Današnja številka obsega 10 strani
„JVfovi 6as“
i	r ~
ihaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je gosposki ulici št. 6, drugo dvorišče.
List stane
za oelo leto . . . . 4 )( za: manj premožne S „ vj-JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 25.	^	Gorici,	21.	junija	1912.	Leto	III.
Nov nadzornik.
Finžgar kot nadzornik jc padel! 12 let je imel goriški Ijudskošolski okraj v svojih rokah. Njegova doba jc potekla. Ni ga več.
Prejšnjo soboto sc je razširila novica, da je ministerstvo na njegovo mesto imenovalo kot nadzornika g. gimnazijskega profesorja dr. Josipa Pavlin a.
Mi to spremembo z velikim veseljem pozdravljamo in z velikim zadoščenjem. Kajti v ti spremembi andimo zopet sadove tistega boja. ki ga jc »Novi Čas« započel proti liberalnemu in svobodomiselnemu .učiteljstvu na noriškem.
*
Brez 'primere, te -že- bilo, kar si jc to svobodomiselno učiteljstvo dovoljevalo. Pljuvali so najjasnejšim določbam Ijudsko-šoiskih zak. takorekoč naravnost v obraz, in nikogar ni bilo, ki bi jih bil kaznoval. Da. še celf) potuho so dobivali!
Prisegli so na postavo, ki pravi, da ic namen ljudske šole. mladino vzgajati versko - nravno, to je v smislu naukov tiste katoliške cerkve, kateri ic naše slovensko ljudstvo udano iz srca ti svobodomiselni učitelji pa so v svoji nizki zagrizenosti nroti svoji sveti prisegi gonili mladino proč od cerkve in Roga.... Tu si videl svobodomiselnega učitelja, ki ic odpravljal v šoli molitve in prelepi krščanski pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus«: ki jc tožil duhovnika, ker ic mladino vodil k sv. Aloi-ziju; ki se jc drznil duhovniku komandirati v cerkvi: tam si videl drugega, ki je otrokom trgal spominke prvega sv. obhajila z vratu in jih metal v pljuvalnike; tam snet tretjega, ki ie deklice preklinjal s »hudičeve hčere«, ker so sc pripravljale za vstop v Marijino družbo: potem sprt četrtega. ki jc dal prirejati plese in šolski mladini noreti po njih do nožne nočne ure; dalje še drnce, ki so mladino zlorabljali za liberalno metodariio in sokolstvo.
Tako so delali, in vednar postava določa: »Pred vsem na moraio nčitelii /a to skrbeti, da se šolski otroci v šoli in zunaj šole versko-nravno obnašaio« in na drugem mestu: »Otroka se mora odvračati ort vsega, kar bi vteemlo nanie slabo vnlivat' In nilli versko-nravno vzgojo izpostavljati kaki nevarnosti.«
Tem postavam je liberalno učiteljstvo kar naravnost pljuvalo v obraz. Za to pa so dobivali potuho, zaščito, boljša mesta.
Da, šli so tako daleč, da so lani koncem oktobra cclo na svoji uradni konferenci na nezaslišan način žalili katoliško prepričanje onega ljudstva, ki jih vzdržuje s krvavo zasluženimi vinarji svojih rok. Norčevali so sc iz postnih dnevov, in nadzornik, ki jc bil predsednik konference, ni ne grajal ne protestiral. Da. ploskal je. ko jc neki profesor lani početkom decembra pred učitelji v obliki tujih izrazov trdil, da sveta ni ustvaril Bog in da človek nima duše....
Neizprosen boj je »Novi Čas« svobodomiselnemu učiteljstvu proglasil takoj od svojega početka. Z železno vstrajuostjo ga je vodil naprej. Rogali so sc mu svobodomiselni učitefli- iu ga v »S«či«. naiHjdal, "in smešili: »Kai boš grozilo	zelenčc;«. »p
ti ubogi listič« i. t. d.	v	.,,V , \
Toda prišel ie 20. decembra m kat^ll- . ško liudstvo ie nokazalo. da .hoče sattio. eospodovati v okrajnem šrffckemšvetVao-riškem. In nrišel ie junij, in' n^vzjjbj.vspm visokim zaščitnikom v Trstu Jp riaiicop ministrstvo na Dunaju ugodilo zahtevi katoliškega liudstva ter izvolilo kot nadzornika moža. o katerem smo oreoričani. da nrinese toli teptano in prezirano nostavo tildi pri zagrizencili v vrstah svobodomiselnega učitelistva do veliave in časti.
Mi se teea preobrata iskreno veselimo. Stvar, za katero se borimo, zmaguje. To nas veseli!
Toda boi hočemo voditi še dalic. Dokler ie kai takih svobodomiselnih in nrisc-folonmih findi med nčitelii na Goriškem, dotlei bo trajal naš boi, odločen, vstraien. brezobziren. Mi vemo ria zmagamo nrei ali sloi. 7 nami ie katoliško ljudstvo Te^n nai se boič in to nai si zanonm;io tisff. l<i kot nčitelii liudstvo in mladino nrhnišuiHn in jo zavajajo proč od cerkve in Kristusa!
Vojna med Ttalijo in Tnrčiio.
Lahi zadnii čas niso zasedli nobenega otoka več v Egejskem morju, ker Anglež in Francoz Lahe le preveč postrani gledata. Ker pa italijansko ljudstvo zahteva
uspehov, so Italijani v Tripolitaniji začeli bolj krepko nastopati. Na več krajih so vkljub turškemu odporu izkrcali svoje čete in Turke ter Arabce potisnili nazaj. Posebno na vzhodni strani mesta Tripolisa se vrše hudi boji. Izgube na obeh so brez dvoma velike. Italijani hočejo s temi uspehi Turkom in tudi drugim pokazati, da Turki najbolj pametno napravijo, če se udajo. Turki pa so trmasti in nočejo o miru nič slišati.
Zgodilo pa se je še nekaj drugega! Kakor znano, so Lahi zasedli celo vrsto turških otokov v Egejskem morju. Na teh otokih pa po veliki večini prebivajo Grki, ki bi se račli združili z Grško domovino. Grki sedaj od Lahov zahtevajo, da morajo te otoke odstopiti Grčiji. Lahi jih seveda te btrtio ffioidi obdržati. Nazaj jih ne bodi. hoteli dati. Čc torej res odtrgajo otoke za vedno od Turčije, je to znamenje za delitev Turčije, pri kateri bodo prizadete vse države in si bodogotovo skočilevlasc. Grki .pa prebivajo'tudi na otoku Cipru, ki pa jc v rokah Angležev. Tudi ti Grki zahtevajo, da pridejo pod grško oblast. To pa Angleži) ni všeč. Da to grško gibanje uduši, je Anglež Italiji naznanil, da ne trpi več, da bi Italijani zasedali turške otoke. Stvari so torej zelo napete in vedno bolj zanimive!
Nekaj brzojavk!
Po poročilih turškega vojnega mini-sterstva so Turki dne 4. t. m. napadli pred Homsom laško utrdbo pri Lebdi in zaplenili veliko živil in vojnih kuhinjskih voz. Dne 6. t. m. so Turki in Arabci vzeli Lahom eno utrdbo. Lahi so izgubili 20 mož. Dne 7. t. m. so Lahi zonet zasedli utrdbo, a so io morali po celodnevnem boju prepustiti Turkom in Arabcem.
Laški general Camerana poroča, da ko so Lahi Ifi. t. m. zvečer izkrcali vojake v Marži bu Šajfi, so laški vojaki takoj zasedli sosednjo oazo in grič Farug. Sovražnik je izkušal operacije ovirati, a so njegove čete laški vojaki razkropili. Razkropljene sovražnikove čete so se nato zopet zbrale in napadle laško desno krilo, a njih hudi napad okolu ene ure so Lahi odbili." Sovražnik je bil prisiljen bežati in je pustil na bojišču 50 mrtvih, veliko ranjencev, strelivo in veliko orožja. Lahi so izgubili dva mrtva in 9 ranjencev. Admiral Borea
s
pa dodatno poroča, da so zasedli Lahi tudi postojanko Ras Zuruk in da grade Lahi utrdbe. »Agenzia Stefani« se jezi, ker so Turki poročali, da so pri Lebdi Lahe porazili. »Agenzia Stefani« zopet trdi, da so bili pri Lebdi Turki in Arabci poraženi in da so Lahi pokopali 421 padlih Arabcev in Turkov, medtem ko da so imeli Lahi le 31 mrtvih in 59 ranjenih.
Listi poročajo, da razsaja med laškimi vojaki pri Derni kolera. Samo v enem polku je umrlo za kolero 200 mož.
Po svetu.
Te dni je bila tudi v odseku našega državnega zbora sprejeta nova brambena postava, ki zahteva sicer večje število vojaštva, a nam saj deloma prinaša dveletno vojaško službo. Res je, da dveletna vojaška služba ni splošna. Pri konjenici in topničarjih ostane pri starem. Vendar se bo vlada morala v vojaških stvareh bolj brigati za kmeta in ga vpoštevati. To so zahtevali vsi poslanci. — Znano je, da so Ru-sini fioteli preprečiti, da bi bila ta postava sprejeta. Obštruirali so za žive in mrtve. Naposled so se udali, ko jim je vlada ob-
ljubila, da bo vpoštevala njih želje glede univerze. Sedaj so tudi oni za brambeno postavo. Zato jim je cesar poslal lepo zahvalno pismo. — Vsled tega cesarjevega zahvalnega pisma pa so planili po koncu Poljaki, ki hudo zamerijo vladi, da jim » tem nič povedala. Zahtevajo, da odstopi notranji minister Heinold. poljski minister Dlugosz je že odstopil. Tako torej groze vladi tisti Poljaki, ki so vedno dali za vlado čez drn in strn. Ni dvoma', da se kmalu pomire. — Toda pri vprašanju brambene postave so se sprli Čehi tako, da je češki skupni klub razbit. Del Čehov bo glasoval za brambeno postavo, manjši del pa bo proti. — Glede na naš, zunanji položaj je važno omeniti to-le: Vsi so si na jasnem, da Avstrijo čakajo na Sredozemskem morju še velike naloge. Morda kaj kmalu pride odločitev, ker nihče neve, kako se razvije laško-turška vojna. Znamenje, kako-resen je položaj, je to: Dne 7. julija se snideta nemški cesar in ruski car, da se dogovorita, kako bosta v bodoče obe državi postopali v Sredozem. morju. Če to morje tako tišči Nqmce in Ruse. kaj še le nas, ki smo ob tem morju takorekoč doma. Ruska mornarica se bo izdatno pomnožila. Sklenjeno je. da Rusija izda na leto 300 milijonov rubljev za mornarico. — Tudi
Španci bodo zgradili sedaj 12 novih bojnih ladij. — V Ameriki se sedaj bije hud boj za to, kdo bo prihodnji presednik Zedinjenih držav. Najmočnejša kandidata sta Roosevelt in Taft. Oba republikanske stranke. Roosevelt je kapitalistične struje, divji in oblasten. Taft je pa bolj politik. Na kongresu republikanske stranke je Taft dobi! 528 glasov, Roosevelt le 502. — Na Kitajskem se vojaštvo šc vedno upira. Vrše sc vedno boji.
