar jim «dinozvflličavno nemštvo nikakor ne more dati.	?l i Biiii Prehranjevalni urad, groi Clary in Se drugi nemški uradniki postavljajo nas kmete v eno vrsto z cestnimi ljudmi. Dobro, bomo pa delali tudi tako, le (psem ur na dan, in ne od zore do mraka ali pa še selo ponoči. V senci malo lačen ležati, to še menda ni prehudo. Naših pritožb tako ne sliši nihče drugi kot Bo« v nebesih, do tistih visokih nemških gospo podov v Gradcu in na Dunaju niti ne pridejo.
Ubogi slovenski kmetski rod, toliko trpiš in kr. *avI3 na bojnem polju. Zaslužil bi si prostost, svoboden razvoj in pravico. Namesto te pa te doma stiskajo neusmiljeni tujci, ki nimajo smisla za tvoj na predek. Kedaj ti zasveti zarja miru in boljše bodočnosti? Edino pod okriljem habsburško-avstrijske jugoslovanske države I Me Slovenke upamo, clla v do-
slednem času napoči dan, ko bomo lahko zaklicale posebno »e hčerke in sinovi slovanskega kiaetskega stan tu
Sedaj tu biva prost moj rod, Na svoji zemlji sam gospod!
it t i i,	ML, V.
Pritožbe iz šoštanjskega okraja.
Kakor razvidim iz raznih pritožb, se v na&ih o. kr. uradih marsikje z našim ljudstvom postopa na nečuven način» Tudi pri nas ni .v tem oziru vse v redu.
Navesti hočem za danes samo nekaj slučajev, ne da bi uovedal imena. Ako to ne bo pomagalo, pa hočemo drugače nastopiti. Nezaslišano je, kako s« postopa pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Siovenj-gradcu s strankami glede vojaških podpor.
Vložene prošnje se ne rešijo, dasiravno so že vložene po 5 do 12 mesecev. Vse pismene pritožbe ne pomagajo nič. Niti ne odgovori se nanje. Stranke hodijo v tej zadevi osebno na c. kr. okrajno glavarstvo. Tam jih enostavno zavrnejo, češ, da bodo dobili pismeno rešitev, ali pa tudi, kar se je večkrat zgodilo, na vrata obesijo napis: Danes se ne uradu-je, četudi je uradni dan. Koliko potov, zamude časa in stroškov vsled daljne vožnje imajo s tem stranke! Pa še to vse zastonj I Ljudje se zatekajo k advokatom ter morajo tam plačevati. Ali bi tega treba bilo, ko bi urad prošnje hitreje reševal? Ako pri c. kr. okrajnem glavarstvu nimajo dovolj uradnikov — naj jih dobijo več!
Ljudstvo je skrajno razburjeno, godrnja navar dno nad županom, Češ, da je on kriv itd. In kdo je vsega tega kriv? Slavnoznani uradniški šimelj. Ali temu res ni odpomoči? Bomo videli l
Se slabše se godi našim ljudem pri e. kr. davkariji v Šoštanju ob dnevih, ko se izplačuje vojaška podpora. Kako se tam postopa z ženami in materami, ki so morale v krvavo vojno poslati svoje može Sn svoje sinove, to je že nečuveno. Tamošnji uradniki, posebno eden, katerega ime za danes še za-molčimo, vpijejo nad ubogimi ženami ter ž njimi ne-uljudno postopajo.
Ali so te uboge ženske res to zaslužile,, ker so dale svoje može, svoje sinove za domovino, da se ob priliki, ko pridejo po podporo, z njimi tako ravna? Na, stokrat ne! Proti temu bomo v prihodnjič najostreje nastopili.
Pretekli teden je bilo na e. kr. okrajno sodnijo t Šoštanj klicanih nekaj strank zaradi pretiranja vinskih cen. So bila to same ženske, ki imajo može pri vojakih. Pri zaslišanju se jih je pa od dotičnega uradnika psovalo a oderuhi itd., da so prišle revice vse zbegane domov. In zakaj? Ker so vino, katerega so same s krvavimi žulji pridelale, prodale, Čujte in strmite, po 3 K liter. Trgovcev in drugih špekulantov, kateri so milijone zaslužili, se pa ne tirana sodnijo! Ce torej kmet, kateri se celo leto muči v vinogradu in na polju, proda vino .po 3 K, mu že stoji birič za hrbtom, ako pa trgovec blago, ki je stalo pred vojno 50 vinarjev, proda danes po 30 do 40 K, se mu ne zgodi prav nič. Ali se je potemtakem čuditi, da naše ljudstvo (to uraidlnikov-tujcev nima nobene ljubezni?
Svaka sila do vremena! Enakih krivic ne bomo več trpelL Dolžnost predstojnikov e. kr. uradov je, da se te razmere spremenijo na boljše, sicer bo-«io govorili drugače. Na neprijazno in neuljudno ve-
Sireli so se bližali vedno bolj pristavi, kjer je stanoval naš štab. Granata je bobnila ravno na dvori-Sfte, da so popokale vse šipe od zračnega pritiska.
Oče oberst so me pogLediali tresoče piano, ob« ragrabili za roko s krikom:
„Gospod moj, beživa!"
Je pritulila še druga, tretja in četrta granata, rse na naš dvor Stari so jo odbrusili v grabo ob fitrypi; Rus je pa nehal po četrti granati.
Oberst se je povrnil iz jarka enkrat pozno »0-poldan brez kape, ves zasopel in tresočih se nogic. liisem ga uščipnil z opazko, pač pa sem si mislil: ruske težke pretresejo tudi staro srce in kosti.
Obstreljevanje ni tirjalo nobene človeške žrt-ie; pa gospod oberst je le prosil na višjem mestu, naj nam dovolijo za nekaj kilometrov nazaj, kjer se bomo gibali lahko za Veliko noč bolj prosto. Prošnja je bila uslišana; še na veliko soboto v trdem mraku »no zapustili Sokuleo ter se preselili v ozadje v me-■tece Potok Zloty.
Zloty je zelo stara naselbina, ki se odlikuje po lepi legi; pačijo le židovska nesnaga, ki se je dvigala za našega bivanja tamkaj do neverjetnosti judovske zanikernosti, lenobe, blat* in smradu.
V Potoku smo obhajali Veliko noč s »v. maSo ■a prostem, z godbo ter veliko parado.
Koj po velikonočnih praznikih so n*m »apra--••.1 nag polkovni gazda veliko veseije: od^njJali so dopust za celih 14 dni. Kako oproščeno smo vz-nili vsi, ko je zatonil za bregom oberstov voz in ¡m vsaj za nekaj časa njegova sitnost ter ne-^Ijivost.
Po njegov»» *tfho3u sm* rajati ker 1 lesuli «-
trog zlategaTteleta — prostosti. Vabili smo tden drugega v posete, po večerih pa nam je krati.r dolgčas godba, ki nam je poščegetala ušesa z nejcaj komadi. Naše prosto gibanje je omejil nekoliko peg?ati legar, ki se je pojavil tukaj prvič med našim moštvom. Ni uda, saj so zlotovski židje cepali že kar v mirnih asih pod smrtnimi udarci te bolezni, kameri leče zibelka ravno med nesnažnimi Židi.
Korno poveljstvo v Buczaczu je vsled izbruha te vojne šibe izdalo povelje: očediti se morajo \se ludovske kočure, se skopati ter umiti vsi židje, si 0-Lriti brade in lase. Vem, da za Časa babilonskega zrvvozlanja jezikov ni bilo toliko zmede, krika in vika nego tokrat, ko so silili Žide, da so morali izpolniti do pičice izdano povelje. Vojaki so jih tirali v Wdo, pod škarje in britev.. Nam so poplesavala srca od radosti: židje pa so jadikovali kot nekoč v babilonski sužnjosti. Obrit in ostrižen žid se ni pokazal nobeden več po dnevu na, ulico. Samsoni so čakali v svojih očiščenih kolibah, da jim požene na novo ncfi las in brade»
Jaz sem užil ▼ Potok Zlotem posebno lepe Čase, ker sem lahko veliko občeval v ondotnem dominikanskem samostanu, kjer sem bil gostoljubno dobrodošel ob vsakem Času.
Po očetovi vrnitvi iz dopusta je došlo povelje, da se mora preseliti ves naš polk v Buczacz. To prijazno mesto je trpelo veliko vsled aeroplanov. Tu so strašili francoski letalci* ki so bombardirali eelo ciosto vsako mesečno noč.
(Dalje sledi.)
i' -f ". :" •• -;:•/ K....8L1 .•tSkiu^m
desje aradnikov-tnjcev proti našemu ijudstvn pa bodi naš odgovor: Vsi na delo za tak^šnjo adejstvitev
jugoslovansko države pod žezlom slavne kabsburške dinastije, v kateri bo naš uradnik naš itanačtat ia nač bral — i« oe tujec!
Naše žrtve za domovino.
Žalostna novica, ki je znova potrla že itaK jato nesrečno družino PuČkovo v Žnpetineik, je prišla pred par tedni, namreč da je sin in brat Leopold Pučko padel junaške smrti na južnem bojišču. Kajni, rojen leta 1897, bil je dne 15. oktobra 1915 poklican v vojaški stan, ter prideljen k pionirjem št. 3. Bil je priden in značajen iant, vzor svojim tovarišem. Padel je, zadet v glavo od sovražne krogle, j dne 7. novembra 1917 in je pokopan blizu mesta Mota (Caghi) ob reki Livenca na italijanskih tleh. In njegov oče Anton je že pred več kot enim letom storil v goratih Tirolah pod snegom junaško smrt.
Novacerkevpri Celju. Dobili smo žalostno poročilo, da je na italijanski fronti v 11. soški bitki leta 1917 pri Gorici padel zadet od sovražne granate Franc Spes iz Malih dol, v starosti 23 let. Bil je tudi odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno I. vrste.
[Ob božičnih praznikih se je raznesla tnžna novica, da je padel na italijanskem bojišču, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Ignacij Jež t 30, letu svojega vspodbudnega življenja. Bil je doma od Sv. J u r i j a v Slov. gor. Rajnki je bil milega pa odločnega značaja. Ob svojem Času je bil mašai strežnik, potem je več let opravljal z najvišjo vnemo službo mežnarja, odkoder ga je vzela vojna služba. Le dvakrat je bil tako srečen, da je videl še svoje mile domače kraje in svoje ljube domače, od kojih je le pretežko ločil. Na dan zadušnice so bili po njegovem blagem naroČilu obdarjeni domači reveži iz njegove zapuščine, kar znači, da je bil blagi mladenič usmiljen do revežev in bo tako tudi usmiljenje dosegel pri svojem Ljubem in Njegovi materi, koje zvest član se je pokazal ob vsaki priložnosti.
Spet je zadela bridka žalost Lorenčičavo hišo na KuŠerniku pri Sv. Jakobu v Slov. t, o r. Ob Veliki noči 1917 so izgubile ljubega očeta, A zdaj so bile vesele prihoda brata Janeza iz Tirolskega. Dobil je eno celo leto dopusta. Pa Bog je drugače odločil. Dne 27. dlecembra 1917 je krnta smrt potrkala na njegova vrata in zahtevala dušo komaj 36 let starega, vrlega mladeniča. Bil je delaven in fekrbljiv za vsako delo.
Od Sv. U r b a n a p r i Ptuju nam pišejo: Žalostna vest je zadela fcmetsko hišo Fras v Terno-vskem Vrhu dne 16. decembra 1917. Padel jo marljivi gospodar, blagi mož ter ljubljeni oče štirih še majhnih otrok, zadet od sovražne italijanske pliaove bombe dne 6. decembra 1917. Pokojni se je že mučil za domovino in cesarja od začetka vojne, najpoprej v Galiciji in bil tam težko ranjen. Ko je okreval, je moral na Ogrsko in sedaj je že 23 mesecev bil pri sovražnem Italijanu na Tirolskem. Bil je pokojni Ludovik Fras priden gospodar ter naročnik JSlov* Gospodarja." Bog daj zvestemu in nepozabnemu možu, bla,gemu očetu ter vzornemu občanu večni mir in zasluženi pokoj in naj mu bo tuja sovražna žemljica lahka!
