Leto LXTV
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v petek, 14. avgusta 1936
Štev. 185 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nLt/HI

VENEC
ček. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inseratei Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797
Telefoni nredništvni dnevna slnžba 2050 — nočna 2994, 2994 ln 2050
Izhaja vsak dan sjntraj, razea ponedeljka in dneva po praznika
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Donava
Romunski zunanji minister Nrkolas Titulescu, ki so ga v Ženevi, pri obravnavanjih abcsinskega vprašanja in v Montreuxu pri pogajanjih za svobodo Dardanel nekoliko razdražili, je dne 30. julija v dolgem razgovoru s dopisnikom pariškega »Teimpsa« v blestečih stavkih sprožil nov medna-rodmo-politični problem, na katerega prav gotovo trenutno nikd-o ni mislil, a ki mora po svoji naravi v najbližjem času postati predmet razburljivih prekljarij med evropskimi vladami in bo tudi povzročil nove zunanjepolitične napetosti. Titulescu je namreč segel v arhive, privlekel iz njih zaprašene papirje o uslamovitvi taikoimenovane »evropske donavske komisije«, ustanovljene pred 80 leli 1. 1856 na pariškem mirovnem kongresu ter jih treščil po mizi, češ, čas je že, da izginejo in z njimi vred tudi donavska komisija. S tem je dregnil v eno najbolj usodepolnih vprašanj evropske politike, ki je igralo vodilno vlogo skoraj v vsej zgodovini srednjega in modernega veka in ni prav nič izgubilo na važnosti v naši dobi. Vprašanje namreč, kaj napraviti z Donavo, ki teče 2860 km skoizi osrčje Evrope od njenega zapada proti vzhodu in ki s svojimi pritoki obvlada ogromno ozemlje 800.000 kvadratnih km, to je skoraj eno desetino vse Evrope. Kaj napraviti s to Donavo, ki teče skozi toliko različnih držav, veže med seboj agrarne in industrijske dežele ter skoraj nasilno obrača interes velikega dela Evrope proč od zapada proti vzhodu. Kaj napraviti s lem ogromnim tokom, ki je na eni strani vabljiva pot, po kateri se lahko imperijalizmi velikih sil razprostirajo proti vzhodu in iščejo ciljev v Aziji, a ki je na drugi strani tudi vabljiva vodn^ cesta, po kateri hoče vzhod prodirati proti zapadu.
Svoje dni so pri preseljevanju narodov hodili tod Germani, Slovani in Mongoli, ki so prihajali iz ruskih steip. Tod je prodiral verski in politični islam in je ob Donavi dosegel osrčje Bavarske. Nasprotno gibanje se je začelo pod Karlom Velikim, ki je po Donavi vdrl v srednjo Evropo, po isti poti so hodili Hohenstaufi, isto cesto so izbrali križarji in končno so se je posluževali tudi Habs-burgovci, ko so sa ustvarjali svoje cesarstvo in hoteli Donavo zajeti prav do njenega izliva v Črno morje. Danes opažamo, da so sc dinamične sile zopet obrnile in da potiskajo vzhodni narodi navzgor po Donavi, a zdi se nam, da se v meglenih obrisih že zbirajo nasprotne sile, ko bo zopet Nemčija šla nazaj na izhojena pota Hohen-staufov in Habsburžanov, da po Donavi navzdol razširi svoj veljavo tja do daljnih vzhodnih krajev, kjer sluti še neizrabljena bogastva. Borba za donavskega veletoka ali vsaj za nad-
oblast nad njem torej ni nikoli prenehala in Td-fiilescov upravičeni izbruh je samo nov dokaz za Mo.dno važnost Donave, ki je in bo še naprej odločilno posegala v izoblikovanje političnih prilik po ozemlju, ki ga napaja s svoijmi pritoki.
Pariška mirovna pogodba 1. 1856, ki je ustanovila »evropsko donavsko komisijo«, je imela namen, da izloči konkurenco velesil na Donavi, ki je postala mednarodna reka, dostopna za vse enako, pod nadzorstvom posebne mednarodne ustanove, ki je brez priziva urejevala promet na reki, razpolagala s posebno policijo in pazila, da se je pogodba vestno izpolnjevala. Seveda so velesile takrat ravno tako kot dandanes dale Donavi takšno mednarodno ustavo, ki jim je ugajala, ne da bi se pri tem ozirale na potrebe malih obalnih držav, ki so vstajale na spodnjem toku reke tja do njenega izliva. Ker Avstro-Ogrskc, ki je kot ogromna zaporna klada ležala nad vsem srednjim tokom reke, niso mogle prisiliti, da bi bila pristala na neomejno nadoblast evropske donavske komisije na področju avstro-ogrskega cesarstva, so se maščevale nad Romunijo in Bolgarijo ob izlivu Donave. Če govorimo o velesilah I. 1856, menimo pri tem v prvi vrsti Anglijo, ki je takrat še svobodno šarila po Črnem morju. Anglija je imela interes na tem, da donavski rečni tok kolikor mogoče izključi za trgovino. Zato je dosegla, da ga je s svojo evropsko komisijo skoraj zamašila. Trgovina naj bi se posluževala rajši morskih potov, torej angleških trgovinskih ladij in zapad-noevropskih, torej v veliki meri angleških pristanišč. Tako je evropska komisija sedla v izliv Donave, kjer je njen sedež v Galacu, kot nekak za-mašek, ki je imel nalogo z nevšečnimi pisarniškimi, carinskimi, policijskimi ter tudi davčnimi ši-kanami delati težave rečni trgovini, ki je prihajala dol po Donavi, še večje težave pa morski trgovini, ki je skozi Galac po Donavi navzgor hotela prodreti v srednjo Evropo. Avstro-Ogrski pa je bilo to tudi všeč, ker je kot članica donavske komisije dobila obširne možnosti, da se vtika v notranje razmere v Romuniji in Bolgariji.
To je bilo pred 80 leli. Od takrat se je svet spremenil od nog do glave. Anglija ne gospodari več v Črnem morju, katerega obalne države stremijo ven na svobodna morja ali pa hočejo biti soudeležene pri veliki trgovini, ki sc razvija po tej evropski vodni velecesii. Avstro-Ogrske ni več nikjer in na njeno mesto so stopile mlade, navzgor se penjajoče narodne države, ki se iz poljedelskih sunkoma razvijajo v delno industrijske države ter v izredno intenzivni meri večajo trgovinsko izmenjavo blaga v donavskem porečju. Poleg Anglije so med velesilami nastopile še druge tekmovalke, ki se tudi trgajo za obdo-navski trg, ki je po vodi lažje dostopen kot po suhem. Zato se zdi naravnost neverjetno, da se je tudi po 1. 1919 še vedno mogel ohraniti režim, pomerjen za prilike pred 80 leti in da jc bilo treba čakati celih 17 let po pariških mirovnih pogodbah, da sc je v hipni razburjenosti spomnil romunski zunanji minister na to anomalijo in v imenu vstajajočih držav ob Donavi zahteval, da sc nemudoma odstrani. Če bi tega ne bit storil Titulescu, smo prepričani, da bi bil to storil Hitler, kajti pritisk nemške trgovine na Donavo postaja tako hud, da bi bil zadosten, da požene za-mašek evropske komisije v Galacu iz donavskega izliva.
Titulescu, ki jc v prvi vrsli mislil na svoio domovino, ko je zahteval popolno svobodo trgovine po Donavi, vključivši njeno ustje, ki leži na njenem ozemlju, jc storil veliko uslugo vsem podonavskim državam. Opozoril jih jc, nakar so zaradi notranjepolitičnih brig menda pozabile, da ležijo ob ogromni čezevro-pski trgovinski cesti, ki lahko postane za nje zlata žila, samo, če bodo to hotele. Nihče jim ne bo mogel ubraniti, da si popolnoma osvoiiio rečno trgovino, samo če bodo
„Mir" boljševizma ...
Rdeča armada bo šteta 1 milijon 750.000 mož Priprave za napad Evrope ali strah pred Japonci?
Maršal Tuhačevski, vrh. poveljnik rdeče armade
Moskva, 13. avgusta. TG. Uradna tiskovna agencija Sovjetske Rusije TAS javlja, da sta osrednji izvršilni odbor kongresa ruskih sovjetov ter sovjet narodnih komisarjev sklenila in takoj odredila, da se morajo sovjetski državljani žc I. januarja potem, ko so dosegli 19 let starosti, javiti za vojaško službo. Dosedaj je bila začetna starostna doba za vojaško službo določeno kot drugod za 21 dopolnjeno leto. Nadalje je dobil vojni komisar nalog, da takoj pripravi prehod iz dosedanjega stanja v novega na ta način, da vpokliče pod orožje poldrugi letnik obvezancev, ki so stari od 19 do 21 let. Od I. 1940 dalje pa bo nova uredba brezpogojno v polnem obsegu izvedena. Sovjet narodni komisarjev je namreč prišel do prepričanja, da mladina v Sovjet^ "Rusiji mnogo bolj hitro dozoreva (t), kakor po drugih državah in jo telesno tudi bolj odporna, ker se je blagostanje ljudstva silno dvignilo (!). Sovjetska mladina je torej mnogo prej sposobna za vojaško službo, kakor mladina po drugih državah.
Gornji ukrep sovjetske vlade je povzročil po vsej Evropi in tudi na Japonskem veliko pozornost. Cinične pripombe TAS agencije o večji odpornosti sovjetske mladine kot posledice izrednega blagostanja, v katerem živi sovjetski državljan, ne morejo pravih vzrokov prikrivati. Zu vsakega človeka je jasno, da jc Sovjetska Rusija s to uredbo izvedla dolno mobilizacijo, ker jc svojo stalno vojsko, ki je v mirnem času določena na en milijon vojakov, naenkrat z vpoklicani dveh letnikov zvišala skoraj za polovico, tako da ho odslej stalna rdeča vojska štela en milijon 750 tisoč mož pod orožjem. Rusija torej mobilizira. Rusija ee na nekaj pripravlja. Držav-
V Madridu ni nobene vlade
Azana pobegnil v Valenci jo Vojne ladje se pridružujejo generalu Francu
Pariz, 13. avgusta. AA. (DNB.) Posebni poročevalec lista »Jour« javlja iz Bayonne, da v Madridu ni nobene vlade več. Prav tako potrjujejo, da je predsednik republike Azana s svojimi ministri zapustil prestolico in prispel v Valencijo. Predsednik parlamenta Martinez Bario se nahaja na neki ladji v Cartageni. Pravijo, da je skušal sestaviti vlado iz zastopnikov Valencije, Alicanta, Mursije in Gastel-la. Njegove načrte so preprečili komunisti in anarhisti.
Radijska postaja v Sevilli poroča, da se je upornikom posrečilo reorganizirati svoje pomorske sile. Njihova najmočnejša ladja je linijska ladja
»Espana« (15.000 ton). Razen tega razpolagajo s križarkami »Almirante«, »Servera« in »Cananas«. Upornikom se je pridružil še španski vojni brod »Mendoz Nuez«, ki se je pravkar vrnil iz španske Gvineje.
London, 13. avg. AA. (Havas.) Španska vlada je poblastila svoje poslaništvo v Londonu, naj de-mantira vesti, da je vlada zapustila Madrid in da je odšla v VaCencijo. Prav tako demantira špansko poslanišvto, da bi hotela madridska vlada oditi v neko drugo mesto.
Velik del Španije v rokah usiašev
Pariz, 13. avgusta, b. Poročevalec »Petit Pari-siena« in »Journala« javlja, da so minule že štirje tedni državljanske vojne v Španiji, da pa akcija upornikov ne popušča, temveč se vedno bolj širi in zajema nove jrokrajine in mesta. Velik del Španije se nahaja v rokah upornikov. Ni dvoma, da bo borba z uporniki težka, dolga in okrutna. Gre samo za biti ali ne biti za eno izmed strank v borbi za dolgo časa. Ekstremisti slabijo odpor proti upornikom in če bo padla madridska vlada, bodo edino ekstremisti krivi tega padca. Madridski ekstremisti vsiljujejo svojo voljo vladi in jo silijo, da mora izvršiti njihove odločitve in s tem izfiodrivajo položaj vlade napram inozemstvu, ker je mnogo držav, ki simpatično opazujejo borbo vlade, pa sedaj vedo, da se za njo kot pravi gospodarji nahajajo anarhisti in komunisti. Še težji položaj je v Barccloni
V včerajšnji številki se je v glavni naslov na prvi strani vrinila napaka. V naslovu stoji, da je bKo umorjenih 12.320 duhovnikov in redovnikov. Pravilna številka je 1.320, kot je tudi omenjeno v brzojavni vesti. — Op. ured.
imele dovolj poguma in podjetnega zaleta. Titulescu jih jc spomnil tudi na dejstvo, da Donava ni samo trgovinska cesta in s tem tudi gospodarska vez, ampak, da je tudi politična vez, ki mora postati hrbetnica njihove podonavske politike. Donava daje naravno podlago za skupnost Male zveze in Balkonske zveze in vsaka druga kombinacija, ki te osnove ne bo upoštevala, je po nauku skoraj dvatisočletne zgodovine, ki je zapisana na bregovih Donave, zaipisana smrti ter predstavlja jalovo zapravljanje časa iu nepotrebno razburjanje političnih duhov.
Donava jc reka, ki ie odločevala o usodi Evrope. To poklic ji gotovo ostane biten tudi v bodočnosti. Naj postane odslej vir našega blagostanja in osnova naše politične veljave, mesto da bi dovolili, da ostane veriga našega gospodarskega tlačonstva in polic političnih intrig velikih držav, za katere plačujemo račune.
in Kataloniji, kjer imajo ekstremisti potno premoč in kjer splon ne želijo ničesar slišati o kaki nalogi vlade iz Madrida.
London, 13. avg. b. Današnji listi naglašajo dva važna dogodka, ki sta se zgodila včeraj v Španiji. Prvi važni dogodek je ta, da so nacionalisti zasedli Badajozo Tolozo. Drugo važno dejstvo je, da je prišlo do zveze med južno in severno nacionalistično vojsko. Boji mei posameznimi skupinami v Badajozi so bili zelo krvavi, končna odločitev o usodi mesta pa je padla v bitki pri Meridi. »Times« naglaša, da še niso jasni taktični nameni generala Franca. »Daily Express« poudarja, da so nacionalisti sedaj gospodarji skoro vse Španije in tudi najboljše ceste, ki vodi proti Madridu. Z vladne strani se naglaša doselanja uspešna obramba San Sebastiana in Irune in javlja zavzetje Oviede. Ofenziva proti Saragosi se, kakor je videti, ni posrečila, ker so nacionalisti izvršili protinapad. Vladne čeie so obkolile tudi Toledo, »Times« pa javlja, da se 11.000 nacionalistov ter 4000 žensk in otrok obupno branijo že tri tedne. Obkoljenci so se umaknili v toledski Alkazar in se nočejo udati, dasi se jim je večkrat ponudilo, naj se uda-jo in da se jim ne bo nič zgodilo. Branilci Alkazar-ja so civilni gariisfi, mestni dobrovoljci in mladi kadeti.
Sevilla, 13. avgusta. AA. (Havas.) Uradno f>o-ročajo, da je kolona iz Seville, ki so jo pioslali proti Malagi, zavzela Antequero, ki leži 60 km od Malage. Uporniška letala so včeraj preletela Bad-sioz in pozivala v letakih prebivalstvo, naj se vda. Na proklamciji je fiodpisan general Franco. V njej pravi med drugim: Zmaga nacionalne stvari je gotova. Vojaške osebe imajo še časa, da se vdajo s častnimi pogoji. Štab generala Queipa de Liana je objavil po radiu proglas, ki poziva gardiste v vrstah vladnih čet, naj slede primeru velike večine svojih tovarišev in preidejo v nacionalni tabor.
Tukaj tudi trde, da je padel Miguel Maura, bivši minister in vodja levega krila španske konservativne stranke, ko se je' hotel skriti v jx>sloi>je argentinskega poslaništva.
Gibraltar, 13. avg. AA. (Reuter.) Čete generala Franca so začele prodirati. Davi je odšlo kakih 600 vojakov s strojnicami in oddelek topništva v smeri proti Esteponu. Prav tako je kakih
ljanska vojna, ki jo je ona vprizorila v Španiji, upor, ki ga jc nameravala izvesti v Grčiji, a ji je v poslednjem trenutku spodletelo, dokazujeta, da iina Sovjetska Rusija čisto določene namene in da so hoče pripraviti na dan, ko bo s svojo rdečo armado nekam udarila. Maršal Tuhačevski se je na letošnjem kongresu vseruskih sovjetov zelo odkritosrčno izrazil, da Rusija svojo armado izpopolnjuje tako, da bo 1. 1910 >p r i p r a v 1 j e n a«. Pripravljena na kaj. Na napad Japonske? Ali pripravljena, da najiade Nemčijo, potem ko je vso BIvropo s pomočjo ljudskih front polagoma zrahljala in za u{>or pripravila.