Naši poslanci za vinogradnike.
Poslanci Fon, Jarc, Jankovič in Du-libič so vložili v seji 19. t. m. nujni predlog, ki zahteva:
L naj država zlasti ob vremenskih katastrofah odpisuje zapadle obroke posojil za obnovitev vinogradov in naj sploh odplačilo teh posojil raztegne na 50 let;
2. naj država bolj kakor dozdaj pospešuje zadružno organizacijo vinorejcev in naj zlasti z izdatno podporo vinarskim nrodajalnim zadrugam pomaga, da si osnujejo zadosten obratni kapital.
Predlog je prišel s podobnimi predlogi poslancev Schiirfa in Kemetterja žc na vrsto ter bodo naši poslanci prišli v kratkem do besede.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽ E;F SPILLMANN D. J.
(DaJjp.)
Načrt je bil videti izvedljiv, posebno, če bi se posrečilo ena vrata palače, ki vodijo na vrt, zasesti z našimi ljudmi. Če bi bil kralj enkrat na Seni, bi lahko prišel brez ovire do St. Kluda, kjer smo nameravali postaviti močen oddelek za stražo vozu. Pot naprej bi mu odprli in ustavili vsaj prvo zasledovanje.
„Bojim se le tega", je dejal Bachman, da kralj v odločilnem trenotku zopet popusfi ves načrt za beg. In ako pride potem do boja, je naš že tako maloštevilni polk še bolj oslabljen, ker pošljemo oddelek v Normandijo."
„0 ne, Veličanstvo sedaj ne opusti določenega načrta", je me nil d’ Hervilly.	*
Izvršili bomo vse potrebno, oddelek v Evre pa odpošljemo šele, ko Veličanstvo to zagotovo zaukaže, je odločil iajtenant Mejardoz.
Major mi je potem povedal potrebna povelja. Karer iz Solo-turna naj bi dobil poveljništvo nad 300 možmi. Vprašal me je, ali bi hotel oditi s Karerjem v Evre; jaz pa sem ga prosil, naj me pusti pri glavnem polkovem oddelku; kajti jaz sem bil sam pri sebi misli, da bo le prišlo do odločilnega boja za Tilerije in zato nisem hotel iti takorekoč na dopust za čas nevarnosti. Saj bi se vendar sramoval pred svojimi tovariši, ki so nekaj dni prihajali prostovoljno nazaj z dopusta, da bi se skupno bojevali z nami.
„Dobro", je rekel Bachman „Vi ostanete pri nas. Upajmo, da se ta zadnji rešilni poskus kraljev posreči. Drugače ne bo tudi marsikateri izmed nas več doživel konca drugega tednn“.
XXXVI.
Kakor hitro sem bil prost, hitel sem iz Tilerij do Malteškega hotela, da pozdravim svojo nevesto in njenega očeta. V sobi sem našel Redinga z obema sestrama. Po prvem pozdravu sta stopiia Rudolf in Marta do enega okna, Izabela in jaz do drugega.
Izabella je bila lepša kakor kdaj prej. Zdrav deželški zrak je lepo pordečil njeni lici; velike modre oči so se svetile od veselja radi snidenja, in sladek smehljaj ji je ležal na ustih.
Sedel sem poleg nje na nizek stol. ji poljubil roko in ji dajal razna ljubeznjiva imena, česer nisem storil do zdaj niti v pismih. Smejala se je in me šaljivo vprašala, ali se je začel že tajati švicarski ledenik, ki pravi njena sestra o njem, da ga vedno nosim v prsih. Potem me je okarala, da sem jo bil zanemaril. Niti enkrat nisem prišel k njim na Memardov dvor ter se vedno vpravičujem s službo. Saj ta ni bila zadnji čas tako stroga in bi bil lahko dobil dopust kakor Redinp;. Če bi mi med tem časom postala nezvesta, bi mora) pripisati to le samemu sebi. Naj ne mislim, da ni imela nič izkušnjav. Mladi Mompjer, nek daljni sorodnik, je bil celo pomlad pri njih in jo snubil.
„Mompjer!" sem vskliknil. „Nekega Mompjera sem srečal pri svojem botru baronu Zurlaubenu."
„Prav. Ta je Henrijev nečak. In priznati ti hočem, Damian, da je on pisal očetu zelo grdo pismo. Oče je bil tako hud nate, da je hotel takoj pretrgati vsako zvezo s tabo. S težavo sve ga z Marto prepričali, da je vse le umazana spletka, da bi pridobili mojo roko — in mojo doto za Henrija Monpjerja ! Oče bo hotel še govoriti s teboj o tem ; le glej, kako mu odgovoriš ! Že tako je napol obžaloval, da naju je zaročil in bi rajši imel Henrija že radi njegovega plemstva, če bi ne bil dal že tebi besede."
Nagrbančil sem čelo in rekel: „Dobro! Dal bom markizu besedo nazaj".
Lahno je zakričala, zatisnila mi usta z roko in rekla: »Hudobnež! Tega ne smeš storiti! Ker jaz te imam dosti rajša ko Henrija. Henri je grd. Nočem te povzdigovati, Damiair, a ti si dosti, dosti lepši. Jaz ne morem prestati nič grdega. Henri je drugače čisto dober človek; toda če vidim njegov kozav obraz — fuj!"
Meni je šinila v glavo misel: „In če bi tudi jaz dobil koze ? Kaj bi bilo	potem iz najine	ljubezni ? In če bi	strašna bolezen
spačila lepi	Izabelin obraz	—	kaj potem? — Je li to čista, prava
ljubezen? —	Jaz mislim, da	bi	osepnice ne mogle	ločiti Verenke in
mene!" To sem mislil in sem molčal.
„Kaj ti	je Damian?"	je	nadaljevala Izabela.	„Kaj tako pre-
mišljuješ ?“
»Prišlo mi je v misel, ali bi me še ljubila, če bi koze kaj pokvarile moje obličje, ali če bi me te dni ranila kroglja ?“ sem odgovoril in jo vprašujoče pogledal.
„Oh! — ne govori vendar kaj tako groznega!" je odgovorila vsa preplašena. „Niti misliti ne morem o kaj takem. Mislim, da bi šla v samosfan, če bi bilo še kaj samostanov na Francoskem. Ne besedice več o tem; če bom sanjala o tem, in niti v sanjah bi te ne videla rada takega. Povej mi raje, kako je bilo to — si-li res
imel v Zugti drugo nevesto, kateri si se radi mene odrekel, kakor je pisal Monpjer očetu?"
Čutil sem, kako mi je udarila kri v glavo. „Nisem imel nikake neveste, nisem bil zaročen," sem odgovoril.
„Glej, kako rdiš! Nekaj je vendar na tem. Le na dan z jezikom in spovej se lepo, če hočeš, da te odvežem."
Odkrito in pošteno sem ji povedal kratko zgodbo svoje mladostne ljubezni in ji tudi nisem zakrival, da sem sprejel predlog njenega smrtno bolnega očeta le zato, ker sem menil, da Verenka noče ničesar več slišati o meni. Izabela je obledela pri tej izpovedi. Najbrže jo je pekla misel, da ji ni njena lepota, marveč jeza nad Verenkino nestanovitnostjo in sočutje do njenega bolnega očeta pridobilo moje srce. Molčala je nekaj časa. Potem je izpregovorila in izprašujoče uprla svoje oko vame : „Tako bo pač tudi drugo res, kar je poročal Monpjer očetu: da je le moje premoženje vzrok, da sem ti boljša ko ta gospodična Kajzer?"
Vznevoljen sem vstal. Ona pa me je trdno držala in zahtevala odgovora „Ko me je spravil tvoj oče sem, nisem niti slutil, da si bi bila kaj premožna. Mislil sem takrat, da so dragulji, ki jih je rešila Marta ob požaru gradu, vse vaše premoženje. Pozneje sem pač slišal od tvojega očeta, da si bogata; toda to ni nič uplivalo name, da sem pritrdil k zaroki."
„Glej, to sem si mislila. Nikdar te nisem imela za samopašnega. Tudi Marta je rekla očetu, da te Monpjer črni. On je namreč trdil, da me hočeš vzeti le zato, da poplačaš z mojim denarjem dolgove tvojega botra in nekoliko popraviš kolibo grad ča, ki si jo tako lepo naslikal, ki pa mora biti revna stvar v primeri z našim starim Val-dulerjem."
Jeza do n sramnega spletkarja je kuhala v meni. „To je pisal ta plemenitašar, med tem ko biva pod streho mojega botra in je njegov kruh!" sem izbruhnil. „In kaj plemenitega ga nagiba k temu, kakor to, da bi pridobil svojemu gospodu nečaku tvoje premoženje ? Ravnoto ga nagiba k temu, kar podtika meni!"
„Otroka, ne predpirajta se !“ je zaklicala Marta pri drugem oknu
„Saj se ne prepirava," je odgovorila Izabela. „Damian se jezi na Henrijevega strica, in po pravici. Stari spletkar ga je grdo očrnil, kakor sve medve trdili očetu. — Pridi, dragi, sedi zopet k meni in
bodi lepo miren. Glej jaz nimam rada hudih ntožkih in ko bova enkrat poročena — in to bo prav kmalu — ne smeš se mi več tako ujeziti. Tako, imam ti še nekaj povedati. Kaj misliš, kdo je sedaj-le pri očetu v njegovi sobi in kaj delata ? Povem ti na uho: Gsspod pisar Pico-teri. In onadva izdelujeta dvojno ženitveno pogodbo, eno za Rudolfa in Marto, in eno za naju. In bojim se, da bo tista za Rudolfa in Marto dosti mastnejša kakor najina. Kaj praviš k temu ? Ne boš li zavidal svojemu prijatelju, če da oče skorO vse njemu?"