Pred kratkim smo izvedleli prežalostno novico, da je padel kot hraber junak na italijanskem bojišču, zadet od sovražne ročne granate, dne 27. oktobra 1917 pešeo Peter Šiško, posestnik v B r e n g 0-vipriSv. Antonu v Slov. gor. Pokojni je služil pri 47. pešpolku in je bil kot hraber branitelj ljube domovine od leta 1915 zmiraj na bojišču. Bil je vzgleden in miroljuben gospodar in tudi postrež-ijiv sosed.
Od Sv. B o 11 a n k a v Slov. goricah s« nam pišeš Žalostna vest je došla pretekli mesec iz gališkega mesta Lvov, da je iztrgala kruta smrt iz naročja materi 19 let starega sina Franca Muršee (po domače Peklarov) iz Biša in ga izročila dp.ljnji gališki zemlji. Bil je prideljen k artilerijskim bate^ rijam. Napadla ga je strašna bolezen legar. Dne 9. novembra 1917 je izročil svoje mlado življenje na oltar domovine. Rajni Franc je bil spoštovan od vseb vaščanov. Ker je bil zelo priden, pošten in delaven, s\ je pridobil ljubezen daleč naokrog. Najbolj ga je pa ljubila njegova mati, ki ga je imela rajši krkor vse zaklade sveta. Zdaj žaluje po niem neprespano, in se ji ta rana gotovo prej ne zaceli kakor v hladnem grobu. Njegov oče se nahaja tudi na južnem bojišču. Smatrali so ga že tudi kot mrtvega, ker že več mesecev ni nič pisal, pa zadnje dni je vendar došlo poročilo, da še živi. Rajni sin Franc zapušča Se doma tri mlajše brate in dve sestri.
Truplo zdaj je žrtev daljne zemlje,
Bodli tamkaj tvoje spanje sladko!
Naj miru tam nikdo ti ne jemlje,
Saj življenje ti je bilo kratko!
Dne 6. decembra 1917 je padel na italijanski fronti 401etni Jožef Kebrič, doma iz D r v a n j e pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Dobil je sovražno kroglo v glavo. Zapušča vdbvo in dva »troka.
BTscm padlim slovenskim Žrtvam bodi Bftf pravičen Sodniki
S prepovedanega shoda v Celju.
Celjski magistrat žali slovensko kinetsko ljudstvo.
ObGni zbor Slovenske Kraetske Zveze v Celju t pondel^ek, dne 4. februarja, je celjski mestni magistrat prepovedal. V utemeljevanju te prepovedi je ta urad naravnost žalil slovensko kmetsko ljudstvo. Trdil je, da se je vsled prihoda slovenskih kmetov bati nemirov. Iz tega bi sledilo, kakor da bi bili slovenski kmetje pobijalci, roparji in morilci. V imenu slovenskega kmetskega prebivalstva proti takemu su--mničenju najodločneje ugovarjamo.
Načelstvo S. K. Z. je proti prepovedi shoda brzojavno ugovarjalo pri cesarski namestniji in pri notranjem ministru. A grof Clary in minister Toggen-burg sta v svoji priznani naklonjenosti napram slovenskim kmetom potrdila ukrep celjskega, mestnega urada.
Mestni magistrat celjski torej ne more prena-gati, da bi slovenski kmetje v Celju zborovali in se 3 svojimi poslanci razgovorili o težnjah in težavah, katere tarejo sedaj kmetski stan. Ce bi bil mestni magistrat celjski dosleden, bi moral kmetskemu ljudstvu tudi prepovedati dovažanje živil v mesto, ako že kmeta v svoji sredini videti ne more.
Slovensko kmetsko ljudstvo prihaja.
. Že zgodaj v jutru so bile ulice celjskega mes-ia polne naših somišljenikov in somišljenic. Eni so se pripeljali z vlairi, drugi so prišli peš mnogo ur oaleč; iz mnogih krajev pa so se pripeljali možje, Žene, fantje in dekleta z vozovi. Ob Času, ko bi se naj začelo zborovanje, je bilo dvorišče hotela „Beli vol" in skoro ves prostor na Graški cesti odi Kolodvorske do Okrožne ceste napolnjen. Dasiravno so bili kmetski ljudje silno ogorčeni, ker je mestni magistrat prepovedal zborovanje, vendar je vladal povsod lep mir in nikdo ni skrivil celjskim Nemcem in nemškutarjem niti lasu.
Policija hoče razgnati ljudstvo.
Policija je imela od župana Jabornega povelje, da naj razžene zborovalce. Ravno v trenotku, ko je poslanec Pišek pojasnil ljudski množici, da je shod prepovedan, se prerije kakih pet policajev v bližino j poslanca Pišeka. Policaj je stopil pred poslanca Pi-geka in mu naznanil, da je prepovedano govoriti in j da bo policija raz;gnala zborovalce.	\
i
Poslanec Pišek se ne da ugnati. — Policaj mu grozi z aretacijo.
Poslanec Pišek zakliče s povzdignjenim glar som: „Mirni smo, a vi pridete nad nas s silo. Mi vemo. <da imate skrito v bližini stotnijo vojakov z na-basanimi puškami. Mi vemo, da bi vi radi videli, če bi naši ljudje izzvali nemir ali pretep. A povem pa vam- Slovensko ljudstvo je prepametno in prepošte-no, da bi nasedlo na vaše limanice. Zagotavljam vas. da bomo mirni, a da bi policija suvala in razganjala naše ljudi, ki vas redijo,'ki celjskim Nemcem nosijo mleko, jajca, mast in druga živila, tega si ne damo dopasti!" In obrnjen proti ljudstvu pra-„Bodimo mirni! Ce nas dlanes ne pustijo zborovati, pa bomo zborovali drugokrat in tedaj nas bode prišlo kot listja in trave. Da bi nam ljudje, ki jih redi slovenski kmet, prepovedali zborovanje v Celju, ki je naša last, ki ga vzdržuje slovensko ljudstvo, tega si ne bomo več dali dopasti." Pišekovim besedam so sledili na dvorišču, v gostilniških prostorih in na ulici gromoviti živijo-klici. Policaji so nemirno stopali semtertja in si niso vedeli pomagati. Ko je joslanec Pišek končal, je stopil policaj k njemu in mu je zagrozil, da ga bo aretiral. Poslanec mu mirno, a odločno zavrne: „Le zaprite me, Če imate ko-rajžol A povem vam: Vi me ne bote zapirali. Sicer pa se bo o teh nasilnostih govorilo na višjem mestu." In možu postave je minila vsa korajža, stegniti roko proti poslancu. Videl je, kako so se dvigovale pesti naših mož in mladeničev. Le pomirjevalnim besedam navzočih vodilnih mož se ima celjska policija ; zahvaliti, da se ni zgodilo Kaj drugega.
Celjski župan pride razganjat.
i1
Med tem se je poiavil ob vhodu v hišo mestni i župan advokat dr. Jabornegg in uradni vodja dr. • lAmbroschitz. Župan je začel mogočno razganjati ljudi in groziti, da bo dal s silo razgnati množice, če se same ne razidejo. Dajal je povelja policajem in ; «e polagoma prerival proti prostoru, kjer je stal po- \ slanec Pišek.
Uradni jezik celjskega župana slovenski.
Proti poslancu PiSeku obrnjen Še enkrat grozi, da bo dal zborovalce s silo razgnati. Poslaneo ga vpraša: „Kdo pa ste? S kcm imam čast?" In odl-rovnril mu je nemško: „Jaz sem žuran dr. Jabornegg." N i sproti mu ie zado^el mogočen in mnogo- [ številen klic: „Govorite slovensko! Saj ste slovenske matere sin!" Župan se je tidal. Menda se je v tem hir>u spomnil svojega pokolema, svojega mater-nega ipzika. Začel ;e slovensko govoriti s poslancem in prigovarjati ljudem, naj se razidejo. Uradni jezik ;
eeljskoga župana je bil naemcrat slovenski. Ljudje so mu začeli ploskati in slišali so se klici: „Živijo župan dr. Javornik! Vi bote prvi slovenski župan našega. Celja v bodoči Jugoslaviji!" (Burna vese-lost.) Ko ga je poslanec Pišek zagotovil, da mu on sam jamči za mir in red in da ne potrebujemo policajev, se je župan izgubil na ulico.
Ljudstvo hoče zborovati.
Ljudske množice se niso dale pripraviti do tega, da bi se razšle. Ljudje so burno zahtevali zborovanja. In nastopila je cela vrsta govornikov, ne samo na dvorišču, v veži in v gostilniških prostorih, temveč celo na ulici. Lahko rečemo, da se je vršilo eno skupno veliko zborovanje slovenskega ljudstva ne samo na dvorišču, ampak tudi na celi obširni Graški cesti. Povsod pa je vladal vzoren red. Policija ni imela drugega opravka, kakor da je tupatam koga sunila ter skušala zbuditi izgrede. Ljudstvo je i>el popoldan valovilo semtertja pred hotelom „Beli vol."
Hej Slovani!
Poslanec Pišek je še enkrat pojasnil vzroke, zakaj nas niso pustili zborovati. Zaklical je: „Ljudstvo slovensko! Prišel bo kmalu čas, ko nam nihče ne bo več v slovenskem Celju prepovedoval shodov. A danes si zapomnite tiste, ki nam kratijo naše pravice. Bodimo vstrajni, složni in dobili bomo našo Jugoslavijo!" Navdušenje, ki je nastalo pri teh bese-aah, se ne dla pojasniti. Poslanca Pišeka pa so dvignili kmetski možje in mladeniči na rame in ga nosili med ljudsko množico. Ko je deželni posl. Novak pozval ljudi, naj ostanejo vedno tako navdušeni in vstrajni kot danes in naj se mirno razidejo, je na klic nemškega izzivača na ulici: „Živelo nemštvo!" zadonela pesem: „Hej Slovani!" In glas slovenske pesmi, prihajajoč iz stoterih in stoterih slovenskih grl, je mogočno in veličastno donel po celjskih ulicah. Se nikdar niso Slovenci v Celju ob onemogli a-s.stenci župana in policajev peli pesem „Hej Slovani " Ambroschitz in Jabornegg sta sikala od jeze. Slišali smo, kako je Župan zapovedoval policajem: „Izpraznite gostilno!" Toda do tega ni prišlo. Župan in ž njim vred policija sta si pravočasno premislila poskusiti kaj takega.
Mi smo ostali zmagovalci.
« Celjski Nemci in nemškutarji niso dosegli svojega namena. Mi smo ostali zmagovalci. Naše ljudstvo je spoznalo'zopet jasno, kako nas spoštujejo tisti, katerim slovenski kmet prideluje živež. Navdušenje našega ljudstva za Jugoslavijo, za naše pos-lance-voditelje je bilo tako veliko, da kaj takega £e nismo videli. Prepovedali so nam zborovanje v dvo rani, a ljudstvo je po svoje zborovalo pod milim nebom in celo na ulici celjskega mesta. Clary in dunajska vlada pa sta dobila zopet krepko po nosu. Med nami je vladal mir in red in pripravljena stot-nija vojaštva se je lahko proti večeru razšla.
Tabor slovenskih kmetov na Murskem polju,
V nedeljo, dne 3. februarja, se je v Jurešovih prostorih v Borecih pri Sv. Križu zbralo nad 1500 zavednih Slovencev in Slovenk iz celega ljutomerskega političnega okraja; navzoči so bih večinoma vsi župani. Prišli so tudi zastopniki prekmurskih Slovencev. 'Shod ;e otvoril namesto obolelega okrajnega načelnika njegov namestnik Joško Rajh Za predsednika je bil izv Len načelnik ljutomerske posojilnice g. L. Babnik. Navdušeno pozdravljen je nastopil uoslaneo Roškar, ki nam je opisal delovanje naših poslancev za kmeta in narod sploh. Deželni poslanec Ozmec je govoril o gospodarskih potrebah in zahtevah slovenskega kmeta. Urednik Žebot je ^cvoril o jugoslovanski deklaraciji, M. Rajh pa o Narodnem Svetu. Po govorih so se sprejele naslednje resolucije:
Zbrani muropoljški kmetje pozdravljamo Jugoslovanski klub, izražamo klubu popolno zaupanje, obsojamo vsak poizkus razdora med Jugoslovani, izražamo svoje popolno zaupanje ka or klubovemu načelniku dr. Korošcu, tako svojemu zastopniku v drž. zboru Ivanu Roškarju.
Zbrani muropoljški Slovenci in Slovenke se z navdušenjem pridružujemo! deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom in zahtevamo, da se tudi prekmurske Slovence priklopi Jugoslaviji.