Posebno nemški listi pišejo zelo razburjeno o sovjetskih ukrepih ter dokazujejo, da se Rusija pripravlja na napad na Nemčijo. Nemški tisk, ki piše vedno tako, kot nemška vlada misli, dokazuje nadalje, da se bo morala pač Nemčija sedaj tudi z vso sito pripraviti, se vsestransko oborožiti in brez usmiljenja jx>vsod, kjer bo mogla, zatirati boljševiški strup, du bo ruske napadalne namene zrušila, prodno bodo postuli resnica. Kje je torej sovjetska miroljubnost, s katero sovjetska diplomacija meče pesek v oči evropskim državnikom. Nemčija da bo že vedela, kaj je njena dolžnost, da reši 6amo sebe in EvrojK) pred boljševi-škim barbarstvom.
Tudi z Japonske prihajajo poročila, da jc vojni minister zahteval povišanje vojnih kreditov ter utemeljil svojo zahtevo s položajem v Sibiriji, kjer je jajM>nska armada mnogo slabejša kot je sovjetska, a je nujno, da jx>stane vsaj enakovredna po številu vojakov in po kakovosti vojaške tehnične opreme.
500 vojakov s številnimi tovornimi avtomobili in kolonami bolničarjev odšlo iz San Roca in krenilo takisto proti Esteponu. Misli jo, da bo danes popoldne prišlo do hudega boja, ko se te čete spopadejo s komunisti in vladnimi miličniki iz Este-pona.	-m
Kdo je gospodar Katalonije
Pariz, 13. avg. b. »Matin« in pariika izdaja »Daily Maila« javljata iz Barcelone, da so pravi gospodarji Katalonije anarhisti. Predsednik vlade Campanis je brez moči, dasi ga podpirajo socialisti. Majhna skupina 3000 oboroženih anarhistov je začela v deželi strahovlado in se tudi sami socialistični voditelji bojijo bodočnosti.
Nemčija grozi s prelomom
Pariz, 13. avgusta, b. Na (Juai d'Orsayu priča-
kujejo, da bo danes prišla napovedana nemška nota. iciia
jasnil o aparatih Lusthanse s strani španske vlade.
Ako ne, potem Nemčija še ni dobila jx>trebnih po-
Čuje se. da se je nemška vlada trdno odločila prekiniti diplomatske odnošaje z Madridom, ako ne dobi zadoščenja za zaplenjena letala in za ustrelitev nemških državljanov v Barceloni. Glede stališča Italije o paktu za nevmešavanje v španske stvari vztraja Italija odločno na stališču, da se ne sme delati prav nobenih razlik med državami podpisnicami in zasebnim profilom ali delovanjem posameznih oseb glede podpiranja katerekoli strauke.
Španija v vrtincu
mednarodnih intrig
Madrid, 13. avg, o. Borba za osvoboditev španskih množic od fašizma traja že 27 dni z zelo neugodnimi vestmi in izgledi, da ta španska vojna ne bo minula brez mednarodnih posledic. Sedaj se definitivno potrjujejo prejšnja domnevanja, da Italija in Nemčija odkrito pomagata španskim upornikom. Dopisnik »New-York Timesa« iz Seville javlja, da je videl na lastne oči, kako je na tamkajšnje letališče dospelo 25 nemških letal, od katerih je bilo 20 bombarderjev najmodernejšega tipa. Ta nemška -letala vodijo nemške posadke in se takoj odrejajo na razne fronte, kjer bodo bombardirala vladne postojanke. Dopisnik nekega francoskega lista iz Tetuana tuli javlja, da je prišlo tja 20 nemških mladih letalcev, katerim so takoj izročili vodstvo Francovih lettC.
Kaj deta Gametin v Varšavi
Varšava, 13. avg. b. V diplomatskih krogih imajo velik interes za prave cilje prihoda šefa francoskega generalnega štaba Gamelina. Res je, da pakt med Francijo in Poljsko ni odpovedan, temveč jc ostal v veljavi kljub sklenitvi pakta 7. Nemčijo. Sedaj, ko je Francija sklenila sličen vojni pakt z Rusijo, se je v Varšavi (»javila bojazen, ker se je v vladnih krogih v Varšavi vedno smatralo, da je la Poljsko boljševizem večja nevarnost, kakor Nemčija. Po nekih informacijah iz tukajšnjih francoskih krogov je videti, da je general Gntnelin prišel semkaj, da bi spravil v sklad francosko-poljski s francosko-ruskim vojaškim paktom. To je težka naloga, smatra se pa, da je general Gamelin zelo spreten diplomat, kateremu se bo morda posrečilo prepričati jx)ljske oblasti, da jim od Rusije nc preti nobena nevarnost. Posebno se bo general Gamelin skliceval na one odstavke fraiicosko-jxiljske vojaške pogodbe, s katerimi se Poljska obvezuje, <ln bo prišla Franciji
. na pomoč, ako bi bila napadena na zapadu od 1 Nemčije. Poljska se ni odrekla tem obveznostim j>o sjiornzunni z Nemčijo. Vprašanje je sedaj, kako naj se spravijo v sklad obveze iz francosko-polj-skega pakta, s katerimi se je Poljska obvezala, s klavzulami francosko-ruske pogodbe, s katerimi se je tudi Rusija obvezala, da bo prišla na pomoč Franciji, ako bi bila na zapadu napadena od Nemčije. Naloga generala Gamelina bi bila ta, da v takem primeru pripravi sporazum za skupno akcijo ruskega in poljskega generalnega štaba. Ker jc komaj pričakovnti, da bi poljski generalni štab pristal na to, kajti to bi pomenilo dovoliti prevoz ruskih čet če z poljsko ozemlje, jc najbrž naloga generala Oamclina ta, da doseže vsaj sporazum o nabavi potrebnih sirovin in vojnega materijala za poljsko vojsko, ki tega materijala nima toliko, da bi francoski generalni štab smatral poljske zaloge za zadostne za dalj časa.
t
Domači odmevi
Angleški kralj na Jadranu
V gostilni je videt balinanje, hi se ga bo učit
Novi grad, 12. avgusta.
Ko je kralj Edvard VIII. prišel v ustje reke Zrmanje v smeri proti Obrovcu, so pričakovali, da se bo pojavil tudi v Obrovcu. Po vožnji med strmimi obalami ustja Zrmanje pa se je kralj Edvard vrnil vnovič v norgradsko morje in plut s svojim čoj-nom proti Novemu gradu. Malo kasneje je stopil na kopno. Prebivalstvo Novega grada mu je priredilo navdušene pozdrave.
Kralj Edvard se je sprehajal po mestu in se zanimal za mnoge stvari. Njegovo posebno pozornost je vzbudila gostilna, v kateri so pravkar balinali, Nj. Vel. kralju Edvardu se je ta igra tako dopadla. da je takoj kupil krogle in odredil, naj mu jih prinesejo na jahto.
Po sprehodu po Novem gradu se je kralj Edvard med neprestanim zanimanjem in pozdravi prebivalcev vrnil na jahto.
Ob 3 popoldne je jahta še vedno vsidrana z enim rušilcem v Dragi Modriču pri Selini. Kralj se je vozil popoldne z motornim čolnom okrog Ma-slinice in ob ustju reke Zrmanje. Kraljev čoln spremlja letalo rumene barve z znamenjem Ciajaj. Nebo je oblačno. Na obali so vedno zbrane velike gruče ljudi, ki z zanimanjem opazujejo čoln, čeprav se na haja v precejšnji oddaljenosti.	,
Po nocojšnjem obisku v Novem gradu, kjer je ostal nekaj časa v krogu navdušenih ribičev in drugih prebivalcev, ki so bili zadovoljni, da vidijo v svoji sredi angleškega kralja, se je Edvard VIII. vrnil na svojo jahto. S seboj je vzel več kosov buč, ki jih je kupil na trgu.
Po njegovem povralku se je kraljeva jahta vst-drala v Dragi Modriču pri Selinah pod Velebitskim prelivom, kjer je ostala z rušilcem Graflonom čez noč Ponoči ni nihče zapustil jahte in rušilca.
Davi ob 3.30 je močno deževalo. Padala je tudi toča. Kmalu pa se je zvedrilo in je napočil lep jadranski dan. Davi sta bila jahta Nahleen in rusilec še na svojem mestu. Ob 9 pa se je pojavil iz dimnika gost dim, kar je kazalo, da bosta kraljeva jahta
in rušilec krenila vsak hip in da bosta nadaljevala
svojo krožno pot po modrem Jadranu.
Sibenik, 13. avgusta.
Današnji četrti dan bivanja angleškega kralja na našem morju se je začel v znamenju spremembe vremena. Prve tri dni je bilo jwekras.no vreme in je kralj mogel nemoteno uživati lepote naše obali, naših otokov in morja. Že sinoči je večkrat začelo grmeti in je kazalo, da se pripravlja vihar. Danes vlada južno vreme, nebo je oblačno, v nekaterih krajih dežuje in v nekaterih celo divjajo nevihte. Telelonska zveza med Zagrebom in Sibcnikom je bila zjutrja prekinjena in se je moglo govoriti samo s Splitom. Angleški kralj, ki je bival v prekrasnem zalivu pri Moslenicah, vsega tega ni opazil. Jahta je ležala mirno, zavarovana med obalo in vrsto otokov. Do 9 zjutraj se ni na jahti opazilo ničesar, šele po 9 so z brega opazili priprave za odhod. Niti kralj, niti njegovo spremstvo se ni pojavilo na krovu. Enako je bilo na angleškem tušilcu, ki je bil vsidran nedaleč od jahte. Končno ob 10 se je jahta »Nahleen «začela' polagoma jiomikati proli severu. S tem se je izkazalo, da ni bilo resnično, da bo kralj danes dopoldne obiskal ustje Zermanje, da bo morda obiskal Obrovac, da si ogleda to najro-mantičnejšo in v svoji divjos.i prekrasno stran našega morja. Verjelno je, da je kralj odstopil od ttg? svojega namena, ker ie vladalo na Zemnnji slabo vreme. Jahta je z brzino 8 mili na uro krenila v severo-zapadni smeri ter je nato skozi Oru-biški kanal odplula na odprto morjs Smatra se, da bo jahta krenila južno proti Šibenikii. Morda se bo ustavila v Biogradu in drugih mestih.
Ob 10 dopoldne je dospela v Sibenik angleška jahta »Anna Marie« z 8 potniki. Na jahti se nahaja 6 Angležev in dva egiptska odličnika. Zato se na jahti poleg angleške zastave vije tudi egiptska.
Okoli 13 so priplule v tukajšnjo luko naše voj ne ladje »Zmaj« in »Si f niča« ter več minonoseev Iz tega se sklepa, da se bo kralj mordn vrnil v Sibenik in si ogledal slapove Krke.
Severna Amerika - puščava
Združene države pred vprašanjem svojega obstoja
Že nekaj let opazujejo ljudje, ki znajo misliti, da se ozemlje Združenih držav Severne Amerike čedalje bolj spreminja v puščavo. Mnogi so mnenja, da je tak pojav na tem ozemlju že večkrat nastopal, ko so velike staroindijanske države kar čez noč propadle Vzrok je bil isti. kakor sedaj, ko se ta proces ponavlja, da je namreč brezobzirno individualistično gospodarstvo zemljo tako nespametno izrabljalo, da so se rodovitna tla spreminjala v prah in pesek in da so radi brezobzirnega poseka gozdov nastopile poplave ter viharji, ki so zemljo odnašali v Ocean. Zdi se, da isto usodo čaka tudi veliko državo belokožcev. Odbor, ki je bil pred časom imenovan, da dožene vzroke tega pojava in nasvetuje, kaj naj se naredi proti njemu, poroča: »Stvar je ta, da večjidel ozemlja Združenih držav ni sposoben za stalno naselitev. To ozemlje je podobno onemu, v Yukatanu, kjer lahko kultura v naj krajšem času ftsfiihne kakor visoko plamleči ogenj, da po poteku par generacij propade v popoln nic. brez rodovitne zemlje in vedno obnavljajočih se gozdov se bo sijaj naših bankrotskih mest kmalu spremenil v mrliško strahoto. Proti neprestano sledečim si orkanom in poplavam ne more nobena armada ne mornarica braniti države Narod, katerega zemlja se od narave nagiba k temu, da se spremeni v puščavo, se mora ali lotiti dela, da zemljo ohrani, ali pa bo gotovo propadel.«
Znani Colin Ross pripoveduje, kako se je pred dvema letoma peljal skozi Montano in Missouri, kjer je takrat bila strašna suša. Žito ni bilo niti za ped visoko, koruza pa je obstajala iz posušenih rumenih slebel, nato pa je zavihral vihar, razril zemljo v prah. ga gnal pred seboj skozi ves konti nent. Cele ledne je ta črni prah plaval po horizontu, zatemnjeval solnce in ustavljal motorje avtov. Potem se je vsedel na mesta pa na valovje Oceana.
Amerikanec je nejroboljšljiv optimist, ki je doživel že toliko dobrih in slabih časov, da nič ne zlomi njegovega poguma. Toda zadnje čase so Ame-rikanci postali bolj resni. Zdaj ne gre samo za 1000 ali 10.000 uničenih farm, ampak za več stotisoč,
foveje živine pa poginja na milijone, ker je brez rme in vode. ker je država dala podpore, oziroma predujme, se je farmar zoj>et lotil dela in leta 1935 mu je Bog še kolikor toliko prizanesel.
Letos pa je Ameriko zopet obiskala suša in vročina. in sicer najhujša, kar jih pomni jo. Noč in dan
neprekinjeno leži nad zemljo vroči val. Ljudje umirajo na kupe tako. da policija in reševalci ne morejo umrlih pospravljati sproti. V Minnesoti je v teku 30 ur umrlo 111 oseb, v Newyorku 104, v Chicagu pa kar 180!. Na polju je zgorela slednja bilka. Severne stepne države nikoli niso imele veliko dežja in je suša bila povprečno vsako tretje leto. V zadnjih letih pa sploh ni več pošteno deževalo, v nekaterih državah že tri v drugih pa že sedem let ne. Zemlja je bila zaradi tega tako izsušena, da je sedanja vročina uničila še ostalo. Uničena je polovica vsega žita. V 13 državah sploh ne bo nobene žetve, v 14 pa ne vedo, kaj bo. Samo v južni Dakoti bo ta škoda znašala 140 milijonov dolarjev. Zato gredo cene žila, koruze, mleka in. so-čivja divje navzgor. Velike konzervne tovarne podijo svoje agente po vsej deželi, da dobijo sočivja za vsako ceno. Žito se že uvaža iz Kanade, bombažna žetev bo daleč pod povprečjem in tobaka od časov secesijske vojne (1862) Še nikoli rti bilo tako malo kot sedaj; le na jugu so nekoliko na boljšem. Goveje živine in drobnice je poginilo toliko, da je še sedaj niso mogli pospraviti. Samo v severnih državah jo je padlo za 300 milijonov dolarjev. Prizadetih farmarjev je toliko, da letos ne bo zadosti nekaj milijonov podpore kakor dosedaj, zakaj prizadetih je okoli 5 milijonov poljedelcev. Vrh tega pa so se letos zrušile na deželo kobilice in vse vrste drug mrčes, ki je požrl zadnjo bilko, katero je suša še pustila. Pred sušo pa je marca meseca bila slrahovita poplava, ki je povzročila 500 milijonov dolarjev škode, aprila pa je divjal nad vsem jugom tornado, ki je tudi slal svojih 25 milj. dol.
Roosevelt je dejal, da podporna akcija ni več poglavitno, amj^ak da je treba misliti na izpremem-bo gospodarskega 6istenia, ki zemljo brezumno izkorišča v svrho dobička. Treba bi bilo Ameriko zopet pogozditi, spremeniti stepo v pašnik, kjer je to sploh še mogoče, in individualističnemu gospodarstvu postaviti' meje. Toda velik del Amerikancev noče tega razumeti in ker je zdaj volilna kampanja, se je vsa republikanska stranka vrgla na Roose-velta ter označuje njegova gospodarska načela kot »norost prve vrste«. Strašno zabavljajo zoper njega, kakor da je on kriv suše in poplav, in pravijo, da rabijo človeka na čelu države, ki bo zopet vsakemu posamezniku dal popolno gospodarsko svobodo, da — pomaga izpreminjati Ameriko čim prej v popolno puščavo...