Rekel sem, kar je njej prav, je tudi jneni, in ona je pohvalila mojo velikedušnost. Potem mi je prišlo na misel: „Kaj pa poreče Zurlauben k taki pogodbi?" Mojega botra mi je bilo žal; če pa je hotel Valduler dati svoji mlajši hčeri manjšo doto, nisem mogel nič proti temu. Pač mi je prihajala misel, da bi tako predlog lahko bil vzrok, da bi zaroko razdrl, in pater Sekundus mi je rekel pozneje, da bi bil pred vestjo zadosten vzrok. Toda zdelo se mi je grdo, le radi denarja postati nezvest obljubi. Tedaj sem rekel po kratkem premisleku, če ji zadostuje to, kar ji morem ponuditi v svoji revščini, ne bom izgubljal nobene besede radi njene dedščine. Seveda ji ne bom mogel gradiča svojega botra tako lepo urediti, kakor sem želel radi nje. Da, morda bi morala prebivati celo v mali hišici moje bolne matere in jaz bi jo moral preživljati s svojim slikanjem, ali če bi šlo po poti, s peresom kakor mestni pisar.
Veselo se je zasmejala in rekla; „Gospa slikarja Muosa ! Gospa slikarja Muosa! Gospa mestnega pisarja Muosa — hvala za take naslove! No, ti postaneš polkovnik, general in maršal! Kralj te bo povzdignil v viteza in plemiča! In midva ne pojdeva nikdar v Švico, da bi se naselila tam v tistih priprostih razmerah. Kvečjem preživiva tam svoje medene tedne. Potem pa se nastaniva v Parizu, ali če bo kralj spet stoloval v Veržeju, poleg kraljevega parka v ljubki hišici s prelepim malim vrtom, ki pa mora biti prav velik; ker jaz sem že Val-dulerja navajena se mnogo sprehajati po vrtu."
„lzabela, kake gradove zidaš v oblake! In kako veselo gledaš v bodočnost! Da bo kralj zopet delil redove in plemenitaška pisma in da bo stoloval v Veržeju — bo še dolgo do tega! Bolje storiš, da se navadiš na priprosti nagovor, ,gospa Muos, kakor da računaš na naslove ,gospa polkovnikova1 ali celo ,gospa maršalova*!"
(Dalje pride.)
Iz življenja junaka za Boga in domovino.
i.
Bilo je lepega jesenskega dne 1805, ko se je vrnil Andrej Hofer, gostilničar v tirolski pasajerski dolini iz sosedne fare Sv. Martina, kjer je bil pri škofovi sv. maši bila je namreč ta dan sv. birma tamkaj. Tirolski junak liofer je zelo rad zahajal k Sv. Martinu v cerkev, ker je prav Posebno častil sv. Rešnjo Kri. Bil pa je v nekdanjih časih pri sv. Martinu duhovnik, tako pripovedujejo Tirolci, ki je med sv. hiašo začel dvomiti, če je v kelihu resnično pričujoča sv. Rešnja Kri. Kar mu kelih vzkipi — prt na katerim stoji kelih — ie postal rudeč od sv. Krvi. Tisti korporale še sedaj hranijo v zlati moštranci in ta svetinja je posebno češčena na daleč okolu.
Oče Hofer je sedel v svoji gostilniški sobi ves vesel, da je mogel prisostvovati škofovi sv. maši. Kar mu priteče povedati tnali Janezek:	»Oče, duhovniki gredo!«
In že so stopili v priprosto sobo šentmar-titiski župnik, med njim pa in svojini tajnikom niso stali nikdo drugi kot častitljivi škof Karl Rudolf. Hoteli so na vsak način spoznati moža, o čegar lastnostih, zlasti o čegar kremenito trdnem krščanskem Značaju so toliko slišali. Stala sta si nasproti moža, katerima je imela bodočnost
še mnogo veselih, a tudi težkih ur prinesti. Oče Hofer je spoštljivo poljubil škofovo roko, je prosil goste, da sedejo in jim je prinesel najboljšega vina, ki ga je premogla njegova klet. Dva kozarca, ki jih je imel v hiši, je postavil pred škofa in njegovega tajnika, gospod župnik pa se je moral zadovoljiti z vrčem. Škof se je zelo prijazno pogovarjal z Hoferjem, dal si. je razkazati to in ono, zlasti kapelico božjega groba, ki jo je bil sezidal še Hoferjev praded, pobožni jeruzalemski romar in se je nato poslovil. Lep kos pota jih je spremljal Hofer, predno pa se je vrnil, je poprosil kleče vladiko za blagoslov. Iz srca rad ga je škof podelil temu možu, saj ga je sedaj po prvem srečanju še mnogo višje cenil.
Doma je Hofer na svojo veliko žalost zapazil, da je plačal škofov tajnik materi krčmarici tisto malo postrežbo. Še tisti dan je šel denar iz Hoferjeve hiše, zraven pa je bil listič z okorno pisavo tirolskega junaka: Za sv. maše pri rožnato-ldeči sv. Krvi pri Sv. Martinu.
II.
Tiho in žalostno je tekla v maju leta 1809 reka proti Inomostu. V lepo tirolsko deželo je udrl Bavarec s svojo vojsko. Bogu in cesarju vdani Hofer se jim je s svojimi pasajerskiini junaki uprl, ter jih skušal pregnati, a ni šlo. Celo cesarski vojaki so se umaknili daleč od Inomosta v gore proti Brenerju; iz drugih krajev Tirolske pa so domobranci odlašali priti Ho-ferju na pomoč.
Pasajerski gostilničar je zamišljen sedel v gostilni na Šenbergu, poslušal je svoje rojake; vsak si je želel nazaj domov k ženi in otrokom, češ, sami itak ne opravimo nič. »Nazaj, nazaj!« to je bila njih misel, tja, kamor Bavarec še ni prišel.
Tu stopi v hišo sivolas starček, se postavi pred Hoferja in njegov vojni zbor in pravi: »Možakarji, jedno vam kar naravnost povem, zaobljubite se presv. Srcu Jezusovemu, potem pa pogumno vdarite z vašo vojsko na Bavarce!« Izgovoril je, sc obrnil in šel. Zastonj je bilo popraše-vanje Hoferjevo, kdo bi bil ta; nihče od vseh navzočih Tirolcev ga ni poznal. — Hofer je sklonil glavo v dlani, črez nekaj časa pa ustane — nič več bojazni in neodločnosti ni bilo na njegovem obrazu.
»Možje«, so bile njegove besede, »prav vsejedno je, kdo je bil ta starček, a to, kar nam je imel sporočiti, je bilo od Boga. Spomnite se, da nam je Presv. Srce še vedno pomagalo. Ubogajmo, zaobljubimo se še enkrat našemu zavezniku — Jezusu! Nedelja po osmini Sv. Reš. Telesa naj velja za celo Tirolsko kot presv. Srca Jezusovega nedelja in naj se najslovesnei-še praznuje!«
Navzoči vojskovodje so sc dvignili, povzdignili so prste kakor k prisegi in zagrmelo je iz junaških prs: »Obljubuje-mo!« »Dokler stoji Tirolska, na večne čase!« je zaklical Hofer. »Na večne čase!« so ponovili junaki.
Zdaj je Hofer zahteval papir in črnilo, prašal soseda, kateri dan maja je in s krepko
*
roko je junaški poveljnik junaških Tirolcev zapisal dnevno povelje: »27. maja 1809. Vse moštvo ima ostati na svojem mestu!«
Vzel je še drugi papir in je napravil: »Ljubi sodeželani! Mi hočemo Bavarce spoditi iz Tirolske s pomočjo Matere božje, in zaobljubili smo se peesv. Srcu Jezusovemu. Pridite takoj na pomoč! Ce pa hočete biti bolj modri kot božja previdnost, bomo pa tudi brez vas opravili.« To vabilo je dal najuglednejšemu vojskovodji, da je šel ž njim dramit še isti dan sosednje de-želane v Inovi dolini.
Za dan 29. maja je bil napad določen; in s kakšnim vspehom? Bavarski hrabri general Deroi se je zastonj ustavljal ob Izelski gori pri Inomostu. Tirolski brambovci so se bili kot levi in ko so videli, da jim iz sosednjih dolin prihajajo noVe čete, na pomoč, so s tako močjo udarili, da Bavarcem ni ostalo druzega, kakor lepo tiho in skrivaj nastopiti zopet pot proti svoji domovini. Dne 30. maja so hrabri brambovci pod vrhovnim poveljstvom pasajer-skega gostilničarja Hoferja zmagoslavno stopili v oproščeno mesto Inoinost.
(Dalje pride.)
Iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze44.
Kainuje. K. S. I. P. v Kamnjah priredi dne 23. t. m. lepo veselico na Goričici. Vspored je: 2 igri, petje, deklamacija. K udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz Kojskega. V juliju vprizori kat. slov. izobr. uruštvo veliko narod, igro »lJivji lovec« na novem odru, ki si ga društvo nabavi v ta namen Posebno mladi Člani so navdušeni za to prireditev 1 Le tako naprej za pošteno zabavo !
Temnica. Kat. slov. izobraž. društvo priredi na praznik sv. Petra in Pavla veselico s peljem, z igrami »Ne kliči vraga«, .Loterija", „ Kotar' z deklamacijami. Sodelujejo bralska društva iz Zagrajca, Svetega in Komna.
Črniče. Odbor Kat. slov. izobr. društva izpolnjuje s tem svojo prijetno dolžnost, da se kar najlepše zahvali veleč. g. Bolko za prepustitev prostora pri orlovski slavnosti, vsem, ki so kaj pripomogli, se zahvaljuje za njihov trud in vsem darovalcem za lepe darove, — posebno pa še gg. goriškim trgovcem: Lenard in dr. Pota-zky-Trpin, Culot, Čuferin, P. Leban, Kutin, J. Drufovka, Kuštrin, Šuligoj, Drašček, Bratuž, Hribar, Kopač, Koren, Kat. tisk. društvu in vsem drugim, ki ne dovolijo, da se jih imenuje.
Naša mladina.
Podzveza Orlov za Primorsko naznanja, da se bo vršila plenarna seja razširjenega odbora v nedeljo, 23. junija, ob lOh zjutraj v prostorih S. K. S. Z. v Gorici. Predsedniki in načelniki naših odsekov na polnoštevilno svidenje! Na zdar!