Protestiramo proti poostrenim i*ekvizici;am na kmetih, proti znižanju prehran;evalne množine, in zahtevamo, da se pusti odprte vse mline.
Okraj naj se oprosti oddaje sena in slame, in krma. ki bi se dala še snrnviti skunaj, razdeli naj se med živinorejce v domačem okraju, ki nimajo trme.
Po mestih se naj bolj štedi z mesom, da so o-hraor naša živina.
Edini moški, ki vodi gospodarstvo, mora biti brezpogojno oproščen vojaške službe, da Do omogočeno poljsko delo. Ugovarjamo proti temu, da se zahteva od kmetov kmetijskih pridelkov, *ako hočejo dobiti sladkor ali petrolej. Kmeta se naj oskrbi z o-bleko in čevlji. Kože iz domačega zakola se naj do-vfli za vstroj.
Muropoljški Slovenci, zbrani dne 3. svečana, zahtevajo, da naj vlada prejkoslej sklene z uašlimi nasprotniki pošten mir brez pridobitev in odškodnin na podlagi samoodločbe narodov. Za sedaj pa. naj pospešuje posebni mir z Rusijo, ter da naj pritegne zastopnike vseh avstrijskih narodov k mirovnim pogajanjem.
Resolucije so bile sprejete z viharnim navdušenjem. Ko je predsednik zaključil veličastni ljudski tabor in je zborovalce • navduševal, naj ostanejo v-strajni, dokler se nam ne uresničijo naše želje pa samostojni Jugoslaviji, sta zaorili iz stoterih in stoterih grl pesmi: ..Lepa naša domovina" in ..Hej Slo-venci J"
Poslanec Roškar je po zborovanju še dajal sve jim volilcem razna pojasnila
Na bojiščih.
Na bojiščih ni bilo zadnji čas nobenih posebnih sprememb.
Cetvercfpcian m za nadaljosiije vojske.
Zadnja dva dni januarja in prva dva dni truarja je v francoskem mestu Verzailj zboroval naj-višji vojni svet četverosporazumov. Pod predsedstvom francoskega ministrskega predsednika Kleman-soa je imel 7 sej, katerih so se udleleževali zastopniki Zedinjenih držav v Ameriki, Francoske, Angle* Ske in Italije. Glede na zadnje govore avstrijskega 7unanjega ministra in nemškega državnega kance-Iarja je najvišji vojni svet izjavil, da se ne približujejo zmernim zahtevam Četverosporazuma. Osrednje države vodijo osvajalni in roparski naklepi. Zato pa ie najbližja in edina dolžnost, da zavezniki nadaljujejo vojaške napore s skrajno močno voljo in v najožjem in najbolj izdatnem sodelovanju. Ti napori se morajo tako dolgo nadaljevati, dokler ne bodo sovrar fne vlade in narodi spremenili svojega mišljenja in dokler ne bo upanja, da se sklene mir, ki ne bode pomenil poraza pred napadalnim in zakrknjenim mi-1/tarizmom, marveč bo temeljil na teh načelih: prostost, pravičnost in spoštovanje pred pravico narodov. Vsi napori zavezniških držav se bodo najož.j3 ia najbolj učinkovito združili v boju proti osrednjim državam pod nadzorstvom najvišjega vojnega sveta. V mišljenju in hotenju zaveznikov se je dosegla popolna skladnost, ki nima drugega namena, kakor da e-brani omikani svet pred najbolj nasilnemu podvzet-ju svetovnega zatiranja.
%
Mirovna pogaianj* v Brestu-i i ovrkem
Dne BO. jaruarja so se v Brestu Litovskem ?opet pričela mirovna prgajana, katerih se tokrat udeležuje tudi zas^pnin Bavarske. Velike težave so nadale glede UKraj ne. kjer obstajata dve vladi: en» v Kijevu in ena v H rkovu Prva zahteva, da se Ukrajina popoln ma odcepi od Rusije in se prog'asi za samostojno državo. drut'a pa je sestavljena iz bojševikov ter zastopa stališče, d« naj bo Ukrajina sicer samostojna ljudovlada, a le kot del Velike Rusije. Po eikofe^ ki nastajaio v Brestu-Litovskem radi vprašanja Ukrajine, postajajo vedno večje K tfmn pride vpr šanje Poljske Vedno glasneje namreč zahtevajo Poljaki, naj se združijo v samostojno Polisko vse pokrajine, kjer prebiva poljsko prebivalstvo Na nedeljskem zborovanju v Lvovu so Poljaki z^hb-vali, da se mora Po jski zastirati poleg njene neodvisnosti tudi nrost dot od do mor a. V Brestu- '.itovske >i hočejO tudi Poljaki biti zastopani, toda Trockii tedajne polj.ke vlade noče pri poznati kot pravega zastonstva poljskega nar»da., ker ni bila izvoljena oi Jjud Iva ampak pnst-vljena od Nemcev. Tako so v Brestu Ltov-skem vsak d;<n nove m vedno večje pole*koče. Fiihlman in Černin sta že izgubila upanje, da bi se mogel skbmli p isebni mir s celo Rusiio; tola-ž ta pa se z nadn, da bo mogoče se pngiditi a nekaterimi samostojnimi državami nekdanje Rusije, zlasti z Ukrajino.
Stran 4.
SLOVENSKI GOSPODAH.
7.
tebçnurja Iti S.
Ha II tU V i C •
Duhovniške vesti. Dne 1. februarja je bil kot kanrnik instaliran preč. g. Maks Vraber, spiritual v mariborski bogoslovnici. Za provizorja pri Sv. Jerneju nad Muto je imenovan č. g. Anton Trink aus, kaplan pri Veliki Nedelji. Prestavljena sta ČČ. gg. kaplana Ivan Verbanjšak iz Starega trga k Veliki Nedelji in Franc Rakun iz Sv. Eme v Zetale.
Bdhovniška vest. Vojni kuaat č. g. dr. Anton lehart, ki je med vojno prišel v srbsko in potem v italijansko vojno vjetništvo, se je pred nekaj dnevi vrnil iz laškega vjetništvo
Odlikovan sle venski učitelj. Jernej Paulič, u-fcitelj » Leskovcu, j» dobil nediavno za svoje hrabro zadržanje na fronti zaslužni križec in železni križec 51. razreda. Prej pa je že bil odlikovan s Signum laudis, s srebrno kolajno II razred* in Karlovim križcem.
Cesarsko priznanje. G. Bregant Jharij, bivši nadučitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ima 7 sinov pri vojakih. Dva sta žrtvovala svoje življenje ra domovino, eden je v ruskem vjetništvu, drugi pa so še zdaj aktivni vojaki. Presvitli cesar je očetu v priznanje daroval iz svoje zasebne blagajne 500 K i:: bronasti vojaški kip z začetnimi črkami Nj. Veličanstva. Gospod Bregant je zdaj star 78 let in letos v jeseni obhaja svojo zlato poroko. Trdno upa, da bodo takrat njegovi junaški sinovi že v ožjem obi-trijskem krogu z očetom praznovali to zelo redko slavnost.
Dva lepa shoda v ptujskem okraju. Na Sveč nico je imel poslanec Brenčič lep shod v Ptuju, v nedeljo, dne 3 febr. pa v Ormožu. Shod v Plujn je otvoril poslanec Brenčič ter je predlagal g. Kuharja iz Brstja za predsednika, kateri je tudi bil enoglasno izvoljen. Poslanec Brenčič je v eno uro trajajočem govoru obširno poročal o delovanju v državnem zboru. Posebno obsežno je govoril o naši deklaraciji, o postopanju okr. zastopa ptujskega nasproti županom itd. Navdušenje za našo deklaracijo so čez 1000 oseb broječi zborovalci iz skoro vseh far ptujskega okraja pokazali javno in z velikim veseljem. Zgago je prišel del*t Linhart, tajnik okr. zastopa Tarcom in par štajercijaocev, katerim se pa ni posrečilo, da bi dosegli kakšen uspeh, čeravno je Ornig podal uradnega vodjo Giintnerja s pol caji in 12 vojaki, okrajno glavarstvo pa komisarja dr. Schreia, da so skrbeli za red. Ta shod je pokazal Ptujčanom, da se naše ljudstvo ne da več komandirati od raznih nem ških in nemškutarskih privandrancev in da je 99°/0 ljudstva iz okraja za našo deklaracijo, za katero se povsod pridno nabirajo podpisi. K besedi se je tudi og'asil Linhart. Besedo je tudi dobil, pa kakor hitro se je pokazal na govorniškem mestu, so zborovalci po vseh treh dvoranah začeli vpiti : Doli z Linhartom ! Doli z izdajalcem ! Na to so ga potegnili z odra. Predsedûik se je na to zahvalil gospodu poslancu za njegovo obširno poročilo, mu izrekel zaupanje ; zborovalci so z živahnimi živijo-klici pritrdili tej zaupnici.— Shoda v Ormožu dne 3. s ečana je predsedoval Tuinaž Korpar iz Oslušovcev. Predsednik pozdravi g. poslanca Breačiča in g komisarja dr. Schreia, nato da besedo g. poslancu Brenčiču, kateri v petčetrt urnem govoru poroča o delovanju v državnem zboru, o rekvirirarju, zlasti še o naši deklaraciji. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali in večkrat govornika pretrgali z živahnim pritrjevanjem. Ob koncu govora je nad 300 ljudi broječa množica na poziv poslanca zaklicala 3kratni živijo presvitlemu cesarju in cesarici. Zborovalci so se enoglasno izrekli za n šo deklaracijo. Veliko občin in drugih korporacij so že podpisali deklaracijo, drugi pa še bodo v kratkem. Mladenka Sever vpraša poslanca, če je res, da bodo dotične osebe od žandarmerje preganjane, ,kavere bodo za deklaracijo pobirale podpise. Poslanec odgovori, da to ni res in se ne bo zgodilo ; naj se mu takoj naznani vsak slučaj, če bi kak žandar kak šno osebo plaši ali preganjat zavoljo deklaracije. Končno so zborovalci izrekli popolao zaupanje kakor Jugoslovanskemu klubu, tako tudi poslancu Brenčiču.	• «
Linhart jo Je pošteno skupil. Iz Ptuja so nam piše: Linhart pač ni sanjal, da bi bilo mogoče, v Ptuju doživeti tak poraz in tako sramoto, kakor se je to zgodilo na shodu poslanca Brenčiča. Kje so o-stali zadnjič Linhartovi privrženci in štajerčijanci, s katerimi se toliko baha po širnem nemškem svetu? \'a njogovo zahtevo so volili predsednika. Predlagate se je uglednega posestnika Kuharja; vsi so ga volili, le edini Linhart bil proti. Kaj ne, gospod
Linhart, da ste jako začudeno gledali in iskali za-
fcionj svojih l^udi? Mi smo pa opazovali, kako ste kremžili svoj obraz, ko so vam klicali ljudje od vseh strani: Ven ž njim! Tak izdajalecfe Mislili smo poprej, da je gospod Linhart bolj korajžen, toda smilil se nain j« junak, ki 'je zlezel tako tiho v kotiček ovorane. Pa čast, komur gre čast! Taka Čast je zadela ta dan Linharta. Dobil je častno stražo, cel oddelek vojaštva In policajev je spremljal visokega gospoda med špalirjem razveseljujočih se ljudi. Oh ti nesrečni pljunki, pa ti neotesani sunki od vseh strani! Ko bi le teh ne bilo! Kaj pomenjajo vse pritožbe pri očetu Orniku! Na vse zadnje je gospod Linhart, ko je vidlel tako velikansko navdušenje med zborovalci, še sam klical: Živijo avstriiski Slovenci!
Linhart ima veliko korajžo. Dan pred ptujskim ■shodom je prišel gospod Linhart prosit nekega lovca pafronov za svoj revolver. Slutil je torej že poprej, da ni prav varno iti izzivat med navdušene — Jugoslovane.
Gospod Linhart je moral priznati resnico. Z' czirom na lažnjivo pisarijo v „Štajercu", ki hujska, da delajo Slovenci svojo deklaracijo proti Avstriji, je poslanec Brenčič na zadnjem shodu izjavil: „Tistega gospoda, ki trdi, da, hočejo Slovenci Jugoslavijo pod srbskim kraljem in da delajo proti Avstriji, imenujem javno podlega lažnjivca." Linhart je v medklicu zanikal, da bi kaj takega trdil. Seveda na shodu je videl resne obraze slovenskih kmetov, prestrašil se jih je, junaško srce mu je padlo v hlačice in ni si upal ponavljati natolcevanja, katerega je vse polno v „Štajercu." Da, da, razuzdane otroSiče treba le strogo prijeti, pa je doro.