Osebne vesti
Belgrad, 13. avg. AA. Premeščen je v upravo drž monopolov za višjega monopolnega nadzornika 6. skupine pri oddelku za prelovanje Hugo Beltram, doslej v tobačni tovarni v Ljubljani.
Belgrad, 13. avg. m. Dr. Albin v. Lenk, tajnik avstrijskega poslaništva v Belgradu, je premeščen v zvezno zunanje ministrstvo.
Belgrad, 13. avg. m. Postavljeni so: za šefa oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani v IV-1 dr. Bogdan Drč; za šefa drugega kirurškega oddelka v splošni bolnišnici v Ljubljani v 5. pol. skupini dr. Božidar Lavrič. primarij iste bolnišnice: za svetnika pri okrajnem načelstvu v Murski Soboti dr. Albin Gregorc, višji pristav istotani; za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Celju dr. Josip Fischer, pristuv istotani.
Prestavljena je za pristava centralnega Higi-jenskega zavoda v Belgradu dr. Darinka Gebauer, dosedaj na Celinju; za prislava inšpekcije dela v Belgradu v 8 pol. skupini je postavljen inž. Josip Gorjanec, pristav inšpekcije dela pri banski upravi v Ljubljani. Za pristava inšpekcije dela v Ljubljani pa inž. Josip Kankelj. pristav inšpekcije dela pri banski upravi v Novem Sadu.
Belgrctfsfse cesfl
Belgrad, 13. avg. AA. Danes, 13. avgusta, so v družini kneza namestnika v dvorcu Brdo pri Kranju proslavili rojtsni dan kneza Aleksandra. V dvorski kapelici na Dedinju pa je bila ob II pri tej priliki služba božja, ki so ji prisostvovale dvorne dame in Člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja.
Belgrad. 13 avg. m Tukajšnji gospodarski krogi so danes izjavili, da bo verjetno prihodnji teden konferenca vseh zainteresiraiicev, na kateri ge bo govorilo o rešitvi vprašanja kmetijskih dol-
----- .-« likvidirali rlnnnrniii -»nvnrlmt
l»" ,1,1 ■	.j-.!«........
Belgrad, 13. avg. m. Kmetijsko ministrstvo izdeluje pravilnik, s katerim se bo uredilo vpra-
šanje prirejanja sejmov vseh vrst. S tem pravilnikom naj bi bila urejena tudi vprašanja podeljevanja nagrad za najbolje zrejeno plemensko živino.
Belgrad. 13. avg. ni. Na posredovane poslanca JRZ Rudolfa Pevca je kmetijski minister odobril selekcijskemu društvu v Šmartnem ob Dreti za nameravano razstavo in premovanje podporo 5000
dinarjev.	....... , ,
Vama, 13. avg AA. Šolska lad|a jugoslovanske pomorske vojaške akademije »Jadran« je odplula iz Varnskega pristanišča davi ob 8. Ladja pojde v Solun, odtod pa v Pirej. Snoči od 5 do 8 je poveljnik »Jadrana« Marušič priredil na ladji sprejem, ki so se ga udeležili poveljnik garnizije general Popov z mnogimi oficirji in soprogami, mnogi drugi bolgarski oficirji, župan Varne Hadži Stoja-nov in mnoge dame in gospodje iz bolgarske družbe, odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, jugoslovanski utaSe in jugoslovanski dijaki in dijakinje, ki so v Varni na počitnicah.
Znižane cene
Belgrad, 13. avg. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo 50 odst. popust tja in nazaj na državnih železnicah vsem udeležencem skupščine sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo 8. septembra v Mariboru. Ujeleženci kupijo pri odhodu cel vozni listek in železn. izkaznico. Listek velja za brezplačen povratek. Popust velja od 5. do 10. septembra.
Smrtna nesreča
Stična, 13. avgusta.
Pri montiranju električne napeljave v Stični je v četrtek opoldne zadel mrtvoud Alojzija Matja-šiča iz Grosuplja, uslužbenca pri banovinskem eleklrovodu. Truplo so prepeljali v Grosuplje, kjer bo v soboto pogreb. Bog mu daj večni pokoj!
Zemunska vremenska napoved. Oblačno.
Dr. Izidor Cankar
poslanih v Buenos-Airesu
Belgrad, 13. avg. m. Vseuč. profesor v Ljubljani dr. Izidor Cankar je bil s kraljevskim ukazom imenovan za jugoslovanskega poslanika v Buenos-Airesu v ArgentinijL
Dr. Izidor Cankar se je rodil 22. aprila 1886 v Šidu v Sremu. S pokojnim pisateljem Ivanom Cankarjem sta si bila bratranca. V Ljubljani je študiral gimnazijo, ki jo je dovršil 1 1005, bogoslovje pa je v Ljubljani dovršil 1. 1909. V Louvai-nu in na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino ter je bil promoviran 1. 1913. Urejeval je med vojno »Dom in svete, po vojni pa se je nekaj časa udejstvoval kot časnikar. L. 1918 in 1. 1919 je bil glavni urednik »Slovenca«. Ob prevratu je bil član Narodnega sveta ter je sodeloval pri odposlanstvu Narodnega sveta k tedanjemu regentu Aleksandru za zedinjenje Jugoslavije. L. 1920 je postal docent, 1. 1923 pa izredni in pozneje tudi redni profesor na ljubljanski univerzi, kjer je predaval umetnostno zgodovino. Udejstvoval se je tudi v lepi književnosti ter je znana njegova knjiga »S potic ter zbirka življenjepisnih slik »Obiski«. V Ljubljani je ustanovil umetnostno zgodovinsko društvo ter je osnoval Zbornik za umetnostno zgodovino, ki ga je ves čas izhajanja urejeval. Objavil je celo vrsto razprav iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je tudi pri ureditvi slovenskega biografskega leksikona. Velike zasluge si ie pridobil tudi za Narodno galerijo, katere predsednik je bil nekaj časa in je še sedaj njon odbornik.
Nova bana
Belgrad, 13. avg, Postavljena sta za bana var-darske banovine Svetislav Paunovič, dosejanji ban dunavske banovine, ki je pri tej priliki bil odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje; za bana zetske banovine Peter Ivaniševič, narodni poslanec. Dosedanji ban zetske banovine Mujo Sočica je upokojen in odlikovan z redom sv. Save 1. stop.
Davidovič: Hodjera
Belgrad, 13. avg m. V današnjem »Odjelai« bivši Davidovičevci odgovarjajo na napad Sveti-slava Hodjere ter mu očitajo, da se je pojavil v politiki v času, ko je bil na vladi režim Pere z.ivkoviča, ko je bila narodna beseda potlačena, ko tedanja opozicija sploh ni mogla na volitve, na katerih je nastopil Živkovič s svojo državno listo, ki jo je tedanja policija krepko držala v rokah. Iz tega razloga Hodjeri sporočajo, da človek, ki se je za časa, ko ni biio nikakih narodnih svoboščin, pojavil na politični pozornici, sploh nima pravice dajati lekcij preizkušenim narodnim voditeljem. Končno bivši Davidovičevci pojasnjujejo Hodjero-vo prelevitev od zagovornika tedanjega stanja v pobornika za demokracijo ter pravijo, da isto delajo sedaj tudi grobokopi narodnih svoboščin na čelu s Pero Živkovičem. Toda to več ne užiga, kajti narod dolgo časa trpi. toda nikdar ne pozabi. da v pravem času odmeri vsakemu po njegovih zaslugah.
Pevske prireditve po Hrvatskem
Po Hrvatskem je čimdalje več pevskih prireditev, ki se proglašajo za »seljačke pjevačke smotre«, čeprav nimajo nič skupnega s »Seljačko slogo«, ki je dala pobudo za tovrstne prireditve in jih vklepa v svojem programu. Zato se je »Seljač-ka sloga« čutila prisiljeno, da preko časopisja pošlje v javnost nekatera pojasnila, po katerih bo samo tiste pevske prireditve smatrala za prireditve svojega kova, na katerih se izvajajo izključno samo starinske hrvatske narodne pesmi in na katerih se prikazujejo narodni običaji. Na takih prireditvah se tudi ne smejo točiti pijače, Jokler se 'zvaja program. Vodstvo bo samo na take prireditve pošiljalo svoje zastopnike iz Zagreba ali iz sosednjih krajev — seveda, ako te prireditve niso pod kakim pokroviteljstvom, se končuje ta izjava.
Odmerjena demokracija
Vsak človek ima o političnih, kulturnih in gospodarskih tokovih svojega časa lastno mnenje, ki sc zelo oddaljuje od drugih mnenj ali pa se jim približuje. Tako tudi človek, ki ga po njegovi včlenjcnosti v družbi imenujemo delavec, s svojo glavo gleda na svet in si po naTavnem nag-nenju išče sorodno mislečih tovarišev; nastajajo organizacije, ki si skušajo pridobiti čim več članov, od tod agitacija, prireditve, pouk, pregovarjanje itd. Nekatere stvari so pa, na katere vsi delavci brez kakršnekoli agitacije popolnoma enotno gledajo; sem spada vprašanje plač (čim večje, Iem bolje — o tem so si vsi edini), vprašanje delovnega časa (čim krajši in v čim bolj zdravih in ugodnih razmerah — tudi o tem so si vsi edi-nil, vprašanje starostnega zavarovanja, družinske preskrblienosti itd., vse zgolj stanovske in strokovne zadeve, o katerih so si po naravnem stanju stvari vsi edini, komunisti vseh vrst, socialisti vseh vi st, katoliški delavci, vsi delavci. Za zaščito že pribori enih stanovskih koristi in za pridobitev novih imajo delavci Delavsko zbornico, v kateri so zastopane vse njihove organizacije, velike in majhne, in so deležne tudi vodstva, saj se tudi cela ustanova vzdržuje zgolj z delavskim denarjem. Človek bi mislil, da bo vsaka delavska skupina sprejeta v to zbornico kot njen ud, kakor je to bilo doslej. Toda odkar so začeli neki ljudje posebno poudarjati demokracijo in zbirati neke fronte za njeno varstvo, pa ni več tako. Danes ni več dovolj, dn sc ti obleka sveti od olja ali da ti snudi po katranu, tudi ni dovolj, če noč in dan poslušaš oglušujoče brnenje motorjev, če te vsa okolica smatra za delavca, vse to v dobi demokracije šc mi dovolj, da bi bil kot delavce potom svoje delavske organizacije, ki jo sam vzdržuješ, sprejel v Delavsko zbornico, ki io tudi sam vzdržuješ. Če tistim gospodom tam nisi všeč, ti postavijo neke pogoje, ki jih nikomur drugemu doslej niso postavili in ti povedo, da te sprejmejo samo pod term pogoji. Taka demokracija vlada v Delavski zbornici.
lansko jesen ic bila ustanovljena Zveza združenih delavcev. S stališča Delavske zbornice kot nepristranske zastopnice vsega delavstva bi moralo biti prav vseeno, ali ic framason-ka ali je katoliška, ali je komunistična ali najbolj desničarska, da jc le delavska in na njenem področju. In člani te Zveze so prav tako dclavci kakor člartti drugih delavskih organizacij. Prav tako se prepotijo pri delu kakor vsi drugi, prav tako z lastnimi prispevki vzdržujejo svojo organizacijo in Delavsko zbornico kakor vsi drugi, delavci so kakor drugi delavci, in vendar — Delavska zbornica jih ne sprejme v svojo sredo kakor je sprejela druge organizacije. Upravni odbor, v katerem sedijo sami socialisti, krščnnski socialisti, narodni socialisti tn celo socialni demokratje (ali demokratični socialisti^, ic odklonil sprejem Zve-
ze združenih delavcev, češ, da ne izpolnjuje takih in takih pogojev, ki jih ni stavil še nobeni organizaciji m ki niso utemeljeni v nobenih pravilih in zakonitih določbah o Delavski zbornici. Tako je ta odbor, ki ima lo srečo, da je že v Delavski zbornici, za svoje stanovske tovariše odmeril demokracijo po načelu: za nas in naše groš, za vse druge pa kriof.
Omenjeni sklep upravnega odbora Delavske zbornice je diktatorski. Ali je to diktatura nekaterih uradnikov, ali je diktatura predsednikov posameznih delavskih organizacij, je prav vseeno, ta ali oni jo bo hotel morda tudi jjočastiti z imenom »diktatura proletarijata«. Toda tudi v Zvezi združenih delavcev je prolctarijat, kako da nima dostopa v stanovsko zastopstvo ostalega proletarijata? Upravni Odbor Delavske zbornice sc bo moral že sprijazniti s tem, da vsi delavci ne mislijo tako kakor on, pa so kljub temu dclavci; na plačilnih listkih, na katerih so zapisani odtegljaji za Delavsko zbornico, se nikjer ne zahteva sorodnost mišljenja z upravnim odborom zbornice. Ako pa se ne more povzpeli do tega nepristranskega gledanja, naj se pa lepo poslovi s svojih mest, preden ga prehitijo kake volitve, katerih se smejo udeležiti tudi člani tistih organizacij, ki njemu niso všeč. Proletarijat je prole-tarijat in v demokraciji ima ves enako pravico do »diktature«, naj bo združen v katerihkoli organizacijah.
Jugoslovanska delavska zveza pri ministru Cvetkovicu •
Belgrad, 13. avgusta. AA. Nocoj je minister
za socijalno politiko m narodno zdravje in predsednik delavske sekcije JRZ g. Dragaša Cvetiko-vie sprejel člane glavnega odbora novoustanovljene Jugoslovanske delavske zveze. Z velikim zanimanjem je poslušal mnenja mnogoštevilnih tovarišev. Nato je g. minister svetoval zastopnikom delavstva in nameščencev, naj se z vsem srcem in vsestransko posvetijo upravičenim težnjam jugoslovanskih delavcev, ki so njihovi tovariši. Navzočih je bilo 17 predsednikov in 17 podpredsednikov. Prijateljske nasvete ministra Cvet-koviča so poslušali zelo pozorno in mu na koncu priredili zahvalne ovacije.
Šah v Zemunu
Belgrad. 13. avg. m. Snoči se je v Zemunu igrajo 9. kolo amaterskega šahovskega turnirja, ki je potekalo v znamenju srdite borbe. Iz A-skupine je Lešnik kol črni v francoski varijanfi premagal Filipoviča in si s to zmago zagotovil vstop v finale. Prokopljevič je zelo hilro dobil s Schreiber-jem. Maloškovič je s Filipčičem delil točko. Bayer ima v prekinjeni partiji s Savičem kmeta manj in bo najbrž igro zgubil. Ostale tri partije iz A-skupine Burmistrov : Schvvab, Matvejev : Mažuranov sta bili prekinjeni.
B-skupina: Poljakov, ki hiti od zmage do zmage. je danes zopel zapisal točko z Jurišičem. Ilijig je nepričakovano premagal Pavloviča. Jonke pa z Pelvo ni imel dosti opravka in je partijo hitro dobil. Avirovič je prekinil igro z Miloičičem. Preinfalk iz Ljubljane stoji slabše proti K indiji. Živanovi.č danes ni igral z Niničem. Odigrani sta bili tudi prekinjeni partiji iz. včerajšnjega, kola Lešnik : Burmistrov in Schreiber : FilipčičJiSflSa obe končali ž remijem. Prekinjeno partijo Prefti-falk : Jurišič je Preinfalk dobil. Ninič pa je izgubil proti Kindiju, ravno tako Svirovič proti Jon-keju.
Stanje po 9.kolu: A-skupina: Matvejev 6 (1), Bayer 5 in pol (1), Filipčič 5 in pol, Lešnik 5 (1), Burmistrov 4 (1), Schvvab, Mažuran, Filipovič, Prokopljevič, Savič 3 in pol (1), Schreiber 3 in pol, MatoSkovič 2 in pol.
B-skupina: Poljakov 8, Preinfalk, Kindi 7 (1), Pavlovič, Jonke 4 in pol, Jurišič 3 in pol itd. Iz te skupine sla bili danes odigrani tudi prekinjeni partiji Matvejev : Mažuran, ki jo je Matvejev dobil, ker je Mažuran v končnici slabo nadaljeval, ter Jonke proti Jurišiču, v kateri je Jonke zmagal in ima sedaj precej izgledov za vstop v finale.