Orlovska slavnost v Črničah dne 16.
t. m. je mnogim na veselje, nekaterim pa tudi na jezo prav dobro izpadla. Vreme krasno, vdeležba velika, telovadba dobra, godba in petje lepo, srečelov in šaljiva pošta pa za smeh in zabavo. Orlov v kroju je bilo 250—300, pri prostih vajah jih je
nastopilo 100. Bilo je vsa mirno in v lepem redu, brez posebnega izzivanja; le dva napredna suroveža sta poskušala s pestmi ohladiti svojo jezo. — Če bodo čr-niški fanti tako napredovali, se bodo njih vrste vedno bolj množile. — Nazdar, fantje!
Goriška dekliška Mar. Družba je 9. t.
m. imela prelepo slovesnost na Sveti Gori. Sprejetih je bilo v Marijino Družbo na novo 30 deklet, 10 po jih je bilo sprejetih za novinke. Lep nagovor je imel preč. gosp. mons. Pavletič, ki je tudi sprejel dekleta v Mar. Družbo. Prav krasno je prepeval dekliški pevski zbdr. Dekleta so se razšla z novim ognjem in podvojeno ljubeznijo do Device Marije.
Zgonik. »Marijina družba zgo liška« vprizori v nedeljo, dne 23. in 30. junija igro: »Dve materi«. Na vsporedu so še druge zanimive točke. — Začetek ob 4. uri popoldne.
Bilje. Mar. družba se zahvaljuje č. g. dekanu Pavletiču za njegov trud ob sprejemu, č. g. Gir. M. Vugi za lep govor in vsem, ki so pripomogli, da se je slovesnost tako lepo izvršila kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so vstopnino preplačali. Bog povrni!
Zadružništvo.
ltoče. Dne 16. I. m, se je vršil pri nas občni zbor naše hranilnice in posojilnice. Po žalostnem odhodu našega bolnega g. župnika so bili vlagatelji v skrbeh, če ni morda bolezen g. župnika imela kako neprijetno posledico na upravo posojilnice. A gospodje uradniki „Goriške zveze“ v Gorici, ki so prišli ta dan gor k nam, so nam podali zagotovilo, da je naša posojilnica tako lepo urejena, kot najbolj vzorna na deželi. Po tej izjavi je samo ob sebi umevno, da nimamo člani nobenega povcfda odtegniti se zadružnemu življenju; le to nas je še skrbelo, kedo bo vodil knjige v odsotnosti našega nesrečnega g. župnika; a ko so nam g. uradniki .Goriške zveze" obljubili, da bodo oni sami prihajali k nam vsako drugo neoeljo in imeli tu uradne ure, nam je minula vsa skrb. Posebno smo hvaležni g. vodji Premrou-u, ki nam je z živo in prepričevalno besedo dokazoval koristi in potrebo hranilnice ter nas navduševal k zadružnemu delu, ki sloni na nauku naše sv. vere: Ljubi svojega bližnjega in pomagaj mu! Moramo se tudi tu zahvaliti vsem trem gospodom, ki so nam obljubili, da bodo prihajali zastonj vsako drugo nedeljo v Roče imet uradne ure.
Riheinberg. Podpisano načelstvo tukajšnje »Hranilnice in pos.«, res. zad. z neorn. zavezo vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. junija ob 3. in pol pop. v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za I. 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo.
Pevma. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pevmi se bode vršil dne 30. junija IV. pobin-koštno nedeljo t. 1. v župnišču v Pevmi ob 5. uri popoldne s sledečim vsporedom : L Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo računsk. pregledovalca. 3. Potrditev računsk. sklepa za I. 1911. 4. Volitev načelstva in računsk. pregledovalca. Slučajnosti.
Načelstvo.
Libušnje. Kmečka hranilnica in posojilnica na Libušnjem bo imela občni zbor v nedeljo dne 30. junija t. I. popoludne po blagoslovu v posojil-ničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za I. 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva za prih. 3. leta. 4. Slučajnosti.
Biljana-Me d a n a. Hranilnica in posojilnica Biljana-Medana vabi k občnemu zboru, ki bode dne 30. t. m. ob 51/« uri popoludne v zadružnem prostoru na Dobrovem s sledečim dnevnim redom : L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za L 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ne došlo ob določeni uri postavno število članov, otvori se eno uro pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu vdeležnikov.	Načelstvo.
Glasnik „Kmečkih zvez“.
Trije shodi na Vipavskem. Ajdovska »Kmečka Zveza« sklicuje za nedeljo dne 23. junija t. 1., tri javne shode in sicer v Kamnjah ob 7. uri zjutraj, v Črničah ob 102/4 uri predp. in v Batujah ob 3h pop. Vsi trije shodi se bodo vršili na odprtem prostoru. Na te shode opozarjamo naše prijatelje in somišljenike, da se, kar mogoče v obilnem številu udeleže in ker so shodi javni, lahko pridejo tudi neprijatelji!
„Slovenska Straža-4.
V Št. Ferjanu bo v nedeljo 23. t. m. popoldne po blagoslovu občni zbor »Slov. Straže«. Pridite na ta prevažni občni zbor poživit našo podružnico »Slov. Straže«, ki dela v prid obmejnim Slovencem!
Kaj je z našo organizacijo na Bovškem?
(Dopis iz Bovca).
Pred kratkim sem povdarjal, da na Bovškem moramo kaj več storiti za mladino ter jo odvračati od oštarije. Pa se je našlo par ljudi, ki mojega dopisa niso razumeli. Zdaj pa recimo še par besed, naj bo to komu prav ali ne! — Na Bovškem imamo pred vsem nekaj društev, ki pri svojih veselicah prirejajo plese. Ta društva so: »Narodna čitalnica«, »ognjegasno društvo«, »veteransko društvo«, »olepševalno društvo«, in društvo »Rombon«. Vsa ta društva omejujejo svoje delovanje na večje ali manjše število plesov. To smo zadnjič tudi po pravici grajali in bomo še! Dalje imamo od nekaj gospodarskih organizacij, ki seveda plesov ne prirejajo, ki pa so že mnogo dobrega storile našemu ljudstvu. To mora priznati vsakdo, ki m slep in gluh! Posebne zasluge ima naša »Hranilnica in posojilnica«, ki je z naročanjem blaga neizmerno koristila ljudstvu. Celo naši nasprotniki so ji hvaležni, ker je vsled njenih naročil cena blagu povsod nižja. Voditeljev katoliškega gibanja na Bovškem nimamo namena napadati, posebno tistih ne, ki res delajo. Toda dober svet sprejme brez jeze lahko še tako učen človek. In ta naš nasvet je, kar smo že zadnjič povedali: Skrbite za mladino! Naša izobraževalna organizacija nu Bovškem ne gre naprej! lega je kriv V prvi vrsti tisti vražji ples, v katerega razna društva, ki smo jih zgoraj našteli in pa tudi posamezni krčmarji, vabijo našo mladino !
Najboljši ples ni nič vreden! Kakor je meni znano, je bil na binkoštni ponedeljek na Bovškem na petih krajih ples, ki so ga to pot krčmarji sami priredili. Koliko denarja se tukaj zapravi, ki bi se dal boljše obrniti. Kar se tiče naše mladine nismo pisali, da so vsi taki, ker je tudi neka) mladine, ki ne hodi na plese. To jim je K v čast. Če smo dalje povdarjali, da snujmo v Bovcu katoliška društva, ki bi mogla še drugi mladini pokazati lepšo pot. danes povemo, da ta društva so M a r i-jina družba in naši »Orli«. Zato bj nam bili res lahko vzgled nekateri drug* kraji, ker taka društva so že veliko dobre-
ga storila med Slovenci, posebno zadnja leta. Saj so že skoraj povsod razširjena po našej lepi domovini, le na Bovškem ne. Z Bogom in Marijo, to bodi naše geslo! Upam, da sedaj ne bo razburjenja in da ste me vsi razumeli.	Dopisnik.
Proti bogokletstvu „Soče .
Iz To m a j a. — V nedeljo 16. t. m. imelo je tukajšnje na novoustanovljeno K. S. 1. D. svoj javni ustanovni shod, kateri je bil vzlic temu, da je mnogo Tomajcev Ihtelo ta dan na Opčine okušat župo tridesetletnega tržaškega Sokola, prav dobro obiskan. — Na shod prihitela sta tudiod-poslanca S. K. S. Z. iz Gorice vrla gospoda Fr. Kremžar in pravnik 1. Jež, katera sta zbranim zborovalcem govorila. Prvi gospod je pojasnil pomen K. S. 1. D. gosp. Jež pa je prav posebno ljudem pokazal, kam zavede človeka branje brezverskih časopisov pisanih v duhu »Svobodne Misli«, kakor tudi goriška »Soča« in social-nodeinokraška »Zarja«, kteri ste se drznili ponatisniti in širiti med pošteno krščansko slovensko ljudstvo naravnost gnjusne nauke brezverca Machar-ja, kteri nasprotujejo popolnoma staremu slovenskemu geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!« Na to sprejela se je proti temu početju predlagana resolucija. V odbor izvoljeni so bili od navzočih udov možje in mladeniči, od katerih pričakujemo, da bodo vedno stali trdno kakor kraški kamen v vrstah K. S. 1. D.
1 z L e v p e so nam poslali ondotni občani ostro resolucijo proti »Sočinemu« bogokletstvu. Sto in dvajset mož, fantov, žena in deklet je podpisalo resolucijo ter s tem dalo duška ogorčenju nad nesramnostjo, s katero so svobodomisleci pri »Soči« oskrunili najsvetejšo svetinjo naše vere.
Med poštenim slovenskim ljudstvom ne sme biti prostora za ljudi, ki imajo v sebi bogokletnega duha »Soče« in drugih svobodomiselnih listov. Katoliško ljudstvo, na plan!
Novice.
V mašnika bodo posvečeni dne 26. julija sledeči gospodje, in sicer za goriš ko nadškofijo: bogoslovci iz četrte-ga letnika: čč. gg. Ballaben Angel, iz Brume; Bregant Evgen, iz Ločnika; Bregant Ivan, iz Ločnika; Črnigoj Franjo, iz Sv. Križa; Dilemi Rudolf, iz Mariami; Pastoricchio Ivan, iz Gradeža; Plet Ni-kodem, iz Ajela; Sartori Henrik, iz Gradiške; Zanolla Nikolaj, iz Staraneana, Zorzenon Peter, iz Romansa in iz 3, 1 e t-p i k a č. g. Falzarj Ivan, iz Mariami. — 7 a tržaško škofijo čč. gg.: Lovisa-to Roman, iz Trsta; Sfecich Ivan, iz Motnjami; Ujčič Ivan, iz Pazina; Vascotto Jernej iz Izole; Žužek France, od Sv. Gregorja na Dolenjskem. — Za p o r e š k o, čč. gg.: Bressan Ivan, iz Ajela; Miniussi Agapit iz Ronkov.
Na Goriškem je zanimanje za evharistični kongres silno veliko. Kakor kažejo
različna poročila bo udeležba s slovenske strani v goriškinadškofiji povsem častna. Slovenskih udeležencev bo okoli 450. —
Priporočamo prirejati sestanke po društvih, ‘da se ljudem pojasne vsi dvomi. Marsikdo bi šel, pa je premalo poučen.
Poročil se je v Vel. Zabijali 12. t. m. bivši predsednik Orla g. Alfonz S t o k e Ij z gdč. Amalijo Merkelj. Vse najboljše v novem stanu!
Vpisovanje v gimnazijo. Vpisovali j e učencev, nanovo vstopajočih v prvi razred (s slovenskim učnim jizikom), se bo vršilo za prvi razred dne 30. junija, od
8. do 12. ure v gimnazijski ravnateljevi pisarni. Ob teh dneh naj učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1. krstni (ali rojstni) list, 2. obiskovalno izpričevalo. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Tisti starši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so prošeni, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno že do dne 15. julija. — Sprejemni izpiti se bodo v poletnem roku vršili dne 5. julija od 10. do 12. ure dopoldne pismeno, od 3. ure dalje ustno. Učenci, ki so bili v juliju sprejeti, naj se zglase šele
19. septembra pri slovesni otvoritveni maši. Pri sprejemnem izpitu za prvi razred se zahteva: 1. iz veroznanstva toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih tečajih ljudske šole; 2. v učnem jeziku (slovenskem): spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih nauk iz oblikoslovja, spretnost v analizi prosto razširjenih
stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil; 3.v računstvu: izvežbanost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili. Vsak nanovo sprejeti učenec plača pri razredniku prvega šolskega dne, t. j.
20. septembra, sprejemnino 4 K 20 h, uč-nino 2 K 60 h in igralnino 1 K, skupaj 7 K 80 h. —
Novi okrajni šolski nadzorniki. Za
okrajne šolske nadzornike so imenovani: Za gor iški okraj dr. Jožef Pavlin, gimnazijski profesor v Gorici; za tolminski okraj Andrej Lasič; za sežanski okraj Matej Kante:	za
gradiščanski okraj Rudolfa Bettiola, za Gorico (laške šole) Avgust Zurman.
Zdravje vlč. g. Andreja Štreklja. Poročajo nam da se je vč. g. Andr. Strekelj, vikarju na Pečinah, ki je bil nevarno bolan, obrnilo veliko na bolje.
Radi bolezni vpokojen je č. g. Miklavž Koc j čil čič, župnik v Ročah. Nesrečni gospod se nahaja v goriški umobolnici. — Kakor pravijo zdravniki, ni upanja, da bi ozdravel.
Petindvajsetletnica zvestega službovanja. G. Anton Simšič, oskrbnik grofa Baguer-ja, praznuje 23. t. m. petindvajsetletnico svojega zvestega službovanja. — Castitamo! — Več prijateljev.
Tudi mi se pridružimo častitkam prijateljev ter želimo blagemu možu in njegovi vzorni družini vse najboljše tudi za prihodnje!
Sv. misijon v Srpenici. Srpenica: Od
9. do 16. junija smo obhajali sv. misijon.
»
Vodih so ga preč. gg. oo. lazaristi iz Celja: Kitak, Birk in Zorko. Udeležba je bila posebno proti koncu — izredno velika. Prekrasni in pretresujoči govori so ljudstvo ganili do solz. Zato pa so tudi sv. spoved opravljali z ginljivo pobožnostjo. Sv. obhajilo je tudi veliko mož prejelo skozi cel teden vsak dan. Sv. obhajil je bilo 27UU. V nedeljo je bila sklepna procesija z Najsvetejšim! Enoglasna je bila sodba, da take procesije na Srpenici še ni bilo.
Presv. Srce Jezusovo dodeli nam stanovitnost!
Smrtna kosa. Ravnica: Pred enim tednom je umrl tu obče priljubljen stric Stefan Pavlin. Življenje njegovo je bilo nad vse vzgledno. Zanimivo je, da je rajni dosti romal. Bil je dvakrat v Runu, enkrat v Lurdu, enkrat v sv. deželi, v Jeruzalemu, večkrat v Loretu in drugih bližnjih božjih poteh; še zadnjič je bil na Brezjah z nami... Sedaj je pa poromal v večni Jeruzalem. — Imel je krasen pogreb. Vodili so sprevod trije duhovniki in en bogoslovec. Mir njegovi duši!
V St. Ferjanu je umrla 19. t. m. previ-dena s sv. zakramenti cerkovnikova soproga Elizabeta Hlede, rojena Knez, v starosti 25 let. Poročena je bila dne 5. novembra 1. 191U. Pokopljejo jo 21. t. m. ob 4h popoldne. Blaga pokojnica počivaj v miru! Preostalim naše sožalje!
»Domen« se ponovi. Kakor čujenio, ponovijo dijaki na splošno zahtevo dne 30. junija »Domna« v Centraiu. — Opozarjamo že sedaj na to.
Visoki gost se je mudil v torek, sredo in četrtek v Gorici; nadvojvoda Friderik je kot armadni inšpektor nadziral tukajšnjo posadko. Tukajšnji dragonci so imeli ob tej priliki vaje na Rojah. Moštvo in podčastniki so se pri teh vajah izkazali zelo do popoludne okoli 1 ure so začeli prihajati dobro.
Občinske volitve v Gorici. Kakor se poroča, je vlada vzela magistratu volilne imenike, ki so polni napak. Namestništvo bo vse imenike pregledalo in nato bo magistrat moral sestaviti nove imenike po navodilih namestništva.
Pred porotnimi razpravami, ki se bodo pričele v -ponedeljek 24. t. m., se bosta razpravljala le dva slučaja: 1.) Kakor smo že zadnjič poročali, se bo vršila v ponedeljek razprava proti »Soči«, ki jo toži. urednik Fr. K r e m ž a r. — 2.) Tudi drugi slučaj je radi žaljenja časti potoni tiska. Bivši obtoženec v procesu radi »Banke popolare« Lenassi toži tedanjega načelnika porotnikov Velicogno radi neke Izjave v listih. — Fr. Kragelj ki je umoril ženo in otroke, pa je prišel že pred drugega Sodnika.
Mednarodna avtomobilska tekma. Te
dni se vrši po naših avstrijskih planinskih deželah tekmovalna dirka avtomobilistov. Udeležuje se te dirke ponajveč visoka gospoda aristokracija in pa člani vladarskih rodbin. Nadvojvode Karl Franc Jožef in pa Salvator sta se te dirke udeležila samo kot gledalca, med tem ko se je Jožef Ferdinand udeležil dirke kot dirkač. Začela se je dir-
ka na Dunaju, nato skozi Tirolsko no Koroškem, Primorskem skozi Gorico in Gradiško, Trst, Opatijo spet na Dunaj. V sredo popoludne okoli 1 ure so začeli prihajati avtomobili skozi Gorico; povsod je bilo po cestah veliko ljudi ki so z zanimanjem opazovali razne velike avtomobile. Čudno je, da se Italijani v Gorici niso prav nič zmenili za visoke gospode in nadvojvode med tem ko so bile v Gradiški ceste, po katerih so vozili dirkači okrašene prav okusno z zastavami, velikimi in malimi. Stroški te dirke znašajo okroglo 2 miljona 500 tisoč kron. Lepi denarci!
Neverjetna je novica, ki se širi, da je v Ročinju nek slaboumen človek prigovarjal druge ljudi, naj vržejo bombo na avtomobil št. 64, na kojein se je pri zadnji dirki vozil nadvojvoda Josip Ferdinand.
C.	kr. okrajni šolski svet v Sežani je
dovolil onim učiteljem, ki mislijo iti na sokolsko slavnost v Prago, da smejo končati šol. leto že 25. t. m. Bomo videli, kaj bodo pa oblasti dovolile našim za evharistični shod na Dunaju. Enake pravice vsem!
Koliko so »koštale« kanalske volitve? Kanal: Liberalci so obljubili za vsakih 5 K — 200 K v dobrodelne namene, ako jim dokažemo, da so toliko izdali za volitve. Ponudbe ne sprejmemo. Ker 1.) je brez podpisa; 2.) spisal jo je oni, ki nič dati ne more; 3.) jim odstopimo svoto, ktero bi mi zaslužili v pokritje raznih stroškov in dolgov — tako smo radodarni. — Volilnih stroškov pa je bilo še več, ker «N. č.» ni omenil in ni vštel mesa in klobasic.
Sklep likvidacije liberalne »Trgovsko obrtne zadruge« bi se imel napraviti dne 16. t. m. ker pa ni bilo prišlo dovolj udov na občni zbor, se vrši tozadevno zborovanje v nedeljo dne 30. junija ob 10. uri predpoldne ob navzočnosti vsakega števila zborovalcev. Več oglas.
Špijone love na Tolminskem. I z
Volč; Pred kratkim so aretirali »planinci« v Volčah dva Rezijana-brusača, ki sta dobro znana po vsem okraju in stalno bivata v Kobaridu, da eden je celo rojen v Kobaridu. Po preiskavi seveda so jih morali spustiti. — V pondeljek dne 10. t. m. se je peljal preč. g. kurat iz Drežnice od sv. Lucije zvečer domov. Na Kamnem ustavi voz častnik planincev, ki je od Volč sledil vozu na bicikiu, misleč, da se pelje kak vohun v vozu. Dobro, da je častnik spoznal g. kurata, ker če bi ga ne bil spoznal, gotovo bi ga bil aretiral in g. kurat bi bil prenočil v zaporu v Volčah mesto na Drežnici. — Tako pazijo pri nas — v Trstu pa imajo regnikoli prost vpogled celo v arsenal! — Zanimalo bo marsikoga tudi to, da sedaj nekaj časa vedno spremlja kompanijo planincev en c. kr. orožnik. — Delati mora tudi vaje, kakor drugi vojaki.
Rešena tožba radi Jonkovega avtomobila. Iz Kobarida: V soboto dne 15. t. m. je bila komisijonelna preiskava auto-mobila, ki se je pokvaril lansko pomlad, in radi katerega je tekla tožba med g. Jonkom et comp. in automobilno del. družbo. Vsa komisija je štela 26 udov, med njimi gosp. glavar, trije advokati, trije šoferji, eden iz
Pariza, eden iz Trsta in en domač itd. — Tožbo je zgubila družba, ker se je izkazalo, da je automobil slab. Toraj tako je zadeva po več kot enoletni tožbi rešena v prid g. Jonkotu et comp. Ker ta automobil že več kot eno leto ni vozil, prevažal je g. Jonko pošto in pasažirje s svojim tovornim autoinobilom, črez katerega se je vse pritoževalo. Sedaj upamo bo tudi temu konec, kajti g. Jonko et comp. bo gotovo sedaj napravil še en nov automobil za pošto.
Morilec Kragelj — umrl v ječi.
Morilec Fr. Kragelj iz Modreje, ki je 28. marca umoril ženo in otroke, je umrl v ječi 16. t. m., lepo spravljen z Bogom. — Vzela ga je jetika. Zelo ga je pekla vest in večkrat je klical duhovnika, da ga je tolažil. Dne 18. t. m. so ga pokopali.
Samomor sleparja. Na Sveti gori se je usmrtil pret. teden vpokojeni orožnik P r a h iz Bat, ki je s ponarejeno menico na ime župana iz Bat hotel oslepariti več zavodov v Gorici. Pokopali so ga brez duhovnika.
Smrtna nesreča. Ko je v sredo neki voznik vozil vino iz Vrtojbe v Št. Andrež, sta mu padla z voza dva otroka, katerih eden, star 7 let, je ostal na mestu mrtev.
Strela v Gorici. V noči od nedelje na ponedeljek je v Gorici razsajala huda nevihta. Nekako ob '/22 po noči pa je strela udarila v strelovod ženskega samostana v ulici Orzoni, kjer je vsled silnega zračnega pritiska bilo pobitih mnogo šip na oknih, kar je med gojenkami povzročilo silen strah. Strela je na to odskočila čez vrt, kjer je podrla ograjo na hiše v ulici Brollo, kjer je napravila veliko škodo. V hlevu Jožefa Brešana je ubila 600 K vredno kravo, na hlevu mu je napravila 1000 K škode. V hlevu Ivana Brumata je ubila 700 K vrednega vola in 600 K vredno kravo. V hlevu Alojzija Berlot pa je ubila 1400 K vredna vola mesarja Novotnega. K sreči se ljudem ni zgodilo nič.
Vojaški nabor je bil včeraj v Gorici, od 36 mladeničev je bilo potrjeni 9.
Iz Sedmograškega nam pišejo ondotni naši rojaki: V št. 23. »Novega Casa« je bilo pismo, da je v kraju Palota Ilva dne 1. junija strela ubila 17 delavcev. Ta novica ne odgovarja resnici. Zato naj bodo domači brez skrbi za svoje, ki jih imajo v sedmograških šumah. Tu so drvarji skoro samo Tolminci. (Opomba uredništva: Ono novico smo povzeli po drugih listih, ki so jo prinesli kot brzojavko. Najbrže pa je pri teli čudnih imenih ime dotičnega kraja v brzojavki bilo tako popačeno, da je nastala iz čisto drugačnega imena le pomotoma Palota Ilva. Vsem rojakom tam doli: Pozdrav! Bog daj zdravje in srečo!)
Cena črešnjatn je, kakor nam poročajo iz Branice, 26 vinarjev kilo. Malo!
Zmaga S- L. S. v Vipavi. Pri dopolnilnih volitvah v Vipavi je S. L. S. sijajno zmagala. Vrlim somišljenikom častitamo!
»Zdravje Bog daj!« Zdravje je za človeka najdragocenejši dar božji. Po nekod na Kanalskem, zlasti v kalskem okraju
»
imajo havado. da na pozdrav:	»Lahko
noč!« stalno ozdravljajo: »Zdravje Bog daj!« Zares, lepa navada! Ali je še koci tako?
Devin. Letos bomo praznovali praznik sv. Ivana v nedeljo, 23. tega meseca. Starodavni konjski semenj bo pa v pondeljek.
Nesreča. Iz Vršnega poročajo: Posestniku Dominiku Podberšček na Vršnem je poginila edina krava, ki jo je imel. Vredna je bila 500 K, a ne zavarovana. —-Ubogi posestnik ima brata že 3 mesece v bolnišnici.
Tatvina. Iz Temnice poročajo, da je bilo 10. t. m. zvečer g. K. Stepančiču ukradenih nad 300 K denarja. Kdo je ukradel — se ne ve. Kot sumljivega so prijeli nekega delavca, ki so ga pa morali izpustiti.
.Nesreča na kolesu. Iz Tolmina: V nedeljo popoldne je ponesrečil Izletni Franc Bratuž. Vozil je po trgu na kolesu in v naglem diru zaletel na nekem ovinku z vso silo z glavo v zid. Prenesli so ga domov, kjer je kmalu nato umrl. Bil je doma iz Cepovana in se je tu učil za črevljarja. — Bog bodi nesrečnemu fantu milostljiv!
Ponesrečeni častniki. Iz Tolmina:	V
pondeljek zjutraj pa se je pripetila druga nesreča. Na klancu proti mostu črez Tolminko se je prevrnil voz, na katerem so bili štirje častniki. Vsi so se poškodovali. Hudo se je pri padcu udaril vojaški zdravnik, neki nadporočnik pa se je tako močno poškodoval na glavi, da je ostal v nezavesti. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Nesreča se je zgodila, ker baje ni zavora držala.
Liberalna tombola v Solkanu. Solkan. Naši »napredni« so si spet privoščili tombolo. Ravno tako kakor naši otroci ki imajo njih tombole tam okrog Božiča vsako nedeljo, ker drugega ne znajo. Da se je plesalo, pilo, razgrajalo in preklinjalo do zgodnjega jutra, _ (seveda vse to na čast sv. Cirila in Metoda) in pondeljek bolne glave, prazen žep in raztrgani čevlji to je samo po sebi umljivo, brez tega ne zmorejo liberalci nikake veselice. — Sicer pa to tombolanje ne bo Ciril Metodove družbe rešilo, tudi če vsako nedeljo tombolajo in če plešejo še na pondeljek celi dan. Sedal se pripravljajo na drugo tombolo, no mi jim želimo dober tek.
•
Agitacija v »Goriškem kmetijskem društvu« proti »Novemu času«. Z Vipavskega nam piše kmet:	Pri »Goriškem
kmet. društvu« uraduje neki sicer zelo prijazen gospod (je precej rejen in nekoliko plešast). Pred nekaj tedni je ta gospod nasproti nekemu kmetu — katerega je nagovarjal naj pristopi kot član h G. K. D. — zabavljal čez »Novi Čas«, češ da hujska ljudi; češ tega podpirate in berete, ne morete pristopiti h društvu. Za sedaj povemo gospodu samo to, da če misli z »G. K.
D.« kdaj prijadrati v liberalen tabor, naj že sedaj ve, da bodo tam. prav gotovo prevroča tla! Razumete!?
Občinske volitve v Gabrijah so se vršile 14. t. m. Pristaši S. L, S. so zmagali v drugen razredu. Hvala vsem zvestim vo-
lilcem, ki so pripomogli, da smo tukaj prodrli, hvala tudi onim, ki so se v zavesti dobre stvari postavil v bran, a so se morali podvreči premoči in nasilju nasprotnikov. — Nismo šli nazaj, saj smo prišli oii mč na tretjino, m to kaže, da je moč na naši strani, da je bodočnost naša. Pokazali smo, da nas je veliko, z neustrašenim nastopom smo dosegli, da ne bodo z nami več ravnali tako, kakor so doslej; to nam zagotavlja spretnost naših vrlih moz v novem starešinstvu. — Zakaj pa nismo več naredili Y Poglejmo po svetu 111 primerjajmo pogodke drugih krajev z razmerami pri nas. Zakaj so nazadovali Dunajčani pri lanskih volitvah v državni zbor 2 — Ker so bili slabo organizirani.Zakaj so pred kratkim zopet tako zmagoslavno prodrli r Ker jih je izučila izkušnja, ker so se združili, se organizirali, organizirali povsod, na vseh poljih. — In Belgijci 2 Njih organizacija, gospodarska; politična in izobraževalna, stoji na višku; zato tudi kljub vsem naporom hudobije zmagali 111 dosegli veliko večino. Učimo se iz teh dogodkov! Kar se godi tam v velikem, se pojavlja pri nas v malem; edino sredstvo, ki vodi druge katoličane k dobrim vspehom, je organizacija, torej je tudi nam potrebna in edino trdna organizacija na podlagi katoliških načel nam bo pripomogla k popolni zmagi.
Liberalci pa se bodo radi svoje zmage še za ušesi praskali 111 marsikdo bo imel še take slabe urice, da bo vzdihnil; »Za obesit se nam je! be razumemo!
izgubljen denar. Neka oseba, ki se je peljala dne 10. t. m. z osebnim vlakom od Jesenice do bv. Lucije, je zgubila denarnico, v kateri je bilo okoli 3U K. Pošten najditelj je naprošen, da izroči denar proti primerni nagradi na našem upravništvu.
blovenee v Ameriki na smrt obsojen.
Dne 11. 1.111. so v Ameriki usmrtili bloven-ca Ribariča, ker je v jezi ustrelil 3 osebe ter svojo hčer tudi hotel usmrtiti, 'l ik pred smrtjo se je spravil z Dogom in tudi s hčerjo, od katere se je gmljivo poslovil.
Pri železniški nesreči, ki se je 12. junija zgodila v beverni Ameriki, je bilo baje ubitih 15U oseb. — 1 udi na Švedskem je na neki postaji zadel brzovlak v tovorni. Ubitih je bilo pri tem IS oseb.
Strela je ubila 46 oseb v Galiciji.
Velike snežne zamete imajo v Južni Ameriki.
70 delavcev je podsulo pri neki zgradbi v baratovu na Puškem Poljskem. Naenkrat se je namreč podrla stena tovarne in pokopala 7U delavcev.
45 letnica smrti meksikanskcga cesarja Maksa. V sredo je minilo 45 let, odkar je bil v Meksiki ustreljen cesar Maks, brat našega cesarja. Na Dunaju v kapucinski cerkvi se je ob tej priliki brala sv. maša zadušnica, katere se je poleg drugih udeležilo več bivših meksikanskih vojakov. Nesrečna soproga nesrečnega cesarja Charlota še živi; toda vsled žalosti se ji je omračil um.
Nesreča v zraku. Dve francoska letalna stroja sta se 17. t. m. v zraku zadela.
Padla sta oba na zemljo. Dva častnika sta mrtva.
Poštni avtomobil padel v prepad.
Blizu Toblacha na Tirolskem je na neki strmini zdrčal pod cesto poštni avtomobil z 8 osebami. Najboj poškodovala se je neka gospa Durk z Dunaja, ki se ji je zlomila kost nad stegnom
Kolera razsaja v Mali Aziji. V Aleppu oboli vsaki dan IUU oseb, med katerimi jih 80 umre. — Tudi v berolinski okolici se je pojavila kolera, 'l rije otroci so že umrli.
Požrtvovalna smrt katoliškega duhovnika. btrašen vihar je divjal v soboto zvečer v državi Missuri v Ameriki. Ubitih je bilo 26 oseb. V Johnsvillu (Ohio) je podrl vihar stolp katoliške cerkve med božjo službo. Ubite so bile tri osebe, med njimi tudi duhovnik, ki je vernike pozival, da naj beže, sam je pa ostal v verkvi, da podeli ponesrečencem verska tolažila.
Rešitev ugank se glasi: 1.) Na delo za peti tisoč! 2.) Naša moč je v zastavi križa! o.) A zdaj ko Novi čas že vsakdo bere in list brezverski vsakemu se studi, jaz tudi pod zastavo svete vere se vpisati želim — se mi ne čudi!
Pravilno so rešili uganko 3, katerih eden je bil izžreban, da dobi uro budilko. Ko pa smo pogledali knjigo, smo našli, da za letos ni plačal naročnine. Zato smo .morali drugič žrebati med dijakom g. Prane Portunatom, kateremu slno odpustili napako, v katero ga je zapeljala »Soča«, in pa med g. Pr. Pograjcem iz Maribora. Pri žrebanju je imel g. Pograjc srečo. — Danes mu odpošljemo uro budilko.
('e/, noč /anioni obogateti, kdor kupi turško srečko v korisL »Slovenski straži" m ž njo pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zadene glavni dobitek 400.0U0 frankov. Mesečni obrok znaša samo 4 K 75 v. Vsak naročil k dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za JSlovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Darovi za ,,Dijaško mizo". Gospa Zavrtanik 2 k, piot. Ivan lierbuč, deželni odbornik, ker se ni mogel udeležiti nedeljske veselice v »Gen-tralu" (i k, Jernej kopač, svecar, namesto ustoprune k veselici v »Gent,ralu* HO k. Liog povrni 1
Rojak iz Drežriice umorjen v zaporu na Tirolskem.
V Bocenu se je v petek danes 8 dni do-igral v policijskih zaporih grozen dogodek. Ta dan zvečer je namreč prišel v vojašnico tamošnjih cesarskih lovcev mož, ki je rekel, da hoče prostovoljno vstopiti k vojakom. Kljub vsemu prigovarjanju ga 111 biio mogoče odpraviti, zato so ga spravili' na policijo, kjer so ga zaprli v zapore. Izdal se je za Pranca Pronza. V isti celici sta se pa že nahajala dva aretiranca, in sicer neki Maehaschal in pa Anton Koren iz Koseča pri Drežnici, ki je' bil aretiran zaradi popolne pijanosti. Medtem ko sta hotela ostala dva spati, hodil je Pronza po celici gor in dol. Machaschall mu je rekel, naj sezuje črevlje ter je potem zaspal. Pozneje pa je zbudil nek šum Maehaschalla in ves prestrašen je videl, da hoče Pronza umoriti Korčna. Pronza je skočil Korenu-na prsi,
potem ga dvignil ter bil s Korenovo glavo ob tla. Machaschall je hotel priskočiti Korenu na pomoč, toda Pronza je koj priskočil k njemu, rekel je, da je hudič ter je hotel planiti na njega. Machaschall je spoznal resnost položaja ter mirno ležal na ležišču, dokler se ni Pronza popolnoma slekel ter začel plesati okoli svoje žrtve. Na zahtevo Pronze je moral tudi Machachall plesati okoli Korena. Pronza se je ves čas izdajal za hudiča. Konečno je šinila Machasehalu pametna misel v glavo. Predlagal je, naj se pokliče natakarja, ki naj prinese pijače. Pronza je bil s predlogom zadovoljen in Machaschall je začel klicati na pomoč. I )ošli redar je Maehaschalla izpustil iz celice ter jo takoj zopet zaprl, ko je videl, kaj se je zgodilo. Potem so pa prišli štirje redarji, ki so z največjim naporom ukrotili Pronzo ter ga zvezali. Poskušali so Korena oživiti, a bil je že mrtev. Pronzo so prepeljali na glavno stražo. Preiskava je dognala, da je Pronza znorel ter v tem stanu izvršil strašno dejanje.
iz Trs la 111 is ir«.
Podgrad v Istri. Odkar imamo v Podgradu novo, veliko in prav lepo cerkev — posvečeno lansko leto dne 9. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Uirilu in Metodu se tudi mi nekoliko bolj gibljemo. Da bi se, kakor z novo cerkvijo zunanje, tako tudi notranje prenovili, obhajali smo letos od 12. do 19. maja sv. misijon, ki so ga vodili z veliko vnemo čč. oo. misijonarji - lazaristi. Tržen, Klančnik in Plantarič. Ljudstvo se ga je udeleževalo ž velikim veseijem, pa tudi nekteri tukajšnji gospodje in uradniki — seveda ne vsi. Cast njim, ki so svoje versko prepričanje tako lepo pokazali! Obhajanih je bilo za sv. misijon 2515 vernikov! Posebno krasna je bila sklepna procesija s presv. Rešnjim Telesom. Iskrena hvala čč. gg. misijonarjem in Bog blagoslovi njih trud, da bi sv. misijon obrodil mnogo dobrega sadu!
Sedaj hočemo ustanoviti tudi »Marijino družbo«, da bi vsaj še to ohranili, kar je mogoče.
Pretečeni teden smo imeli spet izvan-redno slovesnost — kanonično vizitacijo in sv. birmo, ki se je sedaj vršila v vsem jelšanskem dekanatu. Presvitli gosp. vladika je prišel v Podgrad v sredo, 12. junija zvečer in bil prav z veseljem slovesno sprejet. Drugi dan je imel Presvitli sam krasno pridigo in sv. mašo, pri kateri je prav krasno prepeval cerkveni mešan zbor pod vodstvom g. pevovodje S. Grma, na to je bila sv. birma.
Kakor v Podgradu, tako je bil presvitli naš vladika povsod v dekanatu z navdušenjem in odkritosrčnem veseljem sprejet in upamo, da je povsod odnesel s seboj prijetne spomine. Bog mu povrni vso ljubezen in dobroto, ki nam jo je skazal!
V kratkem morda še kaj!
Umor v Trebčah. Dne 18. t. m. je v
Trebčah pri Trstu posest. Karol Hrovatin umoril bivšo kuharico 381etno Katarino
a
Kristanovo. Vzrok umora je najbrže ta. ker bogata Kristanova zadolženemu Hrovatinu ni hotela podpisati poroštva.
iskre.
Zastopnik sv. Očeta pri evharističnem kongresu bo kardiuai van Kossum iz Nizozemske prebivajoč pa sedaj v Kiniu, kjer sodeluje pri kongregaciji sv. Oficija. Kardinal van Kossum je redovnik reda redem-ptoristov, ki ga je vstanovii sv. Alionz. Na Dunaju ima ta red več naselbin; glavna je v notranjem mestu, združena s starodavno cerkvijo »Marija na produ« (Maria am Ge-stade ali Maria-Stiegen). 'l a cerkev je že pred leti praznovala svojo tisočletnico ter je slavno znana po možeh, ki so v njej delovali. Tu je pridigal bi. Peter Kanizij, tu deloval posebno sv. Klement Hofbauer iz istega reda kakor kardinal van Kossun. V prvi polovici prešlega stoletja je tu deloval za preroditev dunajskega ljudstva s pomočjo češčenja sv. K. 1. Ima torej velik pomen, da pride ravno so.redovnik sv. Klementa tlofbauerja v osebi kardinala van Kossuna kot zastopnik papeža na Dunaj k evh. kongresu. Kardinal zna tudi nemški prav dobro.
Naš presvitli cesar pa je že sporočil v Rim sv. Očetu, da sprejme njegovega zastopnika z vsemi častmi na Dunaju, da bo na Dunaju njegov gost in da bo tam stanoval v njegovem cesarskem gradu.
(10*. junija 1912. v »Centralu«.)
»Domen« je narodna igra, ki ji gre mesto takoj, za Tinžgarjevimi igrami, ako izvzamemo, da je dramatizacija. Cesnik je dobro izluščil dejanje od pripovedovanja, predrugačil je konec, ne da bi pri tem kršii Jurčičev značaj. V prvem in tretjem dejanju (tehnično najboljšem) se dejanje s tako dramatično silo razvije do vrhunca, da potegne za seboj vse, igralce in gledalce. A vpleteno je mnogo lepili liričnih mest. Značaji so bolj tipični kot individualni, skoraj bi rekel: nositelji so različnih idej. A noben ni pasiven, nedramatičen: Vse to zagotavlja »Domnu« uspeh p o v s o d, kjer ga bodo predstavljali. Seveda se Česnik ni mogel ogniti velikega pogreška vsake dramatizacije: značaji pridejo vsi (razun Jurca) dovršeni na oder.
Goriški srednješolci so zopet pokazali kaj zamorejo, kajti vtis igre na polno dvorano je bil kar najboljši. Iz vse predstave je vela ljubezen, s katero so se vsi igralci oklenili svojih, sicer hvaležnih, a težkih ulog. D o m e n ni igral, živel je svojo ulo-go kljub težkim prehodom od ljubezni do sovraštva, od obupa do sreče. Škoda, daje bila modulacija glasu v jeznih trenutkih prerezka, a je bila toliko lepša v liričnih prizorih. Na isti višini sta bila oče Jurec in A n k a; obe kreaciji za diletante popolni. Meta in Sova sta bila dobra: najboljša v zadnjem dejanju. Le mimika Mete v 3. dejanju preveč nenaravna, njena maska premladostna. Jerica je bila kljub majhni ulogi dobra. In Urh? In Kr se-
va n? Zadostuje naj: ostala bosta v trajnem spominu vsem.