Ptujski lnmp laže. 'Kako nesramen in podel lažnjivec je ptujski „Stajerc", dokazuje že samo to, da vedno ponavlja izmišljeno laž, da sta naš list in v Straža" vojake 87. polka imenovala šnopsarje. Že opetovano smo pozvali ptujsko šnopsarsko barabo, naj dokaže, kedaj smo to storili; tega seveda ne more, ker nismo nikdar kaj takega pisali. Dočim v poprejšnji številki omejuje svojo laž, pišoč, da smo samo njegove pristaše v tem polku imenovali šnopsarje. kar pa je tudi zlagano, v Številki dne 3. februarja pa zopet ponavlja svojo laž o 87. polku sploh. Postavlja pa še novo laž, kakor da bi bili Slovenci pokvarili sedem hrastov v Mariboru, vsajenih v čast \ojakom 47. polka. Tega ni stori] noben Slovenec, marveč tisti nemški in nemškutarski pobalin*, ki so razgrajali po mariborskih ulicah, pobijali šipe na hišah Slovencev, pri šolskih sestrah, na gimnaziji in drusrod, ki so pomazali Tappeinerjev soo.uemic in pokvarili Jahnov spomenik. Ptujski lump pa bo seveda lagal naprej. Da ni nemškutarjev sra.n takega barabskega lista!	_
Za J goslavijo so se še izjavili: Duhovščina dekanije Dravsko polje. Jugoslovansko deklaracijo sta podpirala tudi zagrebški nadškof dr. A. Bauer in škof na otoku Krk dr. A. Mihnič ; deklaracijo je nsdalje podpisalo nad 50 zagrebških duhovnikom in bogoslovci senjsko modruške škofi e. Ob čine: Gornja Ložnica pri Slov. Bistrici, Zabokovje Lancova, trg Ptujska gora, Spodnji Gašteraj in Malna v Slov. goricah, Poljčane, Stanovsko, Brezje, Lušečka vas, Frajhajm pri Slov. Bistrici, Griže pri Ceiju, M^zgovci, Samušani, Formin Mu-retinci pri Ptuju, Slivnica pri Ceiju, Sevnica ob Savi, Radislavci pri Ljutomeru, Pletfrje pri Bre ž cah, Podčetrtek, Sv. Bok ob Sotii, Krištanci pri Ljutomeru Žene in dekleta : Bohova pri Mariboru (50), Plitviški Vrh pri Radgoni (46), Po lenci pri Ptuju (234), Zivodnje pri šo£tanju (205), Vržej (200), Vransko, S. Jeronim in Prekope (741 in 486 mrž in mladeničev iz teh treh občin), Šoštanj (391), Gornja Polskava (9ft), župnija Ljutomer: Cven (334), Bahinci (136) So. Kamen-ščak (57), Cezanjevci -77), Mekottjak (84), Stara csta (182) Norsinci (y>), Reč ca ob Savinji (705), Žalec trg: (444), Vrbje (160), Gornja in Sp Ložuica (25) Fram in Rače (783), Lembah pri Mariboru (98), Novaštifta (316), Muretinci ¡,86), Dramlje (289 , Dobrna (581), Zdole pri Brežicah (nad 300), Obrež pri Središču (198 in 111 mož in mladeničev), Grabe (112 ter 63 moških), Solčava (157), Sv. Jernej (282), Križevci (100), Ormož, Pavlovci, Pavlovški Vrh in Hankk (302). Brebrovnik (320), Sv. Miklavž (139) Sv. Lenart (245), Oslušovci (34), Lešnica (3i) Vmski Vrh (43) župnija Sv. Petfr v Sav. dolini (580), Sv. Peter (142). Roje (64). DobrteSa vas (89). Spod-je Grušovlje (5") G rme Gruševlje (69), Zalog (37), Podlog (74) Gornja Hudinja pri Celju (76). Goriški begunci v Hočah (28). krajni šolski sveti pri Sv. Marjeti poleg Rirn. Toplic, v Poljčunah in v Be čici v Savinjski dolini ter rečička prosiovoljna ro?r5rna hramba.
Zandarjl in jugoslovanska deklaracija. Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, nimajo žandarji ud žandarmorijske oblasti povelja, poizvedovati kaj glede jugoslovanske deklaracije. Ce to storijo na listno roko, pa vendar ne smejo nikogar strašiti i»
nikogar blažiti is aikomur groziti s taiaimi «Ji kakimi drugimi posledicami. Ce bi se torej z«oIilo, d® bi kak žandlar bil grozil nabiralcem aM nafjNnUJcara
podpisov s kaznimi, ali pa koga plašil zaradi fofl-pisa jugoslovanske deklaracije, naj s» to Hdž^ naznani g. državnemu poslancu dr. K, Versto^šeku v Mariboru in sicer se naj nataično pove tte« elotič-nega žandarja, ime osebe, kateri je grozil, in besede, katere je rabil žandar. Nato se bodo storili potrebni in energični koraki. Naj se torej nikdo ne boji podpisati jugoslovanske dleklaracije ¿1» pa aabirat» podpise.
Od meje. Kaj je z orožniki in podpisovanjem naše deklaracije? Zadnja „Straža" jo pisala, da so ji na merodajnem mestu tajili, da bi orožništvs dobilo kak tozadevni ukaz; a dva, tri dni prej pa je en orožnik naše postaje javno v gostilni trdil, da so ravnokar -dobili iz Gradca povelje, poizvedovati, kdo pobira podpise, posebno če bi delale to kakšne javne, uradne osebe (na deželi bi to menda pomenilo: duhovnike in učitelje?). Čudno; šele nedavno se je mariborska politična oblast v neki okrožnici na ura* de po okraju pritoževala, kako so orožništva preobložena z delom, da ga ne morejo zmagovati. Sedaj pa mu nalagajo še to „državo ohranjujoče" delo! — Da plesnjivi štajerčijanci v svoji Šnopsarski modrosti naše nabiralke podpisov strašijo ter nekaterim mani zavednim m politično nešolanim podpisovalceia grozijo, kako bodo po vojski z duhovniki vred postreljeni, ker delajo za Rusijo in za Srbijo, tema se ni Čuditi. Nasprotno bi mi le strmeli, če bi šolar?* „Štajerca" v teh rečeh mogli katero pametno ia resnično ziniti. Mi vstajamo in vas Je «trah!
Župnije Slovenskih goric, posnemajte! Nad vse imenitno in velikansko je uspelo v obmejni župniji Sv. Benedikta podpisovanje žen in deklet za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Z največjim veseljem so pridne nabiralke, vse članice Dekliške zveze, sprejele in izpolnile težko nalogo pobiranja podpisov. Z največjim in odkritim veseljem se je malone vse ženstvo z lastnoročnimi podpisi javilo za Jugoslavijo V celi lupmji je podpisalo izjavo za deklaracijo 955 žen in deklet in sicer pri Sv. Benediktu 191, na Drvanji 125 v Ihovi 121, na Bočici (benedički del) 55, v Oseku (benedički del) 59, v Trolkovi 127, pri Sv. Treh kraljih 147, na Ščavnici (benedički del) 131. Izjave že ima ob enem z izjavo izobraževalnega društva pri Sv. Benediktu v Si. gor. Jugoslovanski klub na Dunaju, kateri je lahko ponosen na zavedno ženstvo v naši župniji. Vam pa požrtvovalne nabiralke in zavedne podpisovalke vsa čast in slava ! Iz dna srca smo prepričani, da ne bo zastonj Vaš trud!
•a« ■ «s;
To podpisovanje je delo za srečno Avstrijo in srečen slovenski narod v njej. Zato ni prijatelj močne, zadovoljne Avstrije, idor dela proti deklaraciji, naj si bo potem
kdorkoli. Q
Štajerski pododbor Zadružne Zveze v Ljubljani je imel v pondeljek, 4. februarja, predpoiJne, v Celju svoj občni zbor. Udeležba je bila prav velika. Med udeleženci so tudi bili poslanci dr. Korošec. Pišek. Novak in Vrečko in načelstveni ravnatelj iz Ljubljane g. Legat. Predsedoval je pr» i. dr. liohnjec. Poročilo o stanju zadružništva v leta 1916 izkazuie 102 posojilnici in 17 gospodarskih zadrug. Posojilnice so večinoma Raifieisenovke (87), le 15 posojilnic je mešanega ustroja. Število Članov je v 1. 1916 padlo od 27.928 članov na 16.776. To pa odtod, ki-r skoraj nikdo ne išče posojil, pač pa se ista vračajo in člani, ki vrnejo posojila, izstopijo iz posojilnic. Denarni promet se je zvišal od 25,785.430 K na 53,583.024 K. Stanje hranilnih vlog se je povzdignilo od 19.593.525 K na 29.445.136 K, posojila so padla od 16,932.560 K v letu 1913 na 16,800.000 K leta 1914, na 15,146.000 K leta 1915 in na 11,549.000 K le t v 1916. Cisti dobiček je narastel od 81.078 K leta 1^15 na 116.102 K leta 1916, rezervni fondi vseh članic znašajo 1,118.365 K, lep uspeh zadružnega dela na Spod ijem Štajerskem. Celjski magistrat je pokazal veliko zanimanje ne sicer za zadružno delo, — marveč za zborovanje. Uradni predstojnik Ambrožičf je poslal policaja, ki jo javil, da je ta dan v Celju prepovedano vsako zborovanje Slovencev. Predsednik dr. Hohnjee je kot odgovor g. Ambrožiču ^o policaju poslal vabilo na občni zbor, toda Ambrožič s» povabilu na gospodarski poduk ni odzval.
SiovrHci! Vaša narodna dolžnost je, da govorite na svoji zemlji vedno le slovenski! Poslužujte se povsodi: v uradih, trg< vinah in ▼ vsem javnem življenju le slovenskega jezika. Zapomni si slovenski kmet: Trgovec, ki Ti prodaja blago, je odvisen od Tebe in ne Ti od njega. Uradnik v mestu je radi Tebe in ne Ti radi njega Zahtevaj zato od obeh, da bodeta govorila s Teboj v Tvojem jeziku.
Pustna nedelja. V prid slovenske Sole v Mariboru se priredi na pustno nedeljo ob 5. uri popoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma
Z. februarja 1918.
SLOVENSKI GOSPODAH.
Straa B,
zabavni večer z zanimivim sporedom. Prireditelji preskrbe tokrat dovoij stolov, da dji>i vsakdo pro štora
Hrtmi roparji. Od Sv» Jernej* pri Bofcah na« piSej«: Dn« I*). jan., ob pol 7. uri zvečer, je pri posestniku Antonu Jevšenak, ko so ravno r«ali sl;»-nino, aekdo potrkal na okno s prošnjo, da bi se mu uaj pokazala pot t Ločg. Ko je žena, ki ima moža pri vojakih, odprla vrata, je vstopilo 6 mož ia zahtevalo. da naj jim da večerjo, žeš, da so lačii. Da ni se rešila neljubih gostov, jim je ustregla. Lopovi so nato zvezali gospodinjo, dekli in neki mladenki, katera ie prišla slučajno na obisk, so ukazali, da sta morali slanino rezati. Naložili so skoro vse meso, slanino in 50 K denarja. KoneČno so se še v kleti okrepčali in jo potem hitro odkiurili Za roparji pridno poizvedujejo.
SLO
v
Obšiii zbor Kmetijske družbe v Gradcu se vi Si dne 20. in dine 21. marca t. 1. Podružnice, agiti-rajte in pridobivajte ude in javite iste najpozneje d« zadnjega februarja osrednjemu odboru v Gvfdec! število udov naj bo večje kot leta 1914!
Poiorl Kmetje, zihtevnjte od vsakega, ki ¡.'ride v imenu ob'a-»U rekvirirat žito ali ž:\ ila, legi!ima Cijo od giavarstva, če je nimfe, mu pokajte vrata!