V	nocojšnjem predzadnjem kolu bo igral Preinfalk iz Ljubljane proti Živanoviču, Lešnik pa proti Schreiberju.
Sezona na Bledu
Bled, 12. avgusta.
Sezona na Bledu ie še vedno no višiku, saj ie bilo sedaj 3150 gostov, kar ic sedaj rekord. Toliko gostov namreč še ni bilo na Bledu. Saj se jc zgodilo, da niso gostje dobili sobe in so morali iti v kak drug kraj. Upamo, da bo sezona trajala še vsaj ta mesec, razen, če ne bo nagajalo vreme. Izmed odličnih gostov, ki so na Bledu, moramo omeniti najprej romunsko kraljico, ki je v gostih pri Ni. Vel. kraljici Mariji. Vidimo jih vsak dan voziti se skupno z avtomobilom in delati izlete v bližnjo okolico. Izmed drugih gostov je tu armiijski general Jurišič, ki je komandant IV. armije v Zagrebu, dalje predsednik narodne skupščine Ste-van Čirič in Schmid Kari, predsednik okrožne vlade v Dusseldorfu. Imena drugih odličnih gostov je »Slovenec« itak že objavit. Poleg teh odličnih gostov pa je se množica drugih gostov vseh mogočih narodnosti.
V	soboto zvečer sc ie Nj. Vel. kralj Peter pripeljal z avtomobilom pred pisarno »Putnika«, stopil iz avtomobila in šel v pisarno, kjer jc prosil za tri skice Bleda z zračne perspektive. Takoj se je zbralo precej gostov, ki so ga spoznali in ga burno pozdravljali. Nj. Veličanstvo pa jc prijazno vsem odzdravljal.
Smrt v iezeru
Prejšnji teden je utonil v jezeru poštni uradnik Kobolc Franc. Dopoldne je bil prost in sc je šel kopat Plaval ie najbrže precej daleč od kopališča, nakar ga ie moral prijeti krč. Ker ga popoldne ni bilo v službo, jc pošta začela spraševati za njim in so našli obleko v kabini, njega po nikjer. Iskati so ga v jezeru, pa ga tudi še niso našli, ker se jc najbrže zapletel med kako bičevje. Bil je doma iz Konjic in je bil znan kot vesten uradnik. Prišel ie na Bled le čez poletje, preje pa je bil v Ljubljani. Bled se mu je tako dopadel, da jc sklenil prositi tu za stalno službo. Bil je zelo dober do matere, katero je s svojo plačo tudi
vzdrževal. Naj mu sveti večna luči *
Pari«, 13. avgusta. AA. Vnovič demantirajo uradno vesti, razširjene v tujini, da so zadnje diii poslali iz Francije francoska letala v Španijo.
Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani
sporoča cenjenim poslušalcem radija, da bo v soboto, dne 15. !. m., oddajala poročila o važnejših momentih mednarodne motociklistične dirke na Ljubelju od 12.30 do 14.
Kralj Peter v Ljubljani
Ljubljana, 13. avg.
Danes dopoldne okrog 10 je nepričakovano dospel z avtomobilom z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kTalj Peter II. Po nekaterih ljublj. ulicah so ljudje mladega vladarja spoznali ter so ga prisrčno pozdravljali. Tudi kralj je ljubeznivo odzdravljail. Limuzini, ki je vozila kralja, je sledil še avlo s spremstvom.
Kralj se je ustavil v trgovini A. Krisper na Mestnem trgu. V trgovini se je zanimal za razne tehnične novosti, ki jih ima ta trgovina v miniaturi. Kupil je lep kmo-aparat z več filmi ter nekaj drugih tehničnih predmetov. Ogledal si je tudd zalogo drugih predmetov kakor miniaturnih transformatorjev ter strojev. Opaziti je bilo, da goji
naš vladar veliko zanimanje za tehniko. Kralja sta spremljala njegov angleški vzgojitelj in adjutant podpolkovnik Anton Kokalj. V trgovini so kralja postregli šef tvrdke g. Erik Krisper, poslovodja g. g. Voltman ter trgovski sol rudnik g. Petkovšek. Kralj se je v Irgovini zamudil poldrugo uro, to je od četrt na 11 do tri četrt na 12.
Nato se je kralj odpeljal iz Ljubljane. Pred Krisperjevo trgovino se je nabralo v tem času mnogo ljudi, ker se je vest o prihodu kralja naglo raznesla po Ljubljani. Ko je kralj izstopil, mu je množica priredila tople ovacije, za katere se je iskreno zahvaljeval.
Kralj Peter II. se je nato iz Ljubljane odpeljal na Brdo, kjer je obiskal Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter si tam ogledal ureditev gradu.
Dve novi javni zgradbi
Šolska poliklinika v Ljubljani in carinarnica na Rakeku
Ljubljana, 13. avgusta.
Davi je bila licitacija za zgradbo šolske poliklinike v Ljubljani. Za šolsko polikliniko v Ljubljani je že bila licitacija 15. julija. Vendar ta licitacija ni uspela, ker sta prišla na licitacijo le dva podjetnika. Na današnji drugi licitaciji pa je bilo zakonitim predpisom zadoščeno, čeprav se je oglasil en sam ponudnik. Gradbeno podjetje Anton Mavrič iz Ljubljane je ponudilo na proračunano vsoto 0.4% popusta in tako izlicitiralo zgradbo. Zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela za šolsko polikliniko so proračunana na 774.000 Din. Zidarska dela pri zgradbi plinskega zaklona pa so proračunana na 211.000 Din. Skupna vsota, s katero je proračunana zgradba šolske poliklinike znaša torej 985.000 Din. Podjetje Mavrič pa je ^RB/tiralo zgradbo za 981.000 Din.
Včeraj se je tudi srečno iztekla licitacija za hjWadltev carinskega oddelka v Planini pri Rakeku. 'Iz kaldrminskega fonda bodo namreč zgradili v
Planini pri Rakeku manjši carinski oddelek, lične zunanjosti, v katerem bodo v pritličju pisarne za policijo, carinske urade, arhiv in pregledovalnico prtljage. V prvem nadstropju pa bosta dve dvosobni stanovanji za uradništvo in soba za uradnika samca. Zgradba tega oddelka je bila proračunana na 442.090 Din in se je licitacije udeležilo kar 8 podjetnikov med njimi sta bila celo dva domačina. Radi formalnih nedostatkov dva od podjetnikov nista mogla biti pripuščena k licitaciji, dočim je ostalih šest stavilo precej ugodne ponudbe. Največji popust je ponudilo gradbeno podjetje Cenčur Ladislav iz Ljubljane, ki je prevzelo z 28.1% popustom gradbena dela za 319.290 Din. Ta popust znaša skoraj eno tretjino preračunane cene in je bil doslej le redko kdaj dosežen. — Obe licitaciji bodo morala potrditi seveda pristojna ministrstva. Vendar je popolnoma upravičeno upanje, da bosta licitaciji potrjeni in da bo v teku enega meseca že mogoče začeti z delom.
Boj proti jetiki v Ptuju
Ptuj, 12. avgusta.
Protituberkulozni dispanzer v Ptuju je zaključil svoje prvo poslovno leto z 31. julijem 1936. Delovati je začel 1. avgusta 1935. Dispanzer posluje pod vodstvom znanega strokovnjaka za pljučne bolezni in neumornega samaritanca dr. Bole-slava Okolokulaka, dvakrat na teden. Kako nujno potrebna je bila ta ustanova, je razvidno iz statistike, ki je ravnokar izšla in iz katere je posneti naslednje podatke: Število ordinacijskih ur je bilo 513. Zdravniških preiskav je bilo izvršenih 1700, od tega je bilo prvih pregledov 1043, ponovnih pregledov pa 657; nadalje je bilo izvršenih 469 preiskav izmečka, 784 preiskav krvi in 406 rent-genoloških preiskav. K preiskavi se je prostovoljno zglasilo 241 oseb, po naročilu zaščitne sestre se jih je zglasilo 159, drugi so bili poslani od zasebnih zdravnikov, oblastev, šol itd. Popolnoma je bilo pregledanih 48 družin z 167 družinskimi člani. Zdravniške preiskave pri 1043 osebah, kolikor jih je bilo prvič pregledanih, so pokazale tuberkulozno infekcijo pri 465 osebah. Pri 299 osebah sicer ni bilo tuberkulozne infekcije, zato pa so bile ugotovljene druge bolezni netuberku-loznega značaja, le 329 oseb je bilo zdravih. Obiskov na domu je bilo 274. Pri tem se je ugotovilo, da je 100 stanovanj neoporečnih, druga stanovanja so bila slaba in nehigijenska.
Dispanzer je med svoje oskrbovance razdelil 47 termometrov, 13 pljuvalnikov, za desinfekcijo je dal 7200 gr lizola, in izročil bolnikom 87 komadov raznih zdravil, 4 kompletne postelje, 362 1 mleka, 225 kg kruha, obleko in obutev ter razna živila. — V bolnišnico je poslal 81, v zdravilišče 22 in drugam 34 bolnikov. Od oskrbovancev jih je umrlo 42 (24 moških in 18 žensk), in sicer vsi za plučno tuberkulozo.
Ti podatki pričajo o velikem in požrtvovalnem delu protijetičnega dispanzerja v Ptuju in dokazujejo, kako polreben je bil. Njegovo delo je težko in naporno, boriti se mora z boleznijo, ki se bo dokončno mogla premagati le takrat, kadar se bodo socijalne razmere velike večine prebivalstva korenito spreobrnile.
Ptujski protijetični dispanzer nima svojega rentgenovega aparata in mora vse svoje bolnike radi rentgenske preiskave pošiljati v ptujsko bolnišnico. To pa je velika ovira za hitro poslovanje dispanzerja. Za uspešno delovanje je torej nabava rentgenovega aparata nujno potrebna. Za to se obrača ptujski protijetični dispanzer na vse, ki so dobrega srca, da po možnosti prispevajo, da se dispanzer v Ptuju more izpopolniti v blagor naj-bednejših.
V Dol. Logatcu se deta!
Dol. Logatec, 12. avgusta.
Stara želja Dolenjskega Logatca je vendarle prišla na vrsto. Banska uprava je namreč pričela s programatičnim delom ureditve vodnega požiralnika Jačke, ki je doslej povzročal ob količkaj večjih nalivih povodnji, da so nekatere hiše bile do strehe v vodi. Za enkrat je določenih 75.000 Din in upamo, da delo ne bo ostalo nedokončano, ako bi te vsote le zmanjkalo.
Zaposlenost delavstva se je radi tega jako povečala in precej rok je že in še bo zaposlenih pri tem delu. Tudi se popravljajo cestni ovinki na cesti Logatec—Laze. Vendar je še nekaj delavstva, ki je radi stagnacije na lesnem trgu brezposelno. Zelo bi želeli, da se tudi od strani krajevnih institucij da ljudem kaj dela. Imamo n. pr. vodovod, ki je že precej v letih in potreben temeljnih popravkov. Denar je tu in mislimo, da bi denarni zavod, v katerem so ti prihranki shranjeni, vsekakor moral imeti toliko ozira in uvidevnosti, da bi vodovodnemu odboru omogočil vsaj delni dvig, da bi se moglo zaposliti še nekaj desetin delavstva. Zato pozivamo vodovodni odbor, kakor tudi hranitelje denarja, naj s to stvarjo vendar ne čaka do zime in slabega vremena, ko bo delo veliko manj uspešno in dražje.
Toča v Slovenskih goricah
Sv. Jakob v Slov. gor., 12. avg.
Danes 12. avgusta je proti poldnevu prihrumela silna nevihta nad naše kraje. Toča je naredila nepregledno škodo. V četrt ure je uničila sadno dTevje, kolikor ga je ostalo še "sled vcd-nega deževja.
Peronospora in plesnoba sta v vinogradih povprečno uničila 50 odstotkov, danes je toča pobrala se dobrih 30 odstotkov in tako je edini dohodek naših krajev za letos skoraj popolnoma uničen. Škoda na polju se bo videla šele v nekaj dneh.
KINO UNION
zogc^rcdn^^redva^a
Premiera
Mladi grof
film poln veselja in šale; v glavnih ulogah
Anny Ondra — Hans Sohnker
Škofjeloški okraj
ustanovljen
Škofja Loka, 13. avgusta.
S posebno naredbo notranjega ministrstva, ki postavlja v Škofji Loki samostojno okrajno načel-stvo, se je Ločanom in okoličanom izpolnila težko pričakovana in toliko zaželjena želja po upravni osamosvojitvi. Zato je potrebno, da se ta izredni dogodek, ki je zadel naše mesto, na dostojen in primeren način proslavi, da se ljudstvo zave kakšna usluga je bila dodeljena nam vsem s to gesto g. notranjega ministra. V ta namen so naprošeni vsi lastniki hiš, da že na predvečer proslave raz-svetle svoja okna z lampijončki in cvetjem, kateremu se bo pridružilo streljanje iz topičev. Na Mestnem trgu bo od 8. do9. zvečer promenadni koncert godbe Planinskega polka. Na dan proslave same, t. j. v soboto, bo zjutraj budnica, ob 11 dopoldne pa sprejem zastopnikov oblasti pred poslopjem dosedanje ekspoziture, nakar bo slovesno razglašen okraj in vpis odličnih gostov v posebno knjigo. Popoldan bo od 3 do 4 promenadni koncert na Mestnem trgu, ob 8 zvečer pa bakljada, ki se bo zaključila s slovesno akademijo v Društvenem domu.
Z ustanovitvijo okraja se je našemu mestu izpolnila dolgoletna želja, ki nas je tako uvrstila v krog onih redkih mest, ki so upravno samostojna. Kakšne posledice bo imel ta dogodek za nas,
bo pokazala šele bodočnost, za enkrat bodimo prav hvaležni vsem tistim, ki so se za vso stvar že dolga leta zanimali in jo slednjič po velikih težavah in naporih dovedli do uresničenja. Vsekakor pa bo imel ta dogodek velik pomen, ki bo dvignil naše, sicer v marsikaterem oziru zaostalo mesto, v kulturnem, socijalnein, političnem in gospodarskem polju.
Smrt v brzovtaku
Litija, 13. avgusla.
Danes dopoldne je iz Postojne posebni vlak odpeljal skozi Slovenijo in Ljubljano italijanske izletnike v Budimpešto. Brzovlak, opremljen s šl. 605-11 je imel 400 potnikov drugega in 150 potnikov tretjega razreda. Iz Ljubljane jc brzovlak odpeljal ob 13.46 s 50-minutno zamudo. Med Zalogom n Lazami pa jc v vlaku nenadno zadela kap izletnika, 42-letnega zdravnika iz Neapolja, dr. Bra-paccio-a Erancesca.
Radi tc nenadne smrti sc jc moral brzovlak v Lazah ustaviti, kjer so truplo mrtvega zdravnika prenesli iz voza najprej na postajo, kjer so napravili zapisnik. Brzovlak je nato s polurno zamudo nadaljeval vožnjo proti Budimpešii. Svojce pokojnega zdravnika so že obvestili o nenadni nesreči in sedaj samo čakajo njihovega obvestila ali naj ga pokopljejo pri Sv. Heleni v Lazah, al: pa naj ga odpeljejo na njegov dom v Neapelj.
VII. svetovni pedagoški kongres za novo vzgojo
Dve Slovenki med 1500 delegati vseh narodov sveta
Z mednarodnega kongresa za vzgojo na Angleškem; Od leve na desno: Ahmed Zaki (Egipt), Falmi Ez (Egipt), Roza Keller (Švica), lr. Ab El Aziz Kusi (Egipt), Roza Goetz (Švica). — Od desne na levo: pa stoji zapored: R. L. Pandija (Baroda, Indija) gdčni Minka in Anica Očakar (Slovenija -
Jugoslavija), gdč. Shanta Trivedi (Indija).
Cheltenham, 6. avgusta.
Šesti svetovni pedagoški kongres, ki se je vršil pred štirimi leti v Niči, nama je ostal v zelo lepem spominu. Zato sva se odločili, da stopiva letos na Angleško in se udeleživa sedmega kongresa. Prav tako so mislili tudi mnogi naši znanci iz Niče in tako smo se v drugič sešli v Cheltenhamu na Angleškem.
Pot naju je peljala skozi Avstrijo, Švico, Francijo, kjer sva se v Dunckerque vkrcali na angleški parnik. Do Pariza je bilo še dokaj toplo, tam pa je jetos hladno in deževno poletje. V Rokavskein prelivu je bilo morje zelo valovito, zelenkastosivo, mrzlo. Že doma sva sklenili, da se greva kopat, ko pa sva stali ob morju, ki prav nič ni podobno našemu modremu Jadranu, naju je kar mraz stresel ob sami misli na kopanje.