Našemu dijaštvu pa: »Naprej po začrtani poti!«
Vodstvu »Kat. Bukvarne«: Ali bi se ne dal sestaviti seznam iger iz svetovnega slovstva, ki bi odgovarjale mišljenju in čustvovanju našega ljudstva? Te bi se potem sistematično prevajale in izdajale v »Ljudskem odru«, ker izvirnih iger ni. — »Zbirka ljud. iger« nikakor ne odgovarja iz raznih vzrokov svojemu namenu. A ljudstvo zahteva zabave in duševne hrane! In to polje je, poleg socialnega, velikega da, največjega kulturnega pomena! — A. M. Mirov.
Zahvala. Goriško slov. dijaštvo se najprisrčneje zahvaljuje vsem onim, ki so na kateri koli način pripomogli, da se je predstava »Domna« preteklo nedeljo sijajno vspela. V prvi vrsti gre zahvala »Kat. del. dr.« v Mirnu, ki je prepustilo kulise, gdč. igralkam in g. režiserju ter g. pokrovitelju. Dijaštvo se priporoča v bodočo blagohotno naklonjenost.
Kje le dostojnost, kje odločnost?
(Pritožbe /. vlaka vipavske železnice.)
Če hočeš, te dve lepi čednosti najti, te prosim, da jih ne hodiš iskat na vlak vipavske železnice.-Kar se tam godi, presega že vse meje! Pisec teh vrstic se je že mnogo vozil po najrazličnejših progah, kot sopotnike je imel že najrazličnejše ljudi vseh mogočih narodov, a vsi so se obnašali dostojno; če je pa že kdo hotel biti vroče krvi, so mu drugi' sopotniki z odločnostjo povedali, kaj se spodobi in kaj se ne spodobi. Ni pa tako na naši vipavski železnici skoraj bi rekel, da sem naletel na umazano govorjenje, vedenje in prekIi-njevanje kolikorkrat sem se v omenjenem vlaku peljal. Z veliko žalostjo mora človek gledati podivjanost, ki se je morala močno ukoreniniti med nekim delom popotnikov. Na binkoštne praznike se ie neko poživinjeno človeče mladih dečkov in deklet tako surovo vedlo, tako preklinjalo, da je bil to naravnost škandalozen prizor, ki spada znabrti v kako tržaško beznico, nikakr pa v javen voz železnice. Ubogo vipavsko ljudstvo, kaj postaja iz tvojih sinov v tujini!? Najžalostnejše je pa to, da jedna ali dve taki divjačini ne najdeta v ■celem vozu odpora. Na tihem se marsikdo zgraža nad njunim početjem, a da bi odločno in jasno zahteval od dotičnih dostojnosti, do tega se nikdo ne ojunači. In vendar ima v vlaku vsak pravico to zahtevati, ker je plačal voznino zato, da se mirno vozi, ne pa zato, da bi moral poslušati preklinjevanje in druge brezstidno-sti. Če opomin nič ne izda, naj se takoj pokliče sprevodnika, ki ima dolžnost napraviti red.
Vem, da je mnogo naših somišljenikov mnogo jednakih prizorov doživelo na o-menjenem vlaku. To je prava sramota za celo vipavsko dolino in postavlja tudi tam živečo veliko večino dobrega in poštene-! ga uljdstva v najslabšo luč pri tujcih, ki so
potujoči priče takih škandalov. Zato poživljamo naše može, mladeniče, žene in dekleta k odločnosti; v vlaku naj si take neslanosti, naj pridejo že od kogarsibodi, kratkomalo prepovedo. Dostojnost naj zopet zavlada! Koliko pohujšanja in žaljenja Doga se vsaki dan zgodi vsled neodločnosti! Cesarja se ne sme žaliti, hitro je človek v luknji, Boga se pa kar javno žali in preklinja, mlada srca z svinjarijami zastruplja. Ali nismo kot katoličani dolžni postaviti se za svojega Boga in za nedolžnost duš, ki jih je On s svojo krvjo odrešil? Torej odločnost, ljudstvo vipavsko; proč s škandali iz vaših vlakov!
Bilje. (linijivo slovesnost smo praznovali minulo nedeljo, ko je bilo sprejetih Ib novink v Mar. družbo. Krasen govor je imel č. g. Ciril M. Vuga, sprejem in vsako slovesnost je vodil č. g. dekan Po sprejemu pa je Mar. družba priredila krasno in spodbudno veselico. Vse točke programa so lepo uspele. Nad vse je pa ugajala igra »Dve materi«. Ne vem koga bi hvalil, a reči moram, da vse igralke so se potrudile, da bi igrale naravno neprisiljeno, in da se jim je to posrečilo svedoči dejstvo, da je mnogo izmed poslušalcev hote ali nehote, očitno ali skrivno moralo točiti solze ga-nutja. To je najlepš dokaz, da so igralke dobro pogodile svoje neprav lahke vloge, in pa da trud, ki sorga imele s težko igro, ni bil brezuspešen. Želimo, da bi nas Mar. družba kmalu razveselila še s tako lepo prireditvijo. Da to je prava pot, na katero naj krene vsa dobromisleča mladina! Tu ima tudi mladina poduka dovolj za življenje iti tudi veselje brez greha! Naj ne išče poduka tam, kjer ga ni, in kjer se nobena prireditev ne konča drugače kakor s plesom trudno glavo in praznim žepom !
Sirite .NOVI CAS!
Ferdinand Resen
GORICA — Gosposka ulica 4 — GORICA
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo perila in blaga za moške obleke.
Posebna izbera Črnega Sllkf\a. Na zahtevo pošljem vzorce.
PETER LUKMAN,
krojač v Gorici
Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) priporoča
slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo
krojaško delavnico
Točna postrežba. Cene zmerne.
Srečke v korist „ Slovenski straži “
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja turških srečk dne 1. avgusta t. I., pri katerem bo vzdignjen glavni dobiček čistili 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti S000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati.
Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
tf J«,, noče verjeti, nai »p prepriča, da ukupi najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.
Vsa popravila izvršuje tožno, solidno in po najnižjih cenah.
Svoji h svojim r	Svoji	b	svojim
MIHALJ TURK
GOf^iGU — Tla Kornu štev. 6. — GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za manklra nje po zmerni cenah! Št. 4 —
Vid Rojic v Gorici,
RaštolJ št. 23
priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela.
V. ŽNIDARČIČ & DR.
■ stavb, tvrdka =
V GORiei VIA MATTIOLI.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli bluk ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo.	Št.	21
MIZARSTVO
odlihovano z električnim mehaničnim obratom
jgvfj.
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste- — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov.------------------------
Duhovska Zveza v Gorici
sklicuje po določilu § 29 društvenih pravil
splošni stol ral
na dan 4. julija 1912 ob lOh uri predpoldne v stekleni salon v „CENTRA.LU“ v Gorici.
Na shodu se bo obravnavalo o praznovanju odpravljenih praznikov; o pismenem občevanju z „ Montom “ in o javnih nastopih M. J).
Predsednik.
Josip O b e r d a n k tovarna sodarice in pokala Pri Sv. Luciji ob Soči. — Zaloga v Kanalu pri ADALBERT IVANČIČ. Se toplo priporočam gostilničarjem svoj pristni izdelek.		
	1 !l	
	Mlrodllnlca, Papirnica in Tovarna šolskih zvezkov KOŽNAR & C.1 - GORICA Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, ter vseli v to svrho spadajočih predmetov. Zaloga angl. vitrijola in sicil. žvepla, mineralnih voda, kemičnih pridelkov itd. itd. Zaloga vsakovrstnih knjig in šol. potrebščin, ter raznovrstnega uradnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Velika izbera umetniških razglednic.	
		
priporočajnajboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših tvornic kolesa „Puch\2— Vse poznaj nižjih tvorniških cenah. Sprejema tudi popravila. Večletna garancija zasnove in popravljene predmete.
Ignac
fO
Čevlji za birmance in botre
barvani in črni najraznovrstnejŠih krojev in kož, ličnega dela, in najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo, se dobe po nizkih cenali v prodajalnah
„ Čevljarske zadrugo v Mir 1111“ v Gorici na Starem trgu štev. 1.
V Trstu Barriera vecchia 38, Via dei Rettori 1. — V Splitu ul. Staroga suda.
V zalogah vedno sveže blago.
Edina zaloga najboljših
sesalk za gnojnice
navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. • Cene od 50 do 80 K.
Razpršilnike vsake vrst od 4 do 12 K.
Pinter S Lenard
v Gorici, Raštelj štev. 7 -8.
Zotatmišti iD zMotehnišii atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jo s. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordinira v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20
Trgovsko - obrtno zadrugo«Gorici
registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
vabi svoje p. n. gg. člane na
IZVENREDNI OBČNI ZBOR,
ki se vrši
v nedeljo, dne 30. junija t. I ob 10. uri predpoludne —	v zadruginih prostorih.	 ■=
Dnevni red:
Razdružba zadruge.
Ker občni zbor, sklican na dan 16. t. m. radi prepičle vdeležbe ni bil sklepčen, bo sklepal drugi občni zbor dne 30. t. m. o razdružbi (likvidaciji) zadruge veljavno brez ozira na zastopane deleže.
V Gorici, dne 16. junija 1912.
Načelstvo in nadzorstvo.
******
orišita zveza t
v: %
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreflnje pri natopil tmetijstil potrebščin in pri proiaji -'V" -'V' inetjjstfli prideta.
Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Sorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32-
\
Gt
i
Prodajalna Kat. tisk. društva v Gorici
priporoča svojo veliko izbiro krasnih podob za sv. obhajilo in sv. birmo, raznih roženveneev in molitvenikov.
Ima v zalogi tudi vse tiskovine za cerkve in županske urade, kakor tudi uradni papir od najcenejših do najboljših vrst, razne pisalne potrebščine, trgovske knjige s papirjem najboljše kvalitete, trpežno
vezane po tovarniški ceni.
t
j Ni
<L.
Na razpolago so še razne druge devocionalije; tudi vse v Marijino družbo spadajoči predmeti n. pr. a\ a\ av av svetinje, trakovi, sprejemnice, diplome itd. so v zalogi. ay av av av
Lastnik -Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska „Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.