352
Politične  stvari.
Mirna a možata beseda vladnega namestnika
nasproti ustavaškim kričačem
v 12. seji deželnega zbora Kranjskega.
V tej seji obravnavala se je vladna predloga o upravni reformi, po kateri naj bi se odpravile marsikatere napačnosti onega dualizma, po katerem dvojna oblast vlado dežel deloma v svojih rokah ima: občine namreč, okrajni zastopi, deželni odbor na eni, okrajni uradi in deželna vlada na drugi strani ter zato večkrat druga v področje druge sega. Ministerstvo je hotelo izvedeti mnenje posamesnih deželnih zborov o tej zadevi, da bi na podlagi teh pozvedeb potem z načrtom kake nove postave stopilo pred državni zbor, katera bi odstranila oni dvalizem.
Za to vladno predlogo so prijeli po nekaterih deželnih zborih Taaffeovi nasprotniki kakor za dobro jim došlo orožje, da bi ž njim razrušili sovraženo ministerstvo.
Da ljubljanska klika te baze za to nakano zaostati ni smela, vedel je vsak, kdor pozna ,,Wochenblattove" zagrizence; izbrala si je v deželnem zboru dr. Schaf-ferja, ki se ko ,,ostanek" prejšnje Vesteneekove trgovinske zbornice v deželnem zboru še nahaja. Poleg ^ostanka" dr. Schafferja se je v tej seji jezičil tudi „Ciceron" dr. Schrev, ki je s svojim hripavim „quous-que tandem!"  strelal   po   Taaffe-u in Winklerju.
Ob gori navedeni razpravi vladne predloge v 12. seji je dr. Schaffer prvi za zvonec prijel v imenu svoje klike in po znani svoji jezičnosti napadal Taaf-feovo vlado in pa načelnika kranjske deželne vlade gosp. Winklerja. Kaj je jezičil dr. Schaffer, in kako ga zavračal c.jk. deže 1 ni predsednik, naj tudi „Novice" povedo svojim čitateljem.
Dr. Schaffer pravi, da velike reforme, kakor na-svetovana, izvesti se morejo le tadaj, kedar je v državi
mir, ne pa zdaj, ko vlada velik kregin nemir,
—  zdaj, ko ministerstvo Taaffe-evo vlada s tako lahkomiselnostjo in frivolnostjo! Minister Taaffe dela z raznimi strankami le kupčijo ,,tauscbge-schafte", da ga v njegovih nemštvu škodljivih nakanah podpirajo in zaradi tega je tudi popolnem zmešan zašel na krive poti. Ni države na svetu, katera bi dovolila tako ravnopravnost, kakor jo Slovenci zahtevajo! Da se ni razpustil deželni zbor, zato je imel Taffe uže svoje vzroke, kajti izročiti ni hotel dežele nesposobni narodni stranki. Potem dr. Schaffer prične tožiti deželnega predsednika. Vladni list — pravi
—  je večkrat uže prinesel prave psovke proti nemški stranki. Vladni iist „Laib. Zeitungu da jo je jmenoval cvilečo množico ,,ein winselndes haufleiau, — da se je v vladnem listu zasmehoval deželni šolski svet,— da so se c. k. uradniki pri volitvah v mestni zastop ljubljanski na do sedaj nezaslišani način od deželnega predsedstva terorizirali in da je vladaTaaffej eva, kar se tiče prestavljanja nemški stranki privrženih uradnikov, storila več, da bi jih kaznovala zaradi njih mišljenja, več, ko vse prejšnje ustavoverne vlade. Tako daleč je prišlo, pravi, da so narodni poslanci denun-cirali enega naših mož (Vesteaecka)  v javni zbornici.
C. kr. deželni predsednik g. Winkier ni mogel čakati, da bi še dr. Schrev enake rekrimmacije objavil zoper vlado, je tedaj takoj besedo poprijel zoper psovke in laži, s katerimi je jezičnik Schaffer očitno pred svetom napadal ministra Taaffe a in deželno vlado.
Jaz mislim, je rekel, da predmet, o kojem se raz-govarjamo sedaj, ne daje nikakoršnega povoda, da se vlečejo v zbornici take stvari na dan. Primoran sem odgovoriti. Gosp. predgovoraik je rekel, da vlada deluje z lahkomiselnostjo in frivolnostjo. Jaz se zavarujem proti takim neopravičenim napadom na c. k. vlado in jih z vso odločnostjo odvračam, kajti ti napadi bijejo resnici v obraz. -— Gosp. predgovornik je trdil, daje kregin prepir v deželi, tudi to ni ifctina; somišljeniki gospoda predgovornika bi radi zbudili vero v ojihove besede, a ne bode se jim posrečilo, ker vsak jasno vidi, da pretiravajo. Vsaka stranka, katera nima državnega krmila v rokah , je jako nezadovoljna, isto tako tudi ustavoverna stranka. Bila je dolgo časa na vladnem krmilu, imela je večino v državnem zboru in kot taka delila milosti narodom , če jej je dopadlo, ali pa jim odbila prošnje. Da je ustavoverna stranka propala, je večinoma sama kriva. Zdaj pa ima večino v državnem zboru taka stranka , v kateri so zastopani vsi avstrijski narodi. Trdilo se je tudi, da na mene vplivajo politične stranke. Kjer so razne stranke, ordi skuša vsaka, da bi zadobila na odločilnem mestu svojim zahtevam poslušno uho. Jaz ne vem, ali se niso, kakor seje to naglašalo v debati, prejšnji načelniki vlad odvračati pustili od svojih načel, al kar se mene tiče, moram odločno zahtevati, da se meni prizna popolna neodvisnost in nepristranost, kajti, dokler sem jaz načelnik deželni vladi, ni in ne bode nikdo na-me vplival, jaz bode m hodil kakor dozdaj pot resnice in pravice in zato se sklicujem lahko ne le na sodbo svojih predstojnikov, nego i na mnenje cele dežele. — Pritožil se je tudi gosp. predgovornik, da je c. k. vlada v vladnem listu na nezaslišan način njega stranko (nemško) napadala. Al jaz vprašam, če ista stranka na vse mogoče načine žali c. kr. vlado v svojih časnikih, da bode imela pač c. kr. vlada pravico, da se proti neopravičenim napadom brani v svojem organu. — Reklo se je, da je c. k. vlada napadala deželni šolski svet v vladnem časniku, a to ni istina,  nego vladni list je le nasproti drugim poročilom
353
časnikov omenjal, da vpeljava slovenskega jezika na učiteljiščih ljubljanskih ni nikakoršna koncesija narodni stranki, nego edino le čin pravice. Trdilo se je tudi, da je c. kr. vlada c. kr. uradnike pri lanskih mestnih ljubljanskih volitvah terorizirala, jih silila, naj glasujejo za kandidate narodne stranke. To je popolnem neistina. Na nobenega c. kr. uradnika se ni pritiskalo, jaz niti ne enemu nisem rekel, naj glasuje tako ali drugače, nego vsakemu je bilo popolnem svobodno , da je glasoval kakor koli je hotel. Da bi se bil kateri uradnik ukoril zaradi političnega mnznja, meni ni znano, in dokler se mi to ne dokaže, primoran sem enaka natolcevanja kot popolnem neopravičena in nedokazana odločno zavračati.