Lesotržci in gospodarji gozdov, pozor! Na vsestranske pritožbe in posredovanja glede krivičnega refcviriranja lesa zlasti za trboveljsko družbo se ie javilo poslancu dr. VerstovŠeku, ki je vse sile napel, da bi rešil posestnike velikih škod, oil c. kr. name-stnije, da, je ta že dne 2. februarja telegrafično ukazala politični ekspozituri y Mozirju in glavarstvu v Celju, da ne smejo več rekvirirati lesa za trboveljsko družbo na podlagi zakona za vojne dajatve (Kriegsleistungsgesetz). Družba si sme les nabaviti prostovoljno in le na podlagi § 10 ministerijalne odredbe od dne 10. aprila 1917, državni zakon št. 160. Kekurze, katere je dobil od posestnikov poslanec dr. Verstovšek, bo cesarska namestnija nadalje obravnavala. Navedeni paragraf 10 se glasi: 1. Za varstvo javnih teženj more poljedelski minister zaukazati a) sekanje lesa, b) dostavljanje lesa v stavbinske svr-he, za kurivo itd. po cenah, kakor jih določi minister. 2. Lesna gospodarska centrala lahko dobi od pcljedlelskega ministra nalog, izvršiti od ministrstva zaukazane odredbe, Če se brani to storiti posestnik v določenem roku. Prt tem pa se morajo varovati v-selej težnje gospodarjev pred vsako škodio. Na podlagi teh določb ni mogoče tako oškoditi lesotržcev, kakor se je to podilo do sedaj.
Nove najvišje cene za špeh, svinjsko mast, maslo in surovo maslo. Izšla je namestniška nared-ba, s katero se določajo sledeče najvišje cene za špeh, svinjsko mast, surovo maslo in maslo. Pri pridelovalcu bo znašala cena za surov špeh 9 K 40 v, za spuščeno svinjsko mast 10 K 60 v, za surovo maslo 9 K za maslo pa 11 K. — Ce štaierska nakupo-valnica pri cesarski namestniji v Gradcu prodaja š-peh in mastosebam in družinam, ki ga potrebujejo, po 30 do 40 K 1 kilogram, zakaj potem plačuje kmetu mast samo po 10 K 60 v? Razlika je torej 20—30 K Ali ni to Čisto navadno navijanje cen? Zahtevamo, da državno pravdništvo zasleduje to nakupoval-m'co radi draženja.
Kako se nam godi. Zavedne slovenske *ene iz Svečine nad Mariborom nam pišejo: »Živio koprivniške žene!« Tako smo zak'icale svečinske Slovenke, ko smo čitale v Slov. Gosp. dopis teh vrlih žen. Stem soglašamo tudi me, ki smo doma v zelo hribovit h krajih. Nam se je še hojše go dilo, ko smo uro daleč hodile po vodo in zraven Se deco vlačile za seboj. Pa kljub temu bi še rade nosile noč in dan, ko bi le dosfgle z vodo kaj masti in mesa. Naši slovenski gospodje nra.d-niki to itak vedo, pa tisti nemški gospodje pri zeleni mizi v Gradcu mislijo, da je krmljenje svinj enako reji divjih zajcev, ki se redijo od vode in trave. Naj grof Clary in njegovi nemški gospodje uradniki malo preudarijo : Pred vojsko f;mo zredile špeh, ki je bil debel 4 do 5 prstom, sedaj pa samo za eden prst. V prejšnjih č; sih smo kmetje z velko težavo obešali špehe ra dilje, ker se nam je vse potrgalo, sedaj pa ga ne moremo obesit, ker skoz vsako špehovo špranjo lahko gledamo na višino Svetega Duha! Prejšnje čase je kmet z lahkoto redil gospode pri zeleni mizi, a dandanes pa so s: sami krivi pomanjkanja živil, ker nam vzamejo vse zrnje. Pa mi bi nič ne rekli, če bi se nam le to pustilo, kar se jim tam pokvari, bi imel kmet in gospoda dovolj masti! Lansko leto smo zadnjo trohico pobrale in dale erarju, še isto p člo plačilo niso ▼edeli kedaj bi nam bili dali, (mnogi So sedaj nimajo plačane oddane masti) ne vemo, kje tiči vzrok! Kako še bo, ne vemo. Ce ne bo več kmetov oproščenih, potem je pač vsega konec, kmeta z gospodo vred. Me, ttare ženska okoli 70 let ne moremo več delati, me mlace pa z
dvema, tremi olročiči moramo zapusti delo ali otroke. Mnoge še za otroke niti podpore nimajo.
Hmelj. Na hmeljsk«m trgu v Žatcu se .i« pretekli dobi prodalo nekaj bal tujega hmelja po 145 —155 K za 50 kg. Vobče je pa bilo popraševanje po iy(em hmelju tako malenkostno, da so padle tudi c»-ne in «icer za 10 K pri 50 kg.
Prošnje za krmila so kolkovine proste. Ker so se dogajali in se še dogajajo slučaji, ko prosilci svoje pismene prošnje za krmila kolkujejo s kolkom po 1, po 2 in še celo s kolkom po 3 K, se izrecno pov-darja. da je finančno ministrstvo z odredbo z dne 27. novembra 1917 odredilo, da so vse prošnje za krmila, naslovljene na politične oblasti, proste sleherne pristojbine, torej tudi kolka.
i-
Najnovejša poročila,
Državni zbor.
Avstrijska državna zbornica je imela po er.tedenskem odmoru v torek, dne 5. februarja zopet svojo sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o državnem proračunu. V začetku seje je minister za javna dela predložil zbornici načrt za nov zakon o elektriki. Odigral se je nato v zbornici dogodek, ki bi morai Seidlerjevi vladi z nova odpreti oči, da nima trdne in zanesljive večine v zbornici, marveč da je zgrajena na pesek. V imenu rusin-^kih poslancev je namreč Rusin Konstantin Levickij vložil nujno vprašanje glede odprave slabih prehranjevalnih razmer v vzhodni Galiciji Vršilo se je nato. glasovanje o rujnosti predloga. Zbornica je z 91 glasovi proli 90 glasovom sprejela nujnost vprašanja. Proti nujnosti so glasovali Nemci, ki so pa ostali za 1 glas v manjšini, torej zopet poraz nemških večinskih strank v zbornici, na katere se opira sedanja Seidlerjeva vlada. Po triurni razpravi o rutinskih zadevah je zbornica pričela z razpravo o državnem proračunu. K besedi se je oglasil poslanec Roškar, ki je navajal resne prit)žbe neenakomernega rekviriranja na Štajerskem. Položaj kmetskega prebivalstva na Slovenskem je skrajno žalosten; veliko nevoljo vzbuja dejstvo, da se vsako leto pripeti mnogo slučajev, da je vsied brezbrižnosti poklicanih činiteliev mnogo dragocenih živil uuičenih in pokvarjenih, da niso več za človtški živež uporabna. Pri oddaji krme in slame ni nobenega reda, ker še do danes n;so na jasnem, koliko sena in slame bi naj pustili kmetu za vsak komad goveje živine. Po mestih, kjer je mogoče marnkje nakupičenih mnogo živil in krmil, ni nobenega pregledovanja, ni nobenih rekvizicij. rekviz cije so samo za kmetsko prebi vaistvo. Resno svari vlado pred nevarnostjo, ki bi nastala, ako bi naše kmetsko prebivalstvo bilo prisiljeno izgubiti veselje do dela. (Burno odo bravanje) Poslanec Lsgmja je govori! o žalostnih prehranjevalnih razmerah v Istri ter je izjavil, da bodo Jugoslovani glasovali zoper državni proračun zaradi velikih grehov, katere je država zakrivila na Jugoslovanih.
Stavke pojemajo,
V Nemčiji je stavkalo dne 1. februarji nad milijon delavcev. Samo v Berolinu je biio stav kujočih nad 700 000. Vlada je z orožjem in silo potlačila napredovanje stav se. Novejša poročila narr reč naglašajo, da stavka pojema in da at« st>iv-kujoči že večinoma zopet začeli delati. — V Trstu, kjer je stavkalo nad 15.000 delavcev, se je stavka končala dne 4 februarja. Vlada je obljubila delavcem več žtvii.
Razmere v Rusiji,
Boljševiki izgubljajo v Rusiji vedno več tal. Ko so prišli do besede in oblasti, so pridiga vali svobodo, a sedaj teptajo isto .'ia vseh koncih in krajih. Proti Finski so po3lali vojaške čete in hočejo z nasiljem ostati gospodarji te dežele. V Ukrajini so že dogospodarili. Pdjaki so te dni zasedli Mo hilev, glavni stan ru3kega *rh)vnega vodstva Poroča se, da je ruski vrhovni poveljnik K-ylenko vjet s celim svojim štabom. V Kijcu so Ukrajinci uiuSili vsta^j boljševikov. B)ljševiške čete se naglo umikajo is Ukrajine Tudi Harkov, glavni sedež boljševikov, so zasedle ukrajinske Čete. Na čelo norega ukrajinskega ministrstva je izvoljen pred-
sednik ukrajinskega	odposlanstva v Bresta Litov skem, Holubovič. —	Ruski teroristi so proglasili smrtno obsodbo nad	Trockim, predsednikom ruskega odposlanstva v	Brestu Litovskem.
Maribor. Pred mariborskim porotnim sodiščem je bila dne 4. febr. obsojena zaradi hudodelstva umor<i 28 letna dekla Cecilija Breša iz Drakovc ker je vrgla svojega 11/2 leto starega otroka Aloj zija v mlako; otrok jo utonil. Sodišče jo je obso dilo na smrt na vislicah. V torek je bil zaraa ubi ja Janez Pauko, gostilničar pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, obsojen na 6 mesecev ostrega zapora, ker je ustrelil črnovojnika Jakoba Vanhnik. Franc Braček, vmičar iz Pcčehove pri Mariboru je bil obsojen radi ropa, ker je 28. julija 1917 napadel na cesti Franca Kolariča iz Dobrenji na 7 let težke ječe.
Frani. Kat. s!ov. izobraževalno društvo v Framu priredi v nede!jo 10. t. m. po ^ečernicaii dve šaljivi igri. Domačine pa tudi sosede val s k obilni udeležbi odbor.
Moče. V nedeljo, dne 10. t. m., po; oldne po ve-čcrnicah, je v kaplaniji občni zbor „Slov. Straže." Obenem navadni shod Dekliške Zveze. Pridite v o-bilnem številu!
Selnica ob Dravi. Dne 2. svečana »e je pri nas vršil obč-ii zbor Čitalnice ob veliki udeležbi. Izvolil se je povečini stari odbor, nanovo je bil izvoljen č. g. kaplan kot knjižničar. Društvo se je j oživilo in je pričakovati živahnejšega delovanja. Mn občnem zDoru se je za Tiskovni dom v Mariboru nabralo 72 K 50 v.
St. Ilj v Slov. gor. Na Svečnico se nas je z-bralo v Slovenskem Domu toliko obmejnih Slovencev, da je bila prostorna dvorana nabito polna. Sklenili smo, pristopiti v obilnem številu k izobraževalnemu društvu in vestno delovati v njem, k čemur nas je , abil društveni predsednik a. kaplan Vid Pavlič. G. profesor dr. Hohnjec nam je z ozirom na časovne razmere in zahteve govoril izpodbudne in navduše-valne besedle. Vrle šentiljske mladenke so prav do-tro predstavljale igro „Najdena hči." V St. Uju se Slovenci Gibljemo in ne bomo pozabili, da stojimo na braniku slovenske zemlje!
S». Duh na Ostrem vrhu. Te dni podpisujejo Duhovščani jugoslovansko izjavo. Vladni način nas sili, da iščemo tem potom svojih pravic. Pogumno in značajno naprej, ker kdo se zaničuje sam, podlaga se tujčevi poti!
Kapeli pri Radencih, V nedeljo, dne 17. feb., popoldne po večernicah priredi naše izobraževalno društvo zborovanje združeno z občnim zborom dekliške zveze. Govori profesor dr. Hohnjec. Ka-pelčani. pridite v obilnem številu!
Sv. Jurij ob ščavnici. Pri Sv. Duhu na Stari gori se je dne 18. jan, v gostilni Anton Vrzel vršila tombola v prid Rdečemu križu Čistega dobič ka je bilo 200 K, kateri znesek je poslal g. župan Vok na določno mesto.
Sv. Križ pri Slatini. Naša Dekliška Zveza u-prizori prihodnjo nedeljo, dne 10. februarja, popoldne po večernicah v Društvenem Domu lepo igro: „Sv. Cita." Pred gledališko predstavo slovesno odkritje podobe presvitlega cesarja Karla I. Pridite v obilnem številu!
Dobrna. V nedeljo, dne 10. t. m. ima naša kmetijska podružnica svoj občni zbor. Pobirala se bo udnina (8 kr^n) in volili bomo odposlance za občni zbor v Gradcu Govoril bo, če kaj vmes ne pride, eden potovalni učitelj. Pridite vsi ob 3 uri v hotel »Union«.
Št. Pavel pri Preboldu. Slov. kat izobraževalno društvo uljadno vubi vse ude in prijatelje društva na svoj občni zbor, ki se vrši na prvo postno nedeljo dne 17. febr, po večernicah v prostorih »Društvenega doma«.
Žalec. Ker je slavnost z dne 27. jan. tako dobro uspela, se na željo občinstva ponovi na pustno nedeljo, dne 10. svečana. Poskrbelo se bo pravočasno dovolj rediteljev, kar se je zadnjič malo zakasr nilo. Pozneje pa se pri najboljši volji prirediteljev slavnosti ni dalo temu odpomoči, ker je bila velika dvorana g. Hodnika natlačeno polna občinstva, kar terega naval je bil tako silen, da se je prva igra morala prekiniti. Radi pomanjkanja prostora je 300 —400 ljudi odšlo brez slavnostne udeležbe. Posebno t • prav uljudno vabimo, da nas v nedeljo zopet po-časte. Vstopnina je za polovico znižana. 27. prosinec ¡e zopet jasno pokazal, kako željno je naše jugoslovansko ljudstvo razvedrila v sedanjem mukepolnem času. Naši mali reveži pa se Vas bodo z veseljem spominjali še v poznejših letih, da ste jim s svojimi prispevki priskočili na pomoč v času, ko so bili podpore najbolj potrebni. Vsi oni, kateri ste radi preve-l'k»g» d o val a občinstva predstavama slaho sledili,
Stran S.
SLOVENSKI fi OS PODAS
blagovoljno oprostite in bodite ea enkrat zadovoljni, da ste storili dobroto našim revežem, kateri , so Vam iz srca hvaležni. Plačilo zn Vaše dobro delo Vam no uide.
Trbovlje. Prihodnjo nedleljo, dne 10. t m., popoldne ob 4. uri, se vrši v prostorih Društvenega do-iua pustna veselica s sledečim sporedom: 1. „Natakar", spevoigra, katero spremlja tamburaški zbor. 2. Tamburaški koncert z obširnim sporedom. 3. Prosta zanava. Vstopnina po navadi. Vabimo k prav obilni udeležbi!
Marenberg. Dne 22. Jan. zvečer je umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, posestnik Simon Ternek, 71 let star. Bolehal je dalje časa vsled prehlajenja pljuč, katero si je nakopal, ko je moral oskrbovati dvojno posestvo, prejšnjo domačijo na Radiu in novo na Gornji Vižingi. Bil je mirnega in blagega značaja ter prepričan katoličan, ne samo v bpsedi, ampak tudi v dejanju. Bil je stalen naročnik „Slov. Gospodarja." Svetila mu večna luč!
Ribnica. Kmetijska pooružnica ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 9. uri v posojilniških prostorih sejo in občni zbor pri vsakem številu. Pogovor bo o predlogih za glavno skupščino in o drugih važ nih rečeh.
h februarja ¿014. ---------
Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.:
Vollmaier Anton, Oberhag, 2 K; Selevšek Rudolf, Trbovlje, 10; Deklice v Studenicah 10; Repič Micka, Kutinci, 10; Srabočan Anton, župnik, Pišece, <00 ; Lipovec Ignac, Podgradje, 10.20; Kmečko bralno društvo St. Ilj v Slov. gor. 50; Tkalec Antonija, Karlin Ana, Novak Jožef, Sv. Križ pri Slatini, skupno 52 K; Skof Tomaž, Gornji Ivanjci, 8; Krauor Barbara, Negova, 2; gospa Maier v Eichenu na Nemškem 10; Bregant Matej, Orehova vas, 5; Bi e-gant Marija, učiteljica, Sfivnica, 5; Roškar Iv., državni poslanec, 200; Bajs Magdalena, Sv. Peter p. Radgoni, 2; Kolarič Anton, profesor, Ptuj, 100 K; .Pajk Matevž, Podčetrtek, 100; Kitek Ana, kmetica, Kleče ori Poljčanah, 5; Kitek Franca, Brezje, 3 K; K'tek Agata, Brezje, 3; Neimenovan, Slovenjaves, 60; Urankar Ivan, dijak, Maribor, 6; PoS Fr., Vu-kovski dol, 10; Veingerl," Sv. Jakob v Slov. gor., 2; Korpar Franc, Sv. Peter pri Mariboru, 2; Maher Bitka, kuharica, Maribor, 4; Peščanski Jurče 6 'K; Kovačič Julko, trgovec, Vojnik, 220; Marijina družba Vojnik 100; Bohanec Ivan, dekan, Šmarje, 100; Mikuš Valentin, župnik, Sv. Jurij ob južni žel., 100; Palir Franc, župnik, Zusem, 100; Kociper Anton, župnik, Ponikva, 100; Jelšniic Janez, župnik, Zibika, 100; Spari Anton, kaplan, Sv. Jurij ob južni želez., 1%; Močnik Franc, župnik, Sv. Štefan, 30; Penič Anton, župnik, Sv. Vid, 20; Veranič Anton, kaplan, Šmarje, 25; Molan Franc, kaplan, Šmarje, 20 K; Slander Maks, kaplan, Ponikva, 35; Cepin Martin, kaplan, Dramlje, 20; S. Valerija Tumpej, Vojnik, 10: Hrastnik Terezija, Sp. Polskava, 7; Kancler Fri, Sp. Polskava, 7; Kancler Micka, Sp. Polskava, 5; Kancler Matildla, Sp. Polskava, 5; Marijina družba Polzela 230; Korpar Andrej, Roza, Ivanka namesto venca na grob Terezije Korpar 30; Hojnik V., Prihova, 4; Rost Albina, Luče, 1; Marčič Jožefa, G Gorica, 2; Sgerm Rudolf, posestnik, Arlica, 2; '.Turša Micika, Krčevina pri Ptuju, 20; Marijina družba Šmartno na Pohorju (II. obrok) 40; Sinko Fr., župnik, Šmartno, 100; Razni farani v Smartnu na Pohorju 122; Zalokar Ivan, župnik, Gročani v Istri, 20; Suc Pavla, Gradenšak, 5; Gojčič Ana, St. Janž 10; Zupanič Anton, kaplan, Sladkagora, 10; župan Grahar, Hadin, 10; gospa Senekovič, Sp. Hajdin, 10; gospa Mohorič, Ptuj, 10; gospa Vršič Marija, Zgornji Breg, 10; gospa Maher, Dogoše, 10; Rožni na sedmini Florijančič na Sp. TI ajdi nu 10.90: Pa\a-leo Peter, vojak, vojna pošta 385, 10 K; Žolger A-malija, Slov. Bistrica, 4; Vehovar Ivana, Pekre, 5; Ornik Marija, Jurjevški dol, C; S' . rbinšek Jožef, Prihova, 8; Krautič Antonija, Malim, 10: P. Benko CiriČ, Ptuj, 175; Pivec Marija, .' o • o, 2; Maček Marija, Sv. Križ nad Mariborom, 20: Strnad Jan., Sv. Križ nad Mariborom, 10; Krepej Ivana, Sv. Ku-nigunda na Pohorju. 4; Matjašič Andrej, Sloveira-ves. 2; Žunko Jurij, Sv. Križ nad Mariborom, 20; Pri pogrebu g. nadučitelja A. Hauptman pri Sv. Urbanu se je nabralo 304 K (izmed teh je daroval g. župan Galunder Filip 200 K); Predikaka Treza in Macan Ana, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, vsaka po 10 K: Neimenovan, Sv. Lovrenc na Dravskem polili, 2: Pere Jakob, Stroška eorca, 2; Mornarji na vojni ladiji „Sv. Jurij", Pulj, 200; Pri Sv. Marjeti r,a Dr. p. ste nabrali gdč. Greif Anica in Gerečnik Mari;a skupaj 108 K, darovala so dekleta: po 10 K: Gerečnik Marija, Gerečnik Mareta, Gerečnik Neža, Greif Anica, Greif Micika, Jakopin Magdalena, Temeni Frdnciska, Tement Marija; po 5 K: Go;č',č Marija, Kumrič Micika, Finžger Ana; po 4 K: Pesek Alojzi a in Klasine Barbara; Cafnta Marija 3; Mlinarič Katarina, Klasine Micika, Marč:č Treza In rojčič Ana, vsaka no 2 K: Ahič Adrijana, Klasino Mariia, Klasi"« Marjeta, Tvlasirc Antonija po 1 K; Neimenovan, Maribor, 1000 K. (Dalie prih.) Prisrčna hvala vsem darovalcem in navdušenim nabiralcem! — Dr. Anton Jerovšok, ravnatelj Cirilove tiskarne.
Doterijske Številke:;
Grsde«, dne 30. jannarja 1918 81 11 84 75 45 Lino, dne 1. februarja 1918 82 14 47 53 63
£aa beseda zt&ne 6 vinarjev, petitvrsta 18 tih. Mr»>Us oznanila ta i	Titki petitvrsta 24 v, Izjave In Poslano 86 vinarjev. Za veé-
; .'step objavo zniiea popalt. Inserati se »prejemajo le proti predplačila. Zadnji ia« u sprejemanje inaeratov torek opoldne.
Vinišar z m al o družino se išče do 15. februarja, more biti mlajši invalid, kateri more delat t goricah pri Križu prek štajerske meje t Jelovcn, kraj mojih štajerskih goric na Korenjaku, oddaljene jed-uo od drugih 10 minut. Profesor L Milčetič t Varaždinn. 157
Išče se učenec, poštenih staršev, 15 let star za trgovino mešanega blaga. Nastop takoj. — Nadalje kuhailes ali d-kla, ki je zmožna suma kuhati in na vrtu delati ter tudi krmiti prašiče. Stara od 80 do 95 let. Nastop in plača po dogovoru. Anton Kobi, trg. mešan, blaga, Oplotnicapri Konjicah. 140
Soliden poraečnik se takoj sprejme pri tvrdki Liszt i Prodnyik trgovina z mešanim blagom, Stri-dovar, Ogrsko.	135
Pravkar je izšlo
:: SEDEM NAPEVOV ::
k blagoslovu vglazbil Rudolf čeh. Dobe se v Kat. Buk-.arni v Ljubljani.	134
Učenca za trgovino mešanega blaga sprejme takoj Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. 139
Na znanji m svojim cenjenim odjemalcem, da vsled preobiluega dela skozi dva meseca ne jemljem nobenih svinjskih kož v delo. Fr. Sinigoj usnjar, Stragg pri Sf.il-feldn.	144
®cno m solnčno olje se z?men|a za semen Marija Zurman, Glavni trg 4., Maribor.	145
Novi m< ški 6» lil št. 42 se zamenjaj" za živila. N**lov: Steiner, Kasernplstz 3, Maribor.	148
Iščem Manov anje za odslužiti z malo družino. Naslov upravništvu pod št. .147".
D p sna si «a v
n*p»vni vel k» sti
se Vam pošlje če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18 —. Prosim naročila na Marko Emst, Gradec,
Klosterwiesff, 25. I'»rtere. 151
nu<a'ica poštena in zvesta se sprejme v neko župmšče Kje, po>e upravnišvo pod „Kuharica št. 149":
Sprejme se mali hiapee za dve kravi pri trgovcu .ložefu Kunst. v Kindoifu pri hipuici. 152
Vimčsr, zanesljiv z 2 ali 3 delavnimi močmi, se takoj »pre me. Vpraša se pri Janezu Grubič, Te-gethof-ova cesta. Maribor. 153
Poč"! m'ln se proda za IOO K s Kamni, železno kolo, lahko eden s; m melie. Deučman Janez, Sel-n ca ob Muri, Št. Ilj v SI. gor. 154
Spretnega cm gača sprejme takoj Matej Bregant, kovač, Orelio-vavas, Slivnica pri Mariboru 155
Jesenske pras* e kakih pet aH
brejo svinjo želi kupiti 'imotn Doško, pos.. Kanin ca pri Mariboru št. 105.	156
Tra v«ka pcmofnra išče službe v trgovini na deželi; v slueain preipajhnesra obrata pomaga tudi v gospodinjstvu, ker ie istemu tu li vajena. Ponudbe na upravništvo pod „Trgovska pomočnica št 159"
H Me n« deželi blizo cerkve z
malo zemljiščem želim kupiti. Naslov na upravništvu pod „Hišica št 160".
Sprejme se k'oj»š I a'enec. poštenih staršev s popolno oskrbo pri g. Francn Oceani, kroj. mojster Maribor, Župnijska ulica št. 1	157
2 moderno zgrajeni najemninski hiši. s še 3 stavbenimi prostori in postranskim poslepjem ter šapo, iežeči 2 minuti od kolodvora, primerne tadi v ipedicijske name«e, ležeči v nekem spodnje-štajerskem mestu. Hiši ste še 5 let davka prosti. Lastni vodovod in plinska razsvetljava v vsakem stanovanja. Hiši in stavbeni prostori se posamezno ali skupno prodajo. Resne ponudbe na lastnika pod „Najemninski hiši št 134" na uprave tega lista.
S<gurna naložba kapitala. 2 V»
nadstropna moderna zidana najemninska hiša, še pet let davka prosta, v nekem spodnje-štajerskem mestu, parketna tia, lastni vodovod, ki je vpeljan v vsako stanovanje, se dobro obrestuje. Mitnina se zamore še povišati. Ponudbe resnih kupcev pod „Naložba kapitala št. 136" na uprave Slov. Gospodarja.
Išče se kuharica, zanesljiva ia
poštena, (samo z dolgoletnimi spričevali) k dvema osebama. Papirna trgovina Novak, Glavni trg, Maribor.	126
Iščemo hišo z v] vo in vrtom v
ptujski okolici. Cena 4—7000 K. Florjančič Ivan, Maribor, Meljska cesta 43.
Tšče se takoj v I n I č a r. Serneo,
Kamnica pri Maribora.	128
Lepe mehke postelje, mize, stole, omare ima na prodaj A. Roj ko, mizar v Maribora, Kaserngasse St. 8.	109
Dobre izurjen mlinsr išče mlin v najem v dobrem stana in tudi na dobri vodi. Najemnine na leto 800—1000 K. Ponudbe na L. Novak, mlinar v Ormoža.	95
belo in rdečo kupi vsako mncžmo
A. OSETf ?. Gu&tanj. Koroško. 88
Ymo
Ma •."posfstvo je na prodaj, meri okoli pet oralov; rodovitne njive, travnik, lep gadnnosnik, hiše ia hlev v dobrem stanu, studenec pri hiši in lep gozd. Vpraša se pri Mariji Topolovšek. Senovica 25, p. Šmarje pri Jelšah, Slov. štajersko	158
fuaestvo • u»|vei)i t>n'iur.in*i'a,
v bi«: prostor ir» stisnkr (e»jrir.-oike), Klfksrnva, toiilnic» tlico, bp iadu1 iel»n »dol »rt, I »e ta'so' ;>rod» V**lo» po<* opri»»-j »ištve pid „Stud'nci pri *i»r)bu .; m." (anai^kb z« odgovor.) 27
lastnega izdelka v veliki izberi, vsake vrste. Za poprodajalce dopust. Popravila dobro iu po ceni. Samo pri J o s. A n 11 o g a, trgovina z jerbasi, Maribor, Sofijiu trg, Zraven mestne mostne tehtnice.	76
Vk.o In »f.d i n>oit. motne, jo-kvtrj«iO. ii-nbj kikrr tuui d;.h 1'0 fle.n bi se fopravi. t'roii ee »torec poslati na «a>3cv Peter 8netl.ee pri i!e e.nean cdborn. Gonca, Primorsto	M
Koiiipletiie
k u rj a ke
v vsaki velikosti, stroje za valjan ,e za ma e in »ehkf posestnike, robne ia <Jrob lji'cje kosti ia pripravo k> uti z» krmo (na roŠ o a'i gi> rilno n nč^ ■>« knpi |;r« tvrdki
Nickerl & Co, d aib* z o. z »p eij.il o pod|t)tje za r^cio Delno gojitev | ermn ne in drotre droh-ie doi< a6e ii it zersd rt št H4. rn Od> a|n Zaht» v»jte velik" cenik U6oa kn iga št. 84 za 1.— K v mauik*h	(Mosat ))
Stare, ve-'dar ga sap«lait«r pn-poloom« «{*>«< bne
SODE
iz trdrgs le.a, o ju »te ali ž»vf, kopi vj»ko mu. ž n o oU'lbr z ntnd	n-, št-vil»
■n k»kov> s'i si dov «e \ > b jrjo n-. ■>«|rv; ludiiot'ie- u Ver»tii'iw* k .Urax' Grhdei-, Htr»krherg»,i«(f Št. 11. Telefon ¿6 hiea» 6
Gospodje
ki »o aoOtc xpelia>> » «lnib krogih, pri ip*.1it.frjih, U-karioriih,'Ijrog'Ktih rtid»<ikü jedeisk h i.xirn^ík' I* ■»sl»p»M<ii nlkih ¡obe «fristiic mmt-'».'«*»« v k«3 Í':-i t. v»r»i Kugue Poli* Kri. VlfiisgruJi, ivrtgB-sifsov« *> r.t i«. 33.	74«
Caa|e vseh vnt, jota, odpatkl ne-viga «akna, krojaški odreaki, natrgane nogavice, raztrgane moške in itnske obleke, stare poeteljne odeje, koee, kosti, kojike repe, irinjike ščetine, lisi é je in zajčje koše, kupoje pc najvišjih cenah M Ttofinek & Co. Celje Trgo'ei in nakapovalei od hiše do hišedobijo boljie o*sa. 18
Tropmovec, sbvovko, yinsko žganje, vinski kamea, Čebelni vosek, strd, jakolka
plača najbolje Jo«. Šere«, argovee, Maribor Tegethoff-ov» alie» 67.	103»-
Pcseetve še mogoče a lepim g o* lom knpi Matija Obran, Maribor, fisekerguae 9.	881'
KOŽE
lisie, zajcev, dihnrjev, konic, «nt 1.1, d. knpnje po najboljših ceuaii T. Brtun, Maribor, Kotoška al» H. IS.	lObfi
dospe
ti «e dobro apeljane v indnstrf->lnih krogih, pri špediterjih, 1»> (arnarjih, drogistih, radnikih, pok ¡edelakih sadragah in velepoiaat-likih, dobe koriBtuo nutopstre » kemični tovarni Hugen PoHák« <rl. Vinogradi, Jangmaanova «llo« št. 33.	74®
Želim
m prosim
(ospode ia dame, da mi naavaai-
nijo imen» gtspodov trgovcev, ki bi prodajali konenmnr blago. Do pili ua tovarno Bogo Pollik, Kralj Vinohrady Jasgminov» al. št 88. Praga. Nove arah; ebcii.
1087
„Helios"
perilna modra barva 1 zavoj 140 kosov 25 K proti povzetja pošilja Oton Zai-tsehek, Brno, Moravsko, Ja-kobspl. št. S. Sprejmejo se spretni zastopniki. 64

Kupim
večje posestvo
z dobrimi travniki ln goi-dovi oz Jaiaeaištajerskem (najrajše v Sav. dolini) in prosita puDnd.ie s podroh uim opisom. Naslov pove aprava štro „Slov. Gospo dar)*."	»63
itsre aape ia cunje kapnje vsake ainoiino po nsjvišj;h cecab Jan» ko Artman, Št. Jnrij ob jažafi šeL	181»
Po gor!
Fran s Drobnli letni trgovae v Laškem trga knpi vsake množi«) bukovih drogov (švelanev) tM plača lite po 7'60 komad. Kaplja pa tadi okrogel bokov le». 714
Dnhe gedilne gobe, kumno, vinski kamin, melišno mt ko; sploh ve® dešelne pridelke kopaj» v vsaki mnošini po najvišjih cenah Janko Artman, St. Jnrij ob jažafc, ŠeL	1018'
Na predaj eevs zidaaa ene» im dvo nadstropne hiše v mestu, davka ln občinskih doklad prost«., i velikimi ln majhnimi stanoranji proti soinen abrnjene, ee prodaj» pod lahkimi pogoji. Vpraša m pK Joieta Kakrep v Maribor* Masi A itv*»« št. 29.	48«.
Konjak
destiliral Iz vina lastnega pridem
ka. Pri oslabelosti od starosti i» šelodčnib težkočah je iz v^a destiliran star k >njak še ttoletja znano preizkušeno okrepčilo. IS; let starega v 4 pollitrskih stekla« nieah pošljem franko za 60 K* mlajše i» 8 letnega, čudovito bole-čine tolažeče vdr«avalno sredstvo zoper trganje V udib, 4 pollitrikc steklenice t8 K. Vino od 66 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bat" ganiee per liter K 4*60. J
Oew«ciilit i i m r ti v ▼•le^oamstnik, grad Goli i pri Ka-
|i.(v	k.

¿j% uinogoite' iloe dokaze «očetja ob ¡■mrti najinega ij »bij nčka
Vladk;

oéfDca V. rair?da 1 odske šile v Hrastnika urekap» vsi m, k' so g» sp em Ji k « h d i • j -mtpoíiiko na dolsko p koiw-1 8*e. ilt-t prté. g. kakhetn J<Hpu Duš 6a, kaplmn frbovtlj skcni« za g ulj s í»gr< boi g r r is j¿o žriovalnoft nsjiskreinjšo zftl«slo.
Hraainik, d.ie 3i. janosrja 19^8
Ž In o^ *t«r$i: mo	Milo< ia Marija Babič.
Z oh Ine diiiae odkritega ^očntjn in '.i\ d»rane vencu p« T dam tržte, n nad > mVstijive in purane izrabo sroje sad is ljubljene mat. re
Maiije K ez, vdov. p M,
roj. Ogrizek,
i'ffiVanu v imen	u vsel svojih so
od 'kmr n .jp i r<n-|šo 7,*h a>o. Zlasti za-h* ljoj rao v-e, k 'eiki bolt-zni in adel' ibn i>r p"g eb i «kazali t ecoz bni ni;'-i-ri z dn o 6-«>t O*»»-"'m pri(.>oroč m fildg maier t moli «v i« d.ibrol o n spom.h.
blaro inatfT tolas li v njim, m s» « ak" obi io
146
Hoči, ¿Bf 4 idbrasrja i9l8
Fr. Polak, Vapbn
februarja 181Ä.
Ülawns saloyâ ročnih drobilnih mlinov za vsa- f
kovrstno žito ia moko mleti priporoča
SC0THSS3 60SPO1MM.
I
VAN TTAJNY, MARIBOR OB DRAYI
iti
IMt«l«le
špecerijska in kolonijaln a trgovina
KOKOŠmEKOVA ulica št, 32 od glavnega kolodvora po Tegethof-ovi ulici naprej 5 minnt hoda nasproti karčovinske šole.
I. vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom 140 K ¡1 vrste drobilni mlin z „	„ w 150 K
III. jrste drobilni mlin^ječjim^zamašnjakom 170 K
kakor tudi pocinjene brzoparilnike, na željo s pri-priiTo^za žganje*žgati iz zaloge Maribor.
Nadalje pripo- S ročam vsako- f 1 vrstne vitelne, mlatilnice, tri-jerje, slamorez-nice, reporezni-ce, sesalke, mline za sadje mle ti, mline za grozdje mleti, travilnekosilne stroje, grablje, stroje za obračanje sena in sejalne stroje
K nnjnemu na-kopu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji
vedno težje za dobiti. Pojasnila se točno in brezplačno izvrše. Na zahte-vanje obiščem saa* brezplačno cenjene posestnike
(3 pomnožan nitis.)
ijEKi _____
Knjiga pod naslovom »Solzna Avstrija« s 27 bojnimi pesmimi, stane s pošto vred 1 K 80 v. Knjiga »Pevajoči slavec« s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 v. Pošlje se znesek v novih neobrabljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati! Naročuje se pri Matiju Belec, pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., via Ptuj, Staj. 98
142
10 ali še več poštenih in marljivih abitelj
Bili!
kupuje po najvišji dnevni «eni
SUHO SADJE ter je za to edini nakupovalec za okraj Oelje,
alijevo so
I kemično preiskano 43.20 %-no ima še v zalogi j Zadruga v Račah, Vreče mora kupec sam
poslati.
dobijo posls na velaposestrn Vitanje, železniška postaja Celje ali K.mjioe, Štajersko. Vsaka obitelj dibi stanovanje, drva, kos z«m!je za krompir ali selsnjaro, mesečno 60 litrov mleka, 4 kg mesa, m)ko po predpisa, plača po dogovora Ponudbe slovenski, hrratski ali češki Istotam se takoj sprejue gospodmki paznik (špan), ki je rešč rseh poslov poljskega obtelovanja in se mora izkazati z najboljšimi svedočbami.	100
Smrekovo skorjo,
čreslo in kostanjev les kupi vsako množino
Jakob Vrečko, Mapibsr, Cvetlična ulica št. 8. iosa
MUZEJ
Slo*« sgodovfaflkepi feslfea, MaMte, iöÄE mm, 1®, Dm^U sssj wm «foäoviaako pndmt% osobito v©|®s
nakup
I emmt
Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov !	961
Ponudite na metercent:
Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo skorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz).
Vinko Vabila
veletržec, Zalfc, Južnoštajersko.
Naznan
za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr. avstr. voj,- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak.
103 —
!£otle za žganje in za kuhanj e ter parjenje svinjske krme, siarnoremice, mline i, t. d.
vse prvovrstno ima naprodaj
V. Kwartl£f
štev. 130
i
i
I f
i
41 *
847



iilnica v Mariboru
f@§„ sad. z neosn.
spf*j«B3j® «i vsakega ia m	num^ns jkj i1///« pnsti tztnesefoi	po ¿'/«Ve Obresti se pripitrajejo h
jžReaija ta jralija laalKg» tes». HhkSimi kcjiSica m «prejemajo ket gotov duît, a« a* bi m njOi cbrastoTitsje kaj pnèài peisž&iea (87,«?8) sta iwpolag». Seatei davssk pkža pozojûuitx. mbs».
—«' "tttt- ' 1 1 ""lAkssssas^au^^—^s^as^gsE^jt1 1 "	■'""iT""*" | j.....\	—.......... ,
le ¿ia&Ma in «iear: m »tojUto pwtt ^epflarsi varaseti po &V«Yt> Ba fkajižbo splok po 5'/«"/»> na vknjižbo in fMtitn m S*/«V« S sa «ekK kredit po O*/«. KatUj« re-Mrsojuje d« «tatovo wwdB0»ta& papirjev. Dolgove pri dragih âensrâik umœt povrnitvi geàevQt eirs&sv, ki p» nikdsr ne presegaj 1 kron. Prvinje sa vknjižbo del» posojilnica brezplačno, stranka plaé» le kofke,
ca vsako sredo ta četrtek od 9. do J2vwe dopoMms in vsako «eboto od 8. do 1% ura depeMne àsraasaii pssanike. V uradnih arah se ifmfans, liSS. %s> fn fejlaiaje denar.
¿ftj psf ^it iQ Sie«»!« prejeau^o vsak dekvaik od 8. do 12. nre dopoldne ie od 2. do 6. are popoldne. J ® <l	PoMlilfilea Smn tndl na mino'ano donaSc fars
Posojilnica ima tudi na razpolago domafic isranllae nabiralnik«.
Stolna
ed Glavnim trgom in stolno cerkvijo.
POSOJILNICA ¥ GOMJI RADGONI ! regisirovasift zadruga z neomejeno zarezo.		
Hranilnp VlniiP se sprejemajo od vsakega in ill UiiUllO IlUj-,0 3e obrestujejo po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne* vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice št. 93.871. Rentni divek plačuje posojilnica sama.	PiMiilfl se dajaj° P°d aaia8°dnej5imi,pogoji rUjUjlla in sjcer na vknjižbo po 6%, na po roštvo po 5 7a%. Izpo3ojaie se tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tndi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. -• m •-	1 IT pa dri tipa 30 vsa^tore^ Pete^ do 12. U i dlllld lilu nre dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica izplačuje tudi obresti VOjnid posojil brez vsakega odbitka. PrtiiKflilfl 88 P'o5aje sprejemajo in vsi rujasiliia drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do &. ure pop. Uradni prostori '¿V;/Gorn,i
atrita 8.
SLOVENSKI GÖSPOOm
7. februarja 1318.
Ivan
irty
¿h

naloga" in zastcpstvo poljedelskih strojev
Maribor ob Dr. MOMOTH iL 32
i Vi*
priporoCa cenjenim posestni kom raznovrstne stroje po3eb do vitelne, mlatilnice slamo-reznice, reporeznice, sadue mline, stiskalnice, sezalke, sejalne in kosilne stroje, mo čoo pocinjene brzoparilnike, i otle za žganje žgati in zbolj-ane drobilne mline s katerimi ¡-e lahko doseže vsakovrstna moka. K takojšnjemu nakupu se toplo priporoCa, ker se bodo stroji radi pomanjkanja surovin veono težje dobili in bodo cene vedno višje. Solidna postrežba. Na dopise se toCno odgovarja.
POSeStVO M, £
V najem želim vzeti
se mere rediti 5 — 6 glav goveje živine, fctelja in drva v domačem. Naslov:
F. D. Post (resi »nte, Ruše.
Konis
nakupujejo v vsaki množini
A. ZANK L sinovi'; Ljubljana,
Res!jeva cesta št L
113

Prodam večje število
krav iii telic
za sleme.	115
Peter Maid i č, Celje.
^iiilSiáSsÉSiiSI

Vr VII 510/17
29
V Imena Njegovfga Vtličarstva Ceearja!
C kr okrožno »cdi-če v Celju je 1. d eenb a 19'7 pod prednedst»« m c kr dt ž» In« s« di epa sviti ikn W-ne-d *ter v i'»v oíd rti c kr ch¿tOno-cdn b »«etnlov Metzl in dr Roj c tu e. kr. okr j nega sodnika drja. S»{:ad ca kot soda ki.v m c. kr. avsku.tanta |1. T-m go kot zapi sn karj*. e kr d ž j.r<»vrika rim Dr. W inged in (»rotit ¡ra nht. i n Antona Cuej rm pregreka DEVijurja cen po § 20 »t. 2 c-8. nsredbe od 24 3. 1917 štev. lbl drž. zak x|ju'mo a pravo:
An o i Cizej njen v Prekcpah 27. 12 1874J trgovec v Prenopib
je k r i t
da je v Prekopnh v izkorifč njo po vojnem star ju pov/ro fien h i va red ih razmer za potrebne stvtri iabte*al oči-vidno de narne tea»- in siotr:
1 mceca ui-ja 9L7 za 1 kg kave 13 14 in 20 K
2.	, , „ „ 1 licer Špirita 20 K
3.	„ julija „ „ 1 k« log» I K 20 vin.
4.	., „ , l kg «od- 2 K 40 vin
in s tem »xkr vil preg-reS^k ra'ijarjr cen po fc i'»v 2 ees naredhe cd 24 3. 9 7 Skt. 11 d z in se obsodi po tej točki 8 140 ato § 260 b k. z, na
tri t-idno STogega »apora poostrenega z 1 trdim leiiSftm in v dtnaino kfz^n
10 0 (ti-oi) kron, ¿a slr.čaj neiztirlj1 vosti d:-ljn h li dni z*pnrr in po § 389 k. pr. r v povrnitev kazensM pra* n h stnikov.
0 > enem se ima t» raz < dba o"ji-viti enlrrt la stro Ske obtoier c» v časopisa , SL veisH G apocar" in v občini Prekope
C lje dn« 1. decembra 1917.
Pnd • dnik:
Wecedikter 1 r
138
P VII 83/10 iZ6
Kovači-uajemniki se iščejo.
Na posestvu otrok Drevenšek v Leskovcu okr. Ptuj se da v najem urejena kovačija s stanovanjem, «vinjaki in eno njivo za letnih 200 K. Za pridnega ko ve Ca iž borno mesto brez konkurence, ker veC ur na okoli ni nobenega kovača.
Ponuibe in podrobna pojasnila se dobijo pri podpisani sodniji soba št. 17.
Najemnina se lahko začne s 10. febr. 1918.
C. kr. okrajno sodišče Ptnj, odd. VII., i4i	dne 19. januarja 1918.
Pri občinskem uradu
OKOLICA CELJE
sprejmeta se v službo s 1. aprilom-1918
ki morata biti v govoru in pisavi zmožna slovenskega in nemškega jezika, doslužena vojaka ali orožnika. Lastnoročno pihane prošnje se naj pošljejo najdalie do 28. februarja 1918 občinskemu uradu, oziroma se naj prošnik osebno predstavi. Plačilo po dogovoru.	'
Županstvo Okolica Celje,r 29. jan. 1918.] ;
Žspaa
is6	Anten Fazarinc.
Domače žganje
kupuje po najboljših cenah vsako množino gostilna
za vojaštvo 30 — 40 vagonov bele repe, korenja, irme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vagon na naslov:
MARIBOR, Bismarkova ul. 19. «
Ročni mlin za zdmb in moko!
Cena '155.— kron.
s Poljedeljski stroji i h orodie!
Teža približno "" 15- kg.
Poljedeljski stroji in orodje!
Mlin se razpošilja, upreniijcu ¿, z<tniahnim kolesom in lakiranim vsipalnifcom. Cena mlina je v tovarni 155.— kron, plačljivo v naprej brer odbitka; zavi janje in poštnina se raCuni za lastno ceno - sepa ratno. Mlin melje troje vrst izdelka in sicer: debeli zdrob, fini zdrob in fino moko Za kvalteto, da naročnik prejme dober in nepokvarjen mlin se jamCi!
Mlin se naroCa pri tvrdki: „». STUCM1V, IJunsij XVIII. okraj, Hohnegasse št. 4."
(Dopisuje se aloteoiko).	8$
Naredil Dem
Utf-f-
Zania^ikar:
pi. Torn i go I. r
vence/
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Slovenski Gospodar' in .Stražo".

„Slovenski Gospodar"
stane za 3 mesce 1 K.
>5
Straža"
stane za 3 mesce 3 K.
Vpošljite naročnino in natanCni vojno-poštni naslov.
Slovenci v Gladbecku v NemCiji prisrčno pro sijo veleC. duhovništvo in druge dobrosrčne rojake v domovini, ki imajo na razpolago kaj knjig, da nam blagovolijo za poveCanje naše majhne slovenske knjižnice odstopiti slov. knjige Tukajšnji Slovenci se vrlo zavedajo svoje narodnosti, a manjka jim slovenskega Ctiva. Za vsak najmanjši književni dar izrekam že vnaprej v imenu gladbeških Slovencev svojo najprisrCnejšo zahvalo.
Za Slovence v Gladbeckn: Kajsian Tensuiradern, Gladbeck, Wistf«ien, Nemčija.
Raztrgane nogavice
se z novim pletenjem (tuli za polCevlje) popolnoma dobro popravijo. Od para se plača samo 1 K 20 do 1 K 40 v 3 moške in 4 ženske nogavice dajo 1 par lepih novih nogavic Poštne pošiljat-e po povzetju. Svari se pred slabovrelnim ponarejanjem. Obl stveno zavarovano. I. Mariborska mehanična delavnica za nogavice: V a I b u r g a Oman, Grajska ulica št. 15 Spreiemajo se mesta za prevzemanje tafcega blaga.	70
„Panorama- i riternational'
Maribor. Ora.Jskl trg: fttev. 3, »r»»en gostilne „k ¿Ironsa'. orla" »e priporoma za obilen obiak Olprto eel (lan. V «top'in» 50 v. ■jtroei 20 t Tedst»!1» tr»j» 25 miant. Vojni dogodk' iz »»«k bojiH pokrajine t«*h dsiel salcg» «txU t a«rs?ui velikosti, ilikovtte ta t» iciic». Z» «»le deairj» in m»lo tsgabo <»i>.a na vidi mnog» <»»>o»t to«ti eeteg» «veta. Kdor si enkrat ogleda , Panoraaao", pride sop«t ker so redno aove pred«t*v«.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franio Zebot.
8 trgovino, pripravna tudi za gostilno, z majhnim posestvom v lepem kraiu, bli/.u železnice, se zaradi odhoda k vojakom po ugodni ceni proda. NatanCnejsa pojasnila pri g Loršeku, resta racija, Slovenska Bistrica.	53
Tisk tiakftm8 bv,- Cirila v Marihorn.