Folkestone, kjer sva se izkrcali, je slikovito mesto. Leži visoko na pečinah nad morjem. Vožnja do Londona in še dalje do Cheltenham je bila nad vse udobna. Tretji razred na angleški železnici je docela podoben našemu prvemu razredu. Povsod največja snaga, uslužbenci zelo prijazni, uslužni.
Cheltenham leži zahodno od Londona in je lepo, prijazno mesto. Ima okrog 50.000 prebivalcev. Mesto samo, posebno pa okolica, je nad vse slikovita; ravnina z malimi grički je podobna naši Dolenjski. Kraji Broadway, Chipping Campden, Ston-ley, Winchcomb, Bourten-au-the Water, so zgodovinsko zanimivi. Hiše so zidane v starinskem slogu. Rekli so nama, da se pripeljejo bogati Američani
Sodba zaradi hranilnih knjižic
Drugi so imeli večje koristi, kakor pa obtoženec
Ljubljana, 14. avg.
Predsednik malega senata g. Ivan Brelih je danes opoldne v dvorani št. 79 objavil sodbo v procesu proti Josipu Grašku. Navzoči so bili drž. tožilec g. Branko Goslar, branilec dr. Vrtačnik in obtoženec sam. Obsodbo pa je poslušalo tudi mnogo oškodovancev in Ljubljančanov. V splošni tišini je bila prebrana sodba.
Josip Grašek, ki je drugače sodbo mirno poslušal, je bil obsojen zaradi zločina prevare obrto-nia v 205 slučajih po navedbah obtožnice, dalje zaradi prestopka oderuštva v slučaju Ivana Hoje in zaradi zločina ponarejanja domačih listin na skupno kazen 3 leta in pol robije, dalje v denarno kazen 300 Din odnosno 5 dni nadaljnega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 21. novembra 1935. naprej. Zasebnim udeležencem priznava sodba le zneske, za katere so bili resnično oškodovani. Glede višjih odškodninskih zahtevkov pa se zavračajo na civilnopravdno pot. Prav tako oni, ki se niso prijavili kazenskemu postopanju. V smislu § 280 k. p. pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov obtoženec oproščen od obtožbe zaradi pre-
stopka oderuštva v slučajih Stanka Zdešarja in Cirila Jerale.
Predsednik je nato v glavnih in bistvenih obrisih utemeljeval sodbo, kar je trajalo dobre pol ure. Med drugim je poudarjal, da je špekulacija na inflacijo, s katero se je obtoženec izgovarjal, nedovoljena, ker je ludi kazniva. Sodba navaja dalje vse olajševalne okolnosti, ki so bile vpo-števane pri določitvi kazni. Med drugim je g. predsednik naglašal, da je nastala ogromna škoda, toda obtoženec ni imel od poslov kake večje koristi, marveč drugi namesto njega.
Branilec dr. Vrtačnik je v imenu svojega kli-jenta priglasil revizijo v pogledu prvega dela sodbe zaradi zločina prevare in hkratu priziv zaradi previsoke kazni. Prosil je hkratu za odložitev kazni in da se obtoženca pusti na svobodo. Državni tožilec se je temu protivil, ker da je odlog kazni po zakonu nedopusten. Drž. tožilec sam pa je priglasil priziv zaradi prenizke kazni. Obtoženec jo nato izjavil, da nastopa kazen. Ob 13 je bila zadeva pred I. instanco končana. Končno besedo bo izreklo kasacijsko sodišče v Zagrebu, stol sod-morice.
iz Amerike samo zato. da vidijo kraj Broadway. Niti London jih tako ne mika.
Mnogo je malih ličnih vrtičkov z živim cvetjem. Barve tukaj ne oblede, 6olnce ni tako močno kakor pri nas. Posebno letos imajo tukaj hladno poletje. V vili, kjer stanujeva, proti večeru že kurijo sobo. Vedo, da sva prišli iz solnčnega juga. Dan je tu daljši ko pri nas, ob pol desetih zvečer je še popolnoma svetlo.
Kongres se je pričel 31. julija in bo trajal do 15. avgusta. Zbralo se je nad 1500 delegatov iz vseh delov sveta Kpngre6 se je začel s pozdravnim večerom, ki ga je priredil župan v Town Hali. Bil je lep večer, prisrčen in o hladnosti, nedostopnosti, ki jo navadno pripisujemo Angležem, ni bilo niti sledu Ta večer sva oblekli slovensko narodno nošo. Med razkošnimi večernimi oblekami bogatih Američank in Angležinj je vzbudila naša narodna noša največje zanimanje. Predstavili so naju vsem odličnim osebnostim. Čeprav sva bili samo medve iz Jugoslavije, je bila naša domovina častno zastopana. Mnogi delegati so nama izrekli posebno zahvalo, da so lahko videli slovensko narodno nošo, Seveda so naju tudi fotografirali in 6liko so prihodnji dan objavili angleški časopisi. Vse udeležence je mesto sijajno pogostilo. Angleška državna himna je po jK>lnoči zaključila slavnostni večer.
Predavajo v angleškem in francoskem jeziku, deloma v gledališču, deloma v dvoranah mestne hiše, deloma po raznih šolah (kolegijih).
Nad 50 narodnosti se srečava po dvoranah in hodnikih, po hotelih se zbira pri five o' clock, kjer se seznanjamo med seboj. Povsod vlada veselo razpoloženje, domačnost in prisrčnost. Saj je glavni namen tega kongresa poleg razmotrivanja raznih vzgojnih vprašanj ta, da se narodi med seboj spoznamo in vzljubimo.
Anica in Minka Očakar.
Stavka lesnih detavcei v Škofji Loki
Škofja Loka, 13. avg.
Pri lesnem velepodjotju Franca Dolenca v Škofji Loki je danes dopoldne izbruhnila stavka vsega delavstva. V stavko je stopilo tako delavstvo na Trati, kakor tudi v Preddvoru. Podjetje je namreč reduciralo večje število delavstva ter iti hotelo sprejeti zahteve delavstva, naj ne bo nihče odpuščen, temveč naj bi se kvečjemu skrčil delovni čas.
Delavci so do sedaj delali po 11 ur na dan ter so prejemali mezdo po 1.50 Din do največ 2.75 Din na uro. Delavci pa sedaj zahtevajo, naj bi se delavnik skrčil na 8 ali na 6 ur, tako, da bodo imeli vsi vsaj skromen zaslužek. Danes dopoldne so bila pri okrajnem načelstvu v Škofj; Loki pogajanja, pri katerih pa je podjetje odbilo še te skromne zahteve delavstva, tako, da so se zaključila brez uspeha. Delavstvo je odločeno, da s stavko izvojuje svoje zahteve, ki so itak skromne, ker itak ne zahteva efektivnega zvišanja svojih res malenkostnih mezd.
Veličastna zadnja pot
župnika Petriča
Ljubljana, 13. avgusta.
Oba dneva, ko je župnik g. Janko Petrič ležal na mrtvaškem odru v šentpeterskem župnišču, ga
1'e neprestano hodila kropit množica prebivalstva ta-;o iz njegove župnije kakor iz vsega mesta in tudi z dežele. Danes ob 5 popoldne pa se je prebivalstvo s številnimi odličniki na veličasten način poslovilo od nepozabnega pokojnika. Pred pogrebom se je zbrala pred župniščem in po bližnjih ulicah ogromna množica ljudi.
Cerkvene molitve ob krsti je opravil škof dr. Gregorij R o ž m a n , ki so mu asistirali trije mestni župniki, to je F. S. F i n ž g a r , B a r 1 e in dr. Roman T o m i n e c ter stolni dekan dr. K i m o: ve c. Sentpeterski cerkveni zbor, ki so ga ojačili drugi pevci šentpeterske župnije in pa pevci »Ljubljane«, je pod vodstvom g. Zdešarja zapel »Be-ati mortui«. Krsto so nato prenesli v župno cerkev, kjer je cerkvene molitve za pokojnika prav tako opravil škof dr. R o ž m a n. S prižnice je imel nato mestni župnik F i n ž g a r globoko zajet govor, v katerem se je spominjal pokojnega župnika Petriča kot moža, polnega delovne energije in živahnosti, vnetega služabnika božjega, ki je skrbel za napredek Cerkve in prosveto svoje župnije, ki pa mu je naklonil Bog tudi posebno milost, da je umrl brez dolge bolezni in bolečin, kar nenadno, toda pripravljen na spravo z Bogom. Na koru je mešani zbor zapel žalostinko »Ah, ne mislite«. Iz cerkve se je nato razvil veličasten sprevod po Sentpeterski cesti, Fiignerjevi ulici na pokopališče k Sv. Križu.
Na čelu sprevoda je šla najprej mladina šent-peterskih šol, nato skupina redovnic, Društvo katoliških mož pri Sv. Krištofu z zastavo: Marijina družba mladeničev iz Škofje Loke, Prosvetno društvo iz Škofje Loke, obe z zastavami, zastopstvo Prosvetne zveze z zastavo, nato polnoštevilna Sentpeterska Prosveta z dvema zastavama, Marijina družba z zastavo. Krasne vence so nesli zastopniki Prosvete v
Hrušici, Prosvetnega društva v Mostah in Pevskega društva v Šmartnem ter zastopniki podružnic v Toinačevein, Bizoviku in Štepanji vasi. Močno skupino so tvorili tudi šentpeterski fantje. Ob krsti so tantje Šentpeterske prosvete korakali v častni straži.
Za krsto in za sorodniki so šli vsi ljubljanski kanoniki s stolnim proštom Nadrahom na čelu, skoraj ves mestni svet z županom dr. A d 1 e š i -č e m, dalje zastopniki vseh ljubljanskih redov, skoraj polnoštevilna ljubljanska duhovščina in drugi odličniki. Uredništvo »Slovenca« je zastopal glavni urednik dr. A h č i 11, Katoliško tiskovno društvo pa duh. sv. Čadež. Zastopana so bila tudi vsa pomembna katoliška in cerkvena društva iz Ljubljane in okolice. Mogočna je bila skupina tako moških, kakor tudi ženskih Marijinih družb ter raznih kongregacij. Katoliško akcijo je v žalnem sprevodu zastopal dr. Žitko ter več odbornikov.
V sprevodu je šlo ogromno število pogrebcev, tako da je bil začetek sprevoda že pri vijaduktu, ko so odhajali izpred župnišča zadnji pogrebci. Zlasti so se v mogočnem številu^ udeležili zadnje poti priljubljenega župnika možje in fantje iz Ljubljane.
Pri grobu je opravil cerkvene slovesnosti stolni dekan dr. K i m o v e c. šentpetrski pevci pa so pod vodstvom g Zdešarja zapeli žalostinko »Usliši nas«. Žalost pogrebcev se je spajala s turobnim zvonenjem šentpetrskib zvonov v eno samo veliko prošnjo in molitev Gospodu, naj dodeli svojemu zvestemu služabniku večno blaženost v nebesih. V imenu župl.janov se je od župnika poslovil s toplim govorom cerkveni ključar gosp. inšpektor Zaje.
Nepozabnemu šentpeterskemu župniku gosp. Petriču bomo ohrnnili trajen spomin, zlasti pa ga ne bo nikoli pozabila njegova sentpetrska fara, ki jo je tako ijubil in za katero se je tako trudil.
Drobne novice
Koledar
Petek, 14. avgusta: Evzebij, spoznavalec; Ata-nazija, vdova.
Osebne vesli
= Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia 14. t. m. in prihodnji teden ne bo sprejemal strank, ker bo po službenih poslih odsoten.
= Duhovna vest. O. častni konzist. svetnik Pokom Franc, župnik v Besnici pri Kranju, je stopil v pokoj in se preselil 12 t. m. v Zabreznico v župniji Breziraca na Gorenjskem. V Besnici jc služboval 42 let. Znan ie bil tudi kot zgodovinar in bil je mnogo let škofijski arhivar Meseca oktobra lanskega leta ga je zadela težka bolezen, od katere si ni opomogel. Bog mu bodi plačnik za toliko dobrega, kaT ie storil besniški župniji. Iz srca mu želimo, da mirno preživi čas življenja, ki mu ga je božja Previdnost še namenila.
-ac Napredovali so pri ravnateljstvu drž. rud. podjetjih v Sarajevu: za rudarskega višjega svetnika IV-1 ing. Ervin Pšern, za rudarskega svetnika V. pol. skup. ing. Ljudevit Fettich-Frankheim, za računskega inšpektorja VI. pol. skup. Drago Brzin in Oton Vulc; pri ravnateljstvu drž. rudnikov v Kreki: za račun, inšpektorja VI. pol. skup. Avgust Jeršinovič; pri rudarski šoli v Celju: za rudarskega višjega pristava VII. pol. skup. ing. Dušan Rudolf; pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani: za račuiv skega inšpektorja VI. pol. skup. Ivan Češmiga; pri ravnateljstvu dr. rudnika v Zenici: za rudarskega svetnika VI. pol. skup. Alfred Miček; za šefa računovodstva VI. pol. skup. Štefan Malič, za višjega tehn. nadzornika VII. pol. skup. Ivan Vrbič; pri ravnateljstvu drž. rudnika v Kaknju: za rudarskega svetnika VI. pol. skup. ing. Milan Vidic, za višjega tehn. manipulanta VII. pol. skup. Dragotin Polanc; pri ravnateljstvu drž. rudnika v Velenju, prometna uprava v Zabukovcu: za višjega tehničnega manipulanta VII. pol. skup. Anton Velikanje; pri ravnateljstvu drž. rudnika v Banjaluki: za rudarskega višjega pristava VII. pol. skup. Franc Uršič; pri ravnateljstvu drž. rudnika v Ugljemku: za rudarskega višjega pristava VII. pol. skup. ing. Alojz Novak; pri rudarskem glavarstvu v Sarajevu: za rudarskega višjega pristava VII. pol. skup. ing. Dušan Debevec.
Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davne znana naravna
Franz-Josefova
grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je Franz-Josef-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.	_Pel, reg. 3. br. B0474/3B
Poziv.
Zaradi prestanka dosedanje pravice za izvrševanje obrta rednega prevoza oseb z motornimi vozili na progi Stična-Zužemberk se interesenti za to progo vabijo, da vlože prošnjo za izdanje obrtnega dovolila po predpisu § 95 obrtnega zakona in čl. 15 ministrskega pravilnika z dne 16. maja 1935, SI. 1. št. 359, do 15. septembra 1936. — Kr. banska uprava dravske banovine.
—	Vlaki v Stično in nazaj. Gospodje duhovniki I Oznanite v soboto zjutraj s prižnice natančno ljudem: V Stično vozijo tile izredni vlaki: v soboto popoldne ob 3 iz Novega mesta in Ljubljane, v nedeljo zjutraj pa ob 4.25 iz Novega mesta. Vse ženske naj gredo v nedeljo zjutraj, da prejmejo sv. obhajilo v Stični.
—	Služba božja na planinah. Aljaž.ev klub obvešča planince in prijatelje gora, da bo služba božja v soboto in nedeljo na sledečih postojankah: Kamniška Bistrica ob 9, kapelicn sv. Cirila in Metoda, zabreška planina pod Stolom ob 9, Kofce ob 10. V Vratih na praznik ob 10 in na Veliki pla: nini na praznik ob 10. Na Kredarici na praznik ni maše, pač pa je v nedeljo, dne 16. avgusta, ob 6 in 10.
ZOPET JESEN
—	Dobrova pri Ljubljani vabi. Pobožnost »Šmarnih maš« prične na praznik Marijinega Vnebovzetja in traja do nedelje po Marijinem rojstvu. Kdor obišče v tem času župno cerkev na Dobrovi, zadobi popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Vse nedelje in praznike so sv. maše ob 5, 6, 8, 9 in J411- Popoldne ob 4 pridiga in slovesne pete lita-tlfje M. B. Na praznik Marijinega Vnebovzetja ima popoldne pridigo p. Ludvik Dovč OFM, v nedeljo pa novi dobrovski kaplan g Jožef Vovk. Vsi častilci dobrovske matere Božje so jirav iepo vabljeni.
—	Občni zbor Slomškove družbe bo v četrtek, 27. avgusta po prihodu jutranjega vlaka na Brezjah. Natančni spored sporočimo v prihodnjih dneh, danes sjioročanio, da bo poleg poročil odbora tudi še nekaj prav zanimivih predavanj. Vee članstvo od blizu in daleč najtoplejše vabimo, da se tega občnega zbora v najobilnejšem številu udeleže. Prejšnji večer bo za tiste, ki bodo že prispeli na Brezje, prijateljski sestanek. — Odbor.
—	Pozor gg. zdravniki in medicinci! Podpisana uprava je sprejela do danes 32 potnih listov. Zaradi tega pozivamo vse ostale gg. zdravnike in medicince, da nemudoma pošljejo od oblasti vidi-rane potne liste na upravo, da jim more pravočasno preskrbeti potrebni vizum. Ker je uprava od centralnega odbora sprejela do danes le 25 legitimacij, katere bo takoj dostavila tozadevnim priglašencem, se pozivajo vsi ostali gg. zdravniki in medicinci, da nakažejo takoj kvotizacijo po 150 Din za osebo ali na Kreditno sanitetno zadrugo v Belgradu, Zeleni venac 3, čekovni račun 56.438, ali pa kar na podpisano upravo, ker sicer ne dobe legitimacije in drugih važnih informativnih listin. Gospodje, ki so plačali omenjeno vsoto kje drugje, naj. takoj urgirajo pri Sanitetni zadrugi. Glede potovanja samega se obveščajo gg. zdravniki in medicinci, da odhaja iz Belgrada v petek, U. septembra ob 8 zjutraj specijalni vlak v Sofijo, kateremu se bodo priključili posebni vozovi iz notranjosti naše države, ako se bo zglasilo za nje najmanj 50 oseb. Iz Sofije same se bo vračal dne 16. septembra specijalni vlak v Belgrad, ako se bo zglasilo zanj najmanj 300 udeležencev za III. razred ali za 200 za II. Potni stroški od Belgrada do Sofije in nazaj v Belgrad znašajo 260 Din za II. razred in 180 Din za III. razred. Osebe, ki žele potovati s specijalnim vlakom od Belgrada do Sofije in nazaj, morajo to naznaniti do 25. avgusta Jugoslov. kreditni sanitetni zadrugi, Belgrad, Zeleni venac 3 in ji poslati zgoraj navedeno potnino po čeku, katerega prejmejo te dni z legitimacijo. Več v legitimacijah in v informativnih listinah, ki se sprejmejo po plačilu kvotizacije. — Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani.
—	Službe za cestarje. Banska uprava razpisuje v območju okr. cestnega odbora v Radovljici tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer za naslednje cestne proge: 1. banovinska cesta 1. redp št. 2: Bohinjsko jezero—Bohinjska Bistrica—Bitnje —Zagorica—Lesce—Radovljica do zveze z držjjvno cesto št. II; 2. banovinska cesta 2. reda št. 103: Bitnje—Srednja vas—Bohinjsko jezero; 3. banovinska cesta 2. reda št. 105 (Javornik) zveza z državno cesto št. II—Rečica—Bled—Zagorica; 4. banovinska cesta 2. reda št. 107: Bled—Zasip. — Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je treba vložiti do 15. septembra 1936 pri cestnem odboru v Radovljici.
Izborno se počulite, ako uporabljale »Ssnope d« prašek proti potenju nog — diskretnih delov telesa — saj je višek higijene! »Sanoped« dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
—	Sprememba voznega reda na progi Murska Sobola-Ormož in Ljuiomer-Gornja Radgona-Radkersburg. I. Proga: Murska Sobola-Ormož. Pričenši s ponedeljkom dne 17. avgusta t. I. odhaja popoldanski potniški vlak štev. 8725 iz Murske Sobote ob 13.43 in prihaja v Ljutomer ob 14.21, iz Ljutomera odhaja ob 14.35 in prihaja v Ormož ob 15.32 . — 11. Proga: Ljulomer-Gomja Radgona-Radkersburg. Opoldanski mešani vlak št. 8831 odhaja tz Radkcrsburga ob 12.01, prihaja v Gornjo Radgono ob 12.07, odhaja iz Ciornic Radgone ob 12.37 in prihaja v Ljutomer ob 13.50. Popoldanski potniški vlak št. 8814 odhaja iz Ljutomera ob 14.30, prihaja v Gornjo Radgono ob 15.19, odhaja iz G. Radgone ob 15.30 in prihaja v Radkersburg ob 15.35. Odhodni podatki za vmesne postaje so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj ua prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grcnčlce«._
—	Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnico, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištol D., Ljubljana, Povše-lova 4a.
—	23. avgusla izlel v Poslojnsko jamo. Do 19. avgusta nam pošljite točen naslov, poklic, rojstne podatke, ime očeta in 140 Din na naslov: »Po božjem svetu, Ljubljana, Wolfova ulica 1.
—	Udeležile se Putnikovcga dnevnega avtobusnega izleta Opafija-Sušak za 60 Din.
»Putnik« Ljubljana organizira aulobusni izlel v Omišali na otoku Krk^od 15. do 16. avgusta t. 1. Dne 16. avgusia bo v Omislili narodna prireditev — »Krčki Dan — 11. Festival« z narodnima plesi v
narodnih nošah in petjem narodnih pesmi. — Podrobne informacije daje »Putnik« Ljubljana.
—	Trgovine bodo na praznik v soboto, dne 15. I. m. in v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani ves dan zaprle. — Združenje trgovcev v Ljubljani.
—	Nogavice in čevlje ohranite trpežne, ako jih znotraj potresetc s »Sanopedom« — dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. »Sanoped« razkuži polno vlago, nogavice ostanejo čiste, usnje ne poka, šivi ne izpuste, kožo nog ne razjeda potenje. Stokrat se izplača »Sanoped«.
—	V Belo Krajino 23. in 30. avgusta na žeg-nanje k Trem Faram: z avtom čez Zužemberg— Semič—Črnomelj—; nazaj. Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu, Ljubljana. Wolfova ul. 1.
Pojdimo v Stično!
V" udeleženci iz Ljubljane, ljubljanske oko lice tn z Gorenjskega se odpeljejo v Stično s posebnim vlakom, ki odhaja v soboto popoldne ob 3 z glavnega kolodvora. Vlak obstaja na vseh postajah od Ljubljane do Stične. Dolenjci, zlasti No-vomeščani se vozijo tudi s posebnim vlakom, ki odhaja ob treh popoldne iz Novega mesta. Slovesen sprejem cerkvenih knezov in svetnih dostojanstvenikov bo pred kolodvorom v soboto ob 5 popoldan. Vsak udeleženec kupi izletniško karto, ki velja od sobote opoldan do ponedeljka opoldne. Vožnja stane 13 Din. Udeleženci morajo imeti znake, ki opravičujejo k vsem prireditvam.
Narodne noše iz Ljubljane naj potujejo tudi s posebnim vlakom ob treh popoldne ter se v Stični uvrste za zastavo Prosvetne zveze vn fanfaro. Tako bodo sodelovale pri sprejemu in sprevodu od kolodvora do Stične že v soboto. Druge narodne noše naj pa pridejo gotovo v nedeljo k zaključni procesija in k stanovskim zborovanjem.
Godbe, ki sodelujejo, igrajo izključno one pesmi, ki so iih igrale lansko leto na kongresu. Prostovoljno sodelujejo poleg godbe Združenja poštnih zvaničnikov in služiteljev sekcije dravske banovine tudi cerkvena godba iz Žužemberka.
Posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane v soboto ob 3 popoldne, odhaja iz Stične v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16.40. Tako, da imajo vsi udeleženci iz Ljubljane, Gorenjske in Notranjske zveze z večernimi vlaki.
Ljubljana
© Sv. maša za turiste. Jutri na praznik Marijinega Vnebovzetja in v nedeljo bo sv. maša za izletnike in turiste ob 4.14 v kapeli »Vzajemne zavarovalnice« pred odhodom turistovskih vlakov.
0 Berenson v Ljubljani. Včeraj smo poročali o prihodu znamenitega angleškega umetnostnega zgodovinarja Bernharda Berensona v Zagreb. Včeraj ob 1 pojjoldne pa se je Bernhard Berenson, ki je na svojem polju svetovna kapaciteta, pripeljal 7, avtomobilom v spremstvu svoje tajnice, v Ljubljano. V Ljubljani ga je pozdravil dopisnik Pres-biroja g. Zobec. G. Berenson se je nato v spremstvu konzervatorja dr. Steleta ogledal najbolj važne umetniške spomenike v Ljubljani. Ogledal si je Narodno galerijo, muzej ter nekatere ljubljanske cerkve, zlasti pa stolno cerkev, kjer je občudoval Quaglijeve freske. Ogledal si je tudi Robbov vodnjak pred magistratom. S sprejemom v Ljubljani je bil zadovoljen, ter so mu stare ljubljanske umetnine zelo ugajale, ker je sam specialist za umetnine pred 17. stoletjem. Po ogledu umetnin v Ljubljani se. je g. Berenson • odpeljal na Bled.
© Vpisovanje na tehniški srednji šoli, delo-vodski, moški in ženski obrtni šoli v Ljubljani bo dne 1. in 2. septembra Sprejemni in vpisni pogoji so objavljeni na šolski razglasni deski. Vsa potrebna pojasnila daje šolska uprava ustno ali pismeno.
© Meslna ženska realna gimnazija. Popravni izpiti se vrše 29. in 31. avgusta. Vpisovanje je 3. in 4. sept. Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje 13. sept., sprejemni izpit 14. sept. Sprejemni pogoji: meščanska šola z završnim izpitom ali nižja gimnazija 7. n. t. i Najstarejši trgovski učni zavod, ustanovljen 1899. leta. Pravica javnosti. Provrstni strokovni pouk, kvalificirane učne moči, krasni učni uspehi. Enoletna gospodanjska šola Mladika. Vj>isovanje 29. in 30. sept. Pričetek pouka 1. okt.
ZOPET JESEN -t^o^jsf
© Gosjx>dinjam, ki potrebujejo služkinjo ali
postrežmeo se priporoča posredovalnica društva za varstvo deklet, Kotnikova ul. 8. (Zavetišče Kolodvorskega misijona). Posredovalnica je odprta dnevno, razen nedelj in praznikov od 8.30 do 10 dopoldne in od 16 do 18 popoldne.
0 Vdova ga. Hufnagel sc zahvaljuje vsem gg. predstojnikom, tovarišem in zdravnikom pok. moža Viktorja Hufnagel, podnadzornika policijske straže v Ljubljani, ki so njenemu pok. možu ob bolezni in smrti stali ob strani ter počastili njegov spomin ob pogrebu. Enako se zahvaljuej hidi duhovščini in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
© Popkušen samomor. Poklicni reševalci so bili včeraj v opoldanskih urah [»klicani na Glince, na Tržaško cesto, kjer se je v samomorilnem namenu zastrupila 33 letna ženska. Zaradi nekega prepira s sosedami je dobila živčni napad ter je izpila znatno količino salmijaka. Dobila je hude opekline po grlu, vendar pa upajo, da bo okrevala.
Cel ie
Stavka gradbenega delavstva traja dalje.
Stavkujoči delavci nabirajo po Celju prispevke v gotovini in naturalijah. V sredo popoldne so neki delavci pobirali prav tako prispevke na svojo pest, nato pa del živeža, ki so ga nabrali in gotovine izpremenili v alkoholno pijačo. Temu je pa kmalu prišla na sled policija in zahtevala od delavstva, da se nabira samo pod firmo delavske organizacije. Prav tako kakor gradbeni delavci, stavkajo tudi delavci uslužbeni pri regulaciji Savinje, čeprav se zanje s sprejetjem tako zvanega ljubljanskega sporazuma jioložaj no bo prav nič izboljšal, temveč celo poslabšal. Štrajkajo pač iz solidarnosti do stavbinskega delavstva.
13 Hmeljski obiralci prihajajo. Letos so začeli prihajati hmeljski obiralci nekoliko prej kakor pa običajno druga leta, ko so večje skupine začele prihajati šele po 15. avgustu. Tako jc v sredo pripeljal 7, Grobelnega poseben vlak okrog 350 hmeljskih obiralcev, prav za prav obiralk. V Celju pričakujejo obiralce navadno kmetje, ki jih nato z vozovi odpeljejo na svoja posestva. Mnogi obiralci, ki so prišli prezgodaj, pa še niso mogli dobiti dela, pa hodijo od hiše do hiše v Celju in prosijo, ker se pač morajo nekako preživiti.
& Program javnih del pri mestni občini v zimski sezoni 1936-37. Pri mesntem poglavarstvu se pripravlja za zaposlitev breziioselnih v zimskem času program javnih del in sta zaradi pravočasne naprave načrtov in proračunov bila v ponedeljek in v sredo komisijonalna ogleda nameravanih del.
& Roparski napad. V sredo se jc peljal ob 8 zjutraj gostilničar Car Danijel iz Slov. Bistrice s kolesom v Celje. Med potom so ga napadli nežna ni moški in zahtevali od njega denar. Pri napadu
je Car padci s kolesa in si zlomil desno roko. Ko so neznani napadalci Carja preiskali in ugotovili, da nima pri sebi nič denarja, so ga izpustili in pobegnili.
& Preprečen požar. V sredo se je ob 10 zvečer v avtodelavnici Štefana Haselbacha na Krekovi cesti zaradi razgrete peči vnel bencin in olje na tleh. Domači so ogenj takoj opaziti in pogasili, tako da gasilcem, ki so bili jiozvani, ni bilo treba stopiti v akcijo. Škoda je neznatna, bila pa bi lahko veliko večja, če bi ne bili j>ožara preprečili, ker so bili v garaži trije avtomobili in manjša zaloga bencina in olja.
Maribor
Jubilej mariborskega obrtnika
Gospod Josip Raček je 12. avgusta obhajal 40 letnico, kar je samostojen dimnik, mojster v Mariboru. Gosp. Raček je v Mariboru in okolici znana osebnost, katerega vse spoštuje. Raček je bil rojen leta 1868 v Ljutomeru kot sin trgovca. Dimnikarske obrti se je izučil v Mariboru in je od tega časa neprestano bival v našem mestu. Raček je bil zelo aktiven član mariborske gasilske in reševalne čete in bil dolgo njen poveljnik. Udejstvoval se je tudi pridno kot član cerkvnega pevskega zbora v stolnici, kot organizator naših obrtnikov in je tudi javno nastopal. Sodeloval je tudi pri Društvu katoliških mojstrov. Igral je vodilno ulogo pri mnogih naših organizacijah. GosjkkIu Raceku tudi naš list kot staremu zvestemu naročniku in prijatelju iskreno čestita!
*
□	Smrt pod avtomobilom. Ko se je včeraj zvečer 25-Ietni hlapec Josip Repnik iz Gradišča na kolesu svojega gospodarja Franca Tretjaka hotel odpeljati v mesto po čevlje, ga je zadela huda nesreča. Ko se je odpeljal z dvorišča, se ni ozrl po cesti. V tem trenutku je pripeljal osebni avto, ki je kolesarja tako močno zadel, da je kolo vrglo deset metrov daleč, Repnik pa je obležal sredi ceste z razbito glavo. Takoj so ga pripeljali v bolnišnico, vendar je pa ponoči podlegel dobljenim poškodbam. Avto je šofiral prokurist firme Chroroos, tvornice tiskarskih barv, Viljem Weisinger iz Zagreba.
□	Odlikovanje. S kr. ukazom je bil z redom sv. Save V. stopnje odlikovan g. Kari Stržina, bivši župan na Pobrežju. G. Stržina je že 40 let za-
foslen kot stavec, oi 1. 1905 kot strojni stavec v iskarni sv. Cirila. Po prevratu je bil obč. tajnik na Pobrežju, član gerentskega sosveta, 4 leta podžupan in 6 let župan ter član okrajnega zastopa v Mariboru, K odlikovanju čestitamo!
O Nevihta povzročila veliko škodo. Huda nevihta, ki je v sredo zvečer okoli pol seimih divjala nad Mariborom in okolico, je na električnih napravah in napeljavah povzročila občutno škodo. V transiormatorsko postajo na Pobrežju je udar rila strela, ki je poškodovala vse aparate, rattotUli streho in odkrušila omet. Zaradi nevihte so nastopile motnje v električnem pogonu in razsvetljavi v meljskih tovarnah. Trpele je tudi telefonsko omrežje. Nevihta je povzročila 10.000 Din škode.
□	Drž. klasična gimnazija v Mariboru. Na tem zavodu bodo popravni izpiti po sledečem redu: Popravni nižji tečajni izpit 25. avgusta, zjutraj ob osmih, popravni višji tečajni izpit, pismeni 25. avgusta, ustmeni 26. avgusta, obakrat zjutraj ob 8. Drugi popravni in razredni izpiti se pričnejo 27. avgusta ob osmih zjutraj. Podrobni načrt je nabit na razglasni tabli v šolski veži. Vpisovanje se bo vršilo po razporedu, kakor je objavljen v letnem izvestju.
□	Strela udarja in vžiga. Včeraj proti večeru je nad Mariborom in okolico divjala huda nevihta. Okoli pol sedmih je strela udarila v hišo vpok. uradnika Franca Zakoška v Slomškovi ulici 22 na Pobrežju. Najprej je udarila v elektr. števec, odtod je šla skozi zid v podstrešno kuhinjo, v sobo in skozi streho na prosto. Tri otroke zakoncev Trbo-nja, ki stanujeta v podstrešnem stanovanju, je strela onesvestila. V kuhinji je strela povzročila požar, katerega so stanovalci sami pogasili.
Q V bolnišnici je umrla 31 letna pogodbena poštarica v Cirkovcah Anica Čebular. Pogreb bo iutri pop. ob treh na pokopališče na Pobrežju,
□	Lep dar. Tvrdka Doctor in drug je mariborski rešilni postaji darovala Din 1500, za kar se reševalna in gasilska četa najiskreneje zahvaljuje.
□	Uprava »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta 1, ima na prodaj nekaj časopisnega papirja po Din 3 za kg.
□	Vlom v trgovino. V Breznem so dosedaj še neznani storilci vlomili v trgovino trgovca Pavla Pinteriča. Vlomilci so razširili mrežo na oknu in tako prišli v notranjost ter odnesli raznega ma-nufakturnega in špecerijskega blaga ter nekaj drobiža v vrednosti nekaj nad 3000 Din.
□	Utopljenca so našli. V G. Bistrici so delavci v gozdu veleposestva Zichija podirali drevje. Ko so se približali Muri, so našli v stranskem rokavu utopljenca, ki se je zataknil na jelšo, ležečo v vodi. Utopljenec je star 18 do 20 let. Truplo je moralo ležati v vodi že kakih 20 dni, ker je že razpadalo. Utopljenec je imel na sebi skoraj nov moder predpasnik. Domnevajo, da ej pri kopanju utonil.^ Ni izključeno, da ga je Mura prinesla iz Avstrije, ker v tamošnji okolici nikogar ne pogrešajo. Utopljenca so pokopali na tamkajšnjem pokopališču,
□	Ipavčeva pevska župa v Mariboru je priredila v času od 3. do 8. avgusta ferijalni tečaj za zborovodje. Zanimanje udeležencev za predavanja je bilo veliko ter so izrazili željo, da bi se tak tečajprihodnje leto ponovil.
□	Potovalna pisarna Putnika opozarja, da bi letarna in menjalnica na Aleksandrovi cesti ob nedeljah in praznikih ne poslujeta. Vozne karte za inozemstvo se morejo pri Putniku naročiti par dni pred potovanjem. Tudi vozne karte za tuzem-stvo se morejo nabaviti dva dni pred potovanjem. Propagandna pisarna s priključeno menjalnico na glavnem kolodvoru posluje ob nedeljah in praznikih dopoldne od 8 do 12 ter ob prihodu in odhodu vseh dnevnih in nočnih vlakov.
□	Mariborski Putnik priredi v dneh od 23. do 26. avgusta drugi izlet z autokarom na Grossglock-ner, v Salzburg in Salzkammergut. Ker vlada za ta izlet veliko zanimanje, se je treba takoj oglasiti. Vozna cena Din 380. Kolektivni potni listi!
□	Žrtev avtomobilske nesreče. V torkovi številki smo poročali, da je neki avtomobilist na križišču cest v Pesnici povozil 60 letno posestnico Jožefo Očkar, ki so jo morali radi težkih notranjih poškodb prepeljati v bolnišnico. Snoči ie podlegla poškodbam. Naj počiva v mirul
Posojila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev
Naš stvarni članek o posojilih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, je dal povod Jutru, da ugotavlja, da kvota posojil, ki jo dobi Slovenija, ni pravična za Slovenijo, Pravi, da bi imela pravico Slovenija do veliko večjega posojila kot okoliš belgrajskega okrožnega urada. Očividno pisec članka v Jutru ni točno prečital našega članka, zato mu še enkrat ponovimo sleJeče:
Ključ je napravljen po razmerju, po katerem so posamezne pokrajine udeležene na glavničnem kritju rent in pokojninskega sklada uredništva. Po tem ključu odpade na Slovenijo 16% ali 8 milij. Din (od 50, ki so na razpolago). Gre torej za ključe po pokrajinah, ne pa po okoliših posameznih uradov. Posojilo mesta Belgrada spada v okoliš bivše Srbije in Črne gore in se računa v kvoto za to pokrajino. Ta pokrajina pa je znatno večja kot vsa Slovenija, saj je to razvidno tudi že iz števila zavarovancev.
Po poslednjih podatkih za marec v »Radnički zaštiti«, ki priobčuje statistiko zavarovancev za vso državo, je razvidno, da je bilo število zaravo-vancev pri belgrajskem Okrožnem uradu 80.465, pri niškem 29.078 in skopljanskem 29.682, skupno torej 139.125 članov brez bolniške blagajne belgraj-ske trgovske omladine, dočim je ljubljanski okrožni urad štel tedaj 79.447 članov.
Kot smo dejali, je dobil Belgrad posojilo iz kvote za Srbijo in Črno goro, torej za celo pokrajino, Stvar srbskih delegatov v ravnateljstvu Osrednjega urada je, da priporočajo razdelitev posojil, ki odpadejo po omenjenem ključu na njih pokrajino.
Tudi če vzamemo za osnovo prispevke za nezgodno zavarovanje, dobimo tole sliko;
Plačani prispevki za nezgodno zavarovanje so znašali pri ljubljanskem okrožnem uradu 9.1 milij. Din, pri Trg. boln, in podpornem društvu pa 0.7 milij. Din, skupno 9,8 milij., dočim je bilo skupno v vsej državi plačano 61.2 milij. Torej je bilo v Sloveniji plačanih nekaj nad 16 odst. Tudi po tem ključu dobi Slovenija isti odstotek vrnjen. Kar pa tiče Belgrad, spada, kot smo že omenili, v kvoto za vso Srbijo, torej na podlagi podatkov za
Dohodki naših železnic
Kaj da Slovenija
Iz članka g. N. G. v zagrebškem »Ekonomistu« posnemamo, da so znašali v preteklem računskem letu 1935/86 železniški dohodki skupno 1.934.7 milij. (1934/35 1.881.05 in 1933/34 1.908.8 milij.) Din. Povečanje dohodkov je pripisovati višjim dohodkom od blagovnega prometa, saj so se od 1934/35 na 1935/36 povečali od 1.097.8 na 1.140.5 milij. Din, padli pa so dohodki od potniškega prometa od 492.24 na 481.6, prtljage in ekspresriega blaga od 15.84 na 15.73 milij. Zlasti pa da je padel donos inozemskega blagovnega prometa: od 375.2 na 296.85 milij. Din.
Število potnikov na naših železnicah je 1. 1981 znašalo 40.1 milij., 1. 1932 je padlo na 23.3, leta 1833 na 29.85 in iani na 28.66 milij Din. Lani pa ie 1- marcem znatno znižana potniška tarifa ter je število potnikov naraslo na 35.87 milij. Tudi treh mesecih letos je število potnikov znat-nd-prekašalo število v odgovarjajočih mesecih lani. To velja tudi za marec, ko je bila obe leti v veljavi znižana potniška tarifa. Marca 1935 je bilo 2.63 milij. potnikov, marca letos pa 3.4i2 milij. Kako bo letos, bo kmalu pokazala statistika, ker je bila potniška tarifa povišana dne 1. aprila.
Nadalje so objavljeni zanimivi podatki o transportnih dohodkih po področjih železniških ravnateljstev. Od vseb dohodkov je dalo ravnateljstvo Ljubljana 406.3 milij. ali 21% ter so znašali dohodki na 1 km proge 351.745 Din, na 1 uslužbenca pa 41.885. Na področju zagrebškega žel. ravnateljstva so znašali dohodki 503 milij. ali 26% vseh dohodkov na km pa 227.713 Din, na 1 uslužbenca 31.050 Din. Belgtad izkazuje 483.7 milij. Din dohodkov, t. j. 25%, 183.417 na km in 27.172 na 1 uslužbenca. Subotica je imela dohodkov 367.6, 19% na 1 km 193.672, na 1 uslužbenca 40.843 Din. Sarajevo je imelo dohodkov 174.1 milij., 9%, na 1 km proge 111.346, na 1 uslužbenca 16.583 Din. Iz teb podatkov je razviden veliki pomen našega ozemlja za železniški promet in kako velike vsote daje železniški promet baš na našem področju državnim železnicam in da bi bilo potrebno teniu primerno tudi uravnati vso železniško politiko zlasli kar tiče Slovenijo*
urade: Belgrad, Niš in Skoplje ter za Trgovsko omiadino. Ce so se lelegati iz Belgrada in Srbije odločili, da bodo dali vso kvoto Belgradu, potem je to njihova stvar, saj vedo, da za ostala mesta v Srbiji ne ostane nič.
Tako vidimo, da Jutrov boj za slovenske interese v zadnjih časih ni nič kaj na trdnih nogah, ker se v svoji vnemi spušča v kritiki predaleč in niti natančno ne prečita razlogov, ki so bili merodajni pri odrejanju kvot po pokrajinah. Zlasti pa je kritika Jutra glede kvote, neupravičena, ker so obstoječo kvoto 8 milij. slovenski člani ravnateljstvo ie zvišali na 9 milij., tako, da bo Ljubljana lahko dobila še eno posojilo v zneska poldrugega milijona Din, ki bi ga drugače ne mogla dobiti.
Zaradi popolnosti omenjamo še to, da bi mode slovenske občine dobiti še več posojil pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, če bi se prilagodile v svojih prošnjah odrelbam pravilnika o dajanju posojil, kar za druga mesta ni bilo tako težko. Navajamo samo en primer, da ^e je neka občina obrnila za posojilo na Osrednji urad. Ko ji je Osrednji urad odgovoril, da naj izpolni pogoje pravilnika in potem ponovno predloži prošnjo v presojo, dotična občina sploh ni več odgovorila.
Glede amortizacijske dobe navajamo le še, da naj Jutro kar povpraša v prejšnjem občinskem svetu, kjer je bilo dobro zastopano, pa bo zvedelo, da je prva ljubljanska prošnja sama navajala to amortizacijsko dobo. Obrestna mera tudi ni všeč Jutru. Ravnateljstvo Osrednjega uraia se je postavilo na stališče, da mora biti obrestna mera za vse enaka. Tako tudi ne bo razlike med Ljubljano in drugimi mesti, o čemer se bo Jutro kmalu imelo priliko prepričati in bodo demantirane njegove trditve.
Sicer pa je Jutrova vnema za slovenske interese prepozna. Veliko bolj bi se lahko uveljavila v prejšnjih časih, ko nismo dobili nobenega posojila, ne pa sedaj, ko baš ljudje, ki niso Jutru všeč, pomagajo, da pridemo do novega denarja v Sloveniji,
Postna hranilnica v juliju
Število Čekovnih računov je v vsej državi naraslo v juliju od 25.855 na 25.933. od tega pri podružnici v Belgradu od 6.866 na 6.911. v Zagrebu od 7.65I na 7.665, v Ljubljani od 6.793 na 6.797, v Sarajevu od 3.187 na 3.193 in v Skoplju od 1.358 na 1.367.
Razdelitev vlog na čekovnih računih pa je bila naslednja (v milij. Din):
31.7.1935 30.6.1936 31.7.1936
Belgrad Zagreb Ljubljana Sa rajevo Skoplje Skupno Hran. vloge
460.5
298.05 169.— 105.44
42.14 1.075.15
810.6
458.9	452.9
2915	275.7
172.1	168.35
96.56	104.3
51.08	48.9
1.070.2	1.045.17
904.7	921.14
Začasni trgovinski sporazum z Italijo
Iz Belgrada poročajo, la je naša vlada sprejela na znanje predlog italijanske vlade, ki ga je vsebovala italijanska nota od 29. julija. Pomočnik ministra zun. zadev g, Milivoj Pilja je prišel v Belgrad ter se je že začel pripravljati na pogajanja z Italijo. V naših merodajnih krogih prevladuje mnenje, da bo morala naša država več uvažati iz Italije, kot je uvažala doslej, zlasti še zalo, da se odpravi sedanji klirinški saldo.
K tem vestem dolaja še Jugoslovanski kurir, da se bodo začela pogajanja z Italijo še ta mesec v Rimu.
Sprejem gojenh
v knietijskn-gospodinjsko šolo v Marijanisču v Ljubljani.
S 1 novembrom 1936 se prične pel in trideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal deset mesecev.
Sprejete gojenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča v Ljubljani.
Teoretični pouk obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo,
Kulturni obzornik
Stiski samostan kot umetnostno zgodovinski spomenik
(K jutrišnjemu stiškemu dnevu.)
V	slovenskem umetnostnem spomeniškem gradivu zavzema stiški samostan s svojo baziliko eno najvažnejših mest. Osemsto let njegovega obstoja je pustilo najrazličnejše sledove na njegovem lelesu in opisati bom skušal vse dele, kakor so kronološko nasitija/li
V	romansko dobo sega stiska cerkev in najstarejši del samostana, križni hodnik. Cerkev je bila posvečena leta 1156. od oglejskega patriarha Peregrina, na čast Žalost« Materi božji. Rila je troladjina bazilika s prečno ladjo, srednja ladja jc počival« na pilastrih, na vzhodni slrani so bila telesa ladij zaključena od glavne in dveh stranskih apsid, križišče je nosilo kupolo, ladje jc pokrival raven lesen, kasetiran strop, stene severne stranske ladje, prečne in stene svetlobnega nadstropja glavne ladje so bile predrte od romanskih oken. Danes nam je od te romanske bazilike ohranjeno: na vzhodu temelji dveh stranskih ap-sid in temelji glavne, letos odkrite apsidc, dalje zidovi stranskih in glavne ladje s svetlobnim nadstropjem z romanskimi okni, ter prečna ladja z zgoraj ohranjenimi romanskimi okni. Za časa ba-rokizacije ic bila bazilika na zapadu za par metrov skrajšana, pri čemer je bila odstranjena prvotna romanska fasada, ohranjeni so šc temelji ladjinih zidov. V severni steni današnje stranske ladje jc vedno restavrirano romansko okcnce, ler pet zazidanih romanskih oken. Sledovi oken iz istega časa so vidni tudi v fasadni steni severne prečne ladje. Iz iste dobe je tudi križni hodnik, pri katerem pa si moramo odmislili njegov obok, ki datira že v dobo prve golike. Pristno romanske so torej notranje stene hodnika 7. letos odkritimi slikami na belež, predstavaljajočimi grbe. Iz te dobe je čudovito lepa konzola v scverozaptidncm oglu hodnika, predstavljajoče krilato bilje s člo-veš-ko glavo n« dolgem vratu.
Kdo so bili ti umetniki, ki so na lem ozemlju, oddaljenem od tedanjih kulturnih in umetnostnih
žarišč tedanje Evrope, ustvarili tako precizno in arhitektonsko popolno baziliko ter prepričevalno plastiko? Listina iz časa od 1164, —1180. 1. pove, da so sodelovali pri zidanju samostana zidarji iz dalj nji h krajev, omenja se »Michael homo latinus, arte vero cementarius tempore antcccssorum no-strorum de longinguis provinoiis adveniens.« Verjetno jc, da je to Francija in da je ta arhitekta Francoz, ter da je enkrat prava velika umetnost iz svojega rodnega kraja prišla v to umetnostno povsem zapuščeno provinco. Tako je torej na našiih tleh zrasiel arhitektonski organizem, ki v nasprotju s starokrščansko baziliko, poudarja trdno omejen prostor, izoblikuje namesto enovitega telesa več prostornih organizmov podrejenih osrednji dominanti križišča, ter namesto neracionalne idealistične zamisli uveljavi racionalno urejeno, materijo razkrajujoče telo. Toda raitio se izgubi ob naši konzoli iz križnega hodnika. Tu jc na delu ona druga, v romanski dobi šibkejša komponenta: fantazijska sila umetnikov. Človeška glava je nasajena na dolg kačji vrat, ta pa je povezan z živalskim krilatim truplom.
Na tej konzoli počiva rebro, ki je sotvorec enega izmed kvadratov križnega oboka v hodniku. Tu pa jc doma žc gotska umetnost. Kdaj je križni hodnik dobil obok, ni mogoče ugotoviti O kaiki prezidavi samostana nimamo do 15. stoletja točnejših podatkov. Parkirat, ko se sicer omenja samostansko poslopje kot »jam ruinoso«, tako I. 1256. in 1. 1389. ob inkorporaciji šentvidske fare, ko se med vzroki vtclešenja omenja tudi to, da je samostan »fabrica, struetura acdifiriis graniter colapsum«, vendar jc ta vzrok inkorporacijc najbrž pretiran, če ne izmišljen. Obok jc stilistično naibržc iz 13. stoletja, za to dobo govorijo zlasti profili reber, ki so hruškaste oblike. Drugič je položil gotski umetnik roko na samostan, ko so sc morale umakniti romanske apside, ko jc zrostel na vzhodu cerkve nov gotski prezbiterij. Kdaj je ta nastal, tudi ni znano. Možno, da v 15. stol., ko se je izvršila večja prezidava na samostanu, po I. 1475., to je po napadu Turkov, ki so samositan oplenili in zažgali. Okoli 1482. I. popravi razrušeni samostan opat Oswald in mogoče je, da je tedaj nastal. Tretjič je gradil gotski arhntakt na samostanu tcdfvj, ko jr n^MH?1, v svojih stenah šc danes ohranjena ku<pi!cljskn dvorana, brezdvo-mti obokana z gotskim obokom, ter opremljena
mlekarstvo, knjigovodstvo iu kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živino-zdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo.
Gojenke se praktično vadijo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju in likanju, mlekarstvu in sirarstvu ter v vrtnarstvu Vadijo se tudi v ravnanju r, bolniki.
Učenke, ki ee želijo izvežbati za samostojno vodstvo gospodinjskih obratov, morejo ostati v šoli dve leti, da spopolnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje.
Popolna oskrbnina znaša mesečno 450 Din. Za manj imovite je na razpolago par polovičnih mest.
Vsaka gojenka naj vzame seboj obleko, perilo in obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazino, štiri brisač« in štiri servijete. Perilo je lahko iz domačega platna.
Dekleta, ki hočejo vstopiti, morajo:
1.	dovršiti 16 leto;
2.	predložiti zadnje šolsko izpričevalo;
3.	navesti stan in poklic staršev;
4.	predložiti obvezno pismo: a) staršev ali varuha, da zanjo plačajo vse stroške šolanja, b) učenke, da «e bo ravnala po bišnem redu.
S temi podatki in prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se pošljejo na vodstvo gospodinjske šole v Ma-rijaniščn r Ljubljani
vsaj du 15. septembra 1936. ★
Zmanjšanje dobička Trepče. Rudnik Trepča izkazuje za drugo četrtletje 1936 letos prebitka (brez davkov in odpisov) 86.975 funtov šterlingov (to pa radi štrajka v rudniku Stantrg), kar da 14 šilingov za tono. V prvem četrtletju 1936 je znašal dobiček 132.773 tuntov ali na tono 17 šilingov. Producirana količina rude znaša 124.475 ton (prvo četrtletje 156.231 ton).
Skoraj polovica naše banovine je pokrita z lesom in vendar še vedno ne poznamo vrednosti domačega lesa. Gozdovi nimajo skoraj nobene cene več in zalo moramo pričeti sami rabiti svoj les predvsem v stavbarstvu, a ludi za ceste in vodna dela. Kako negospodarsko in potratno smo do sedaj delali s svojim lesom, nam bo dokazala velika državna propagandna razstava »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra.
Izvoi naše koruze v Francijo. Iz Pariza poroča Havas, da je francoski senat soglasno sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da se pogaja z jugoslovansko vlado za izvoz naše koruze v Francijo.
»Ekonomist«. Zagreb, prinaša v dvojni številki članke o gospodarstvu v Albaniji, o aktuelnlh vprašanjih naše zunanje trgovine, nemški politiki v jugovzhodni Evropi, kmetijskih zbornicah, o gospodarskih revizorjih, o kulturi bombaža v južni Srbiji ter o življenjskih pogojih državnih uslužbencev. Poleg tega je obilen pregled
Prva sankcinnietičiia država je stopila v odnn-šaje z Italijo. Iz Rima poročajo, da je bila podpisana začasna trgovinska pogodba med Italijo in Francijo. Ta pogodba je prva. ki jo je sklenila Italija s sankcijsko državo. Gre za obnovo trgovinskih odnošajev med obema državama. Potem pa bo prišlo do nove ureditve trgovinskih odnošajev med obema državama.
Borza
Dne 13 avgusta 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.48—858. dočim se je na zagrebški borzi neznatno učvrstil na 8.4050 do 8.5050, na belgrajski borzi pa se je učvrstil na 8.3088—8.4988 Grški boni so beležili v Zagrebu 29.50 blago, v Belgradu 2915- 29.85. Angleški funt je oslal v Ljubljani neizpremenjen na 238 -238.50. dočim je v Zagrebu in Belgradu beležil 238 denar. Španska pezeta je v Zagrebu beležila 6.20 blago.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.50 do 13.70, na zagrebški borzi na 13.850—13550, za sredo septembra na 13.35—1355 V Belgradu so Deleži 1 i 13.3852—13.5852.
Italijanske lire so se nudile v Zagrebu po 3.16.
Ljubljana. — Tečaji s	primo m.
Amsterdam 100 h. gold..........2966.73—2981.32
Berlin 100 mark............1754.01-1768.78
Bruselj 100 belg............735.61— 740.67
Curih 100 frankov..........1424.22—1131.29
London 1 funt..............218.95— 221.-—
Newyork 100 dolarjev , , , ,	4333.22—436953
Pariz 100 frankov............287.71— 289.15
Praga 100 kron..............180.47— 181.58
Skupni promet na zagrebški	borzi je znašal brez kompenzacij 948.416 Din.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 30.2020, London 15.4225. Ne\vyork 306.875. Bruselj 51.715, Milan 24.175, Amsterdam 208.325, Berlin 123.35. Dunaj 57, Stockholm 79.50. Oslo 77 50, Kopenhagen 68.85, Praga 12.68, Varšava 57.60, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.7875, Ruonos-Airee 0.8525
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 82 -83. agrarji 48—49, vojna škoda promptna 364—365. begluške obveznice 66— 67. 8% Blerovo posojilo 83—84. 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Dri. hip. banke 86-87.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83 den., agrarji 47 48 50. vojna škoda promptna 364 —365, obv. za javna dela 90 den., begluške obveznice 68 den., dalm. agrarji 65 den., 8% Blerovo posojilo 82.75—84, 7% Blerovo posojilo 73—7350, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—86.50, 7%stab posojilo 82.75 —84. — Delnice: Priv. agrarna banka 231—234, Trboveljska 130—135. Isis 15 den. Osj. sladk. tov. 135 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84—8475. agrarji 48.25—48.75 ( 48.25). vojna škoda promptna 364—364.75 —364.50). begluške obvoznice 68.75-69 ; 67.75—68 (68.25. 68), 8% Blerovc posojilo 82.50 den., 7% Blerovo posojilo 73.25 do 73.75 (73.75). — Delnice: Priv. agrarna banka 233 bi. (233.25).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Naznanila
%mmm^mmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmrn
Liubtiana
1 Zdravniki — člani zdravniškega odseka SK.4Sa imajo prijateljski so*tn.nok Da BrerJ&h dne 2St. V111. t. 1. Odhod I« IJubljatie 7. julranjlra navadnim vlakom.
1 Notno tluibo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyršev» cnsta 6, mr. Hočevar, Celovška c»ta 82, in mr. Gartue, Moste.
Cerkveni vestnih
Cerkev sv. Jaida. Jutri prnanilt Marijinega Vne bovzotda. Ob 8 slovesna sv. malt. Iivnja se: Instrumentalne Mieaa bi lion. B. M. V. zl. A. Rihovskjr. Giadnale: Propter vcritalem rj. P. Grinsbacher: nfert. Aissnm,i>U ust Marin ul. C. F. Krist.rau*. I'o maši: Danes odprto je sveto nebo 7.1 St. Premrl
Cerkev M. B. v KrISankah. Jutri prnv.nik Mariji-nega Vnohov7.et.ja. Ob pol 11 slovesna sv. mašn; i/.vsila se: Missa in hon. B. M. V. 7j. I. Gruber. Gradnsle: Propter veritatem /.I. P. Grieshacher: ofort. Assniiiipta est Marin 7.1. A. Rlhov«ky. Po maji: Dan«* odfrtn je sveto nobo il. St. Pronirl.
Cerkvena glasba v tranf. cerkvi n Ljubljani dni 15. avg. 19.H1 oh 9.15: Missa Itlioinborirer - A dnr Gra duale Griesbachor. Ofertorij <Assumpta nsli — Rihov-nky.
Poizvedovanja
Izgubljena Jo MU te dni usnjata listnica, v katari je bila med drugim tudi invalidska lofritimnrila. Pošten najditelj je nmproSon, da io vrne lastniku banu Zlomim. uslužbencu v ljubljanski bolnišnici.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Petek, U avgusta. 12: Plošča 7.n ploščo — iM*an» 7.mos pesmic veselih in godbo 7.a ples. — 12.45: Poro čila, vreme. — 13: Cas, »porod, obvestila. — 13.13-Plošča za ploščo — piisfinn /,mes p&stnic veuolih in g<)d 1» iii ples. — 14: Vreme, bona. — 18: Za delopus, (igra radijski orknster). — 18.10: Ženska ura: Gobe kot rastlinsko ali gozdno nicm (gn. Marink« Itntaji. — 19: Cas, vronie, poročila, spored, obvestila. — 19.30: N'ae. ura: Anion Gmajner: Ideja nacional. revolucije med Slovenci (ob priliki druge obletnice smrti gene rnifl M j istra.l. — 19.50: Zvoki 7, naloga jngn (plošče) 20.10: Zunanji polUNSnl proglnd (g. dr. A. Kuhar). — 20.30: Pojdite 7. nnm.l na Šmarno goro! Poster wpor«l. Hokopvs: Vinko Biten«, vodstvo: prof. Viko Knroit. _ 'SI: f:ns. vreme, poročila, spored. — J2.I5: Prenos iT. Berlina: Porofivlo n poteku olimpijskih tekmovanj (g. Ciril šoukal). — -£..10: Angleške plo«<*c.
Drugi programi t
Petek, 14. avgusta: Belgrad I: 18.10 Orkestralni koncert. 20: Prenos i7. Zagreba. »3: Premo* reportaže 7. berlinske olimpljade. - Belgrad II: JO ftal«ic. srbsk Verdnn, predavanjo publicista Bore Kestfa - Zagreb. 30 ViijolLnaki koncert Ivana Pinkn/ve, 31: Koncert t.reh kitar. 22: Reportaža 7, berlinske olimpljade 22:10: Pro no« plesno glasbe t« restavracije «ICden •. — Dunaj 19.(0: Vokalni koncert. 22.10: Vojaška glasbn. -Deutselilaiidsender: 20.10 Koncert radio-orkostrn in solistov. — Budimpešta: 23.30 Celo-konenrt n spromiio-vanjem klavirja - Milan: 30.40 Komorna cln«t,a. i 22.10: Vesela mnzika 23.15: Plesna glasba. — Rim I 30.40 TridoJansJta opereta, nato plesno glasba. Praga: 21 Komorna glasba. — 1 'aršava: .».25 III. deln-I nje opere -Mojstri pevci« (prenos n Salr.bnrga). 33: ■ Plesna glasba
slednja sodba, na južni strani zgoraj križanje, na severni steni nepojasnjen prizor, na zapadni sloni zgoraj uničena večja, le v zgornjem delu ohranjena reliefna kompozicija nekega mesla. Ti reliefi združujejo v sebi nekak prehod od naše gotike preko renesanse v barok Poglejmo samo poslednjo sodbo Vsa njena kompozicijo in ikonografski elementi so še čisto srednjeveški, gotski, toda gu-banjc draperije Matere božje na sliki Križanja pa l<aže že čisto baročni patos. Istodobno (1622 1) tn od istega opata doživi tudi cerkev svojo baro-kizacijo. Ta se izvrši v sledečem: ladje se na zapadu skrajšajo, nastane nova fasada, odstranijo sc v ladjah ravni stropi, v prezhiteriju gotski obok, vse skupaj pa dobi nov bečvnst obok, postavi se na zapadli v srednji ladji nov pevski kor, romanska okna se deformirajo v baročna, leta 1625. je postavljenih 14 novih oiterjev, dve leti preje pa se zgradi nov stolp. S tem jc borokizacija romanske bazilike popolna.
Poslednja epoha umetnostnega ustvarjanja na samostanskih objektih, ki je dala samostanu v glavnem tudi današnje lice, jc 18. stoletje. L. 1704. dobi trakt z današnjim glavnim vhodom lako obliko, kot jo ima danes. Zidavo vodi opat von Gal-lenfels Istega leta je bit končan današnji refek-torij, okrašen s slikami Tirolca Ferdinanda Stei-nerja, sredi 18. stoletja pa zgradi opat Taufferer takozvano opatovo kapelico, s čemer bi tudi juž-novzhodni trakt zadobil današnjo obliko. S tem ic samostansko poslopje dograjeno in tako se nam ic tudi ohranilo. Cerkvena oprava se mora umakniti novi, opat Tattffcrer postavi današnje oltarje klopi (I. 1768.) in kornc sedeže II. 1770). Tako je tudi v naši umetnosti tako plodno stoletje zapustilo na samostanu močne sledove. Kako različno jc s formalnega stališča nasproti baroku 17 stoletja Ploskovitost, čuvanje horizontal in vertikal kot glavnih estetskih faktorjev one dobe se umakne slikovitemu in oba zgornja faktorja zanftujo-čemu stilu, arhitektonske forme posameznih členov postanejo gibke, se ukrive, so »tektonske in z ozirom na celoto dekorativnega značaja (prim portale, okna, oltarje).
Tako smo spremljali samostan pri njegovem postanku od stoletja do stoletja, gledali smo njegovo pot in skušali razumeli la, v našem umet-nostno-zgodovinskem gradivu eden najodličnejših spomenikov.	5, M.
z danes ohranjenimi, kamenitimi kornimi sedeži (letošnje odkritje). Umetnostna volja, ki je dala križnemu hodniku današnjo formo, se ie kaj močno razlikovala od esleskega prepričanja arhitekta Michaela. Romanski lok nadomesti šilasti gotski lok, statični tektonski princip se umakne alcklon-skemu, dinamičnemu načelu, nikjer ni več mirnega počivanja obokov, rebra se pno v ostrih vz.go-nih kvišku, mesto horizontalnega prevladuje vertikalni arhitektonski vtis.
Nato gradijo v Stični 1. 1517. Takrat nastane trdnjavica, dobro vidna na Valvazorjcvi sliki, danes rti o njej nobenega sledu. L. 1519. končajo obzidje, del ga je danes ohranjenega no jugovzhodu samostana. Opat Neff zgradi 1555 svojo opatijo, ki je obsegala le pritličje jugozahodnega trakta onstran obednicc Ce vstopiš skozi vhod, zagledaš poslikan obok, ves preprežen z dekorjem z rastlinskimi motivi, vse je nastalo istega leta kot opatija. Stilistično je to izredino zanimiva arhitektura. Obok in slike šc vedno skrivajo v sebi gotsko misel, obok je organiziran šc vedno v dinamičnem načelu, idealistični, stilizirani rastlinski gotski dekor, pa se je umaknil zelenim, po naravi slikanim rožam, listom, sadju in pticam. Kakršen je trakt danes, odgovarja za to opat Anton von GaHenfels in pa arhitekt Franccsco Ferrata, ki glasom pogodbe iz I. 1694. dozida na tej opatiji prvo nadstropje.
Arhitektonska delavnost se prenese sedaj na severovzhodni del samostana, kjer gradi I. 1589. opat Reiner novo opatijo. Ta severni trakt konča na vzhodni strani opat Rcinprccht I. 1605., naslednje leto pa isti opat izvrši dolgi trakt, kjer je danes glavni vhod. Vse to se torej vrši časovno koncem 16. in začetkom 17. stoletja. Stilistično so v umetnostno-zgodovinskem oziru to zelo zanimivi objekti. Reinerjeva opatija, kolikor se je nespremenjena ohranila, kaže v formalnem oziru še vedno rahlo naslonitev na gotiko. Stavba je or-gonizirano še vedno nekako v dinamičnem smislu, erkerja ob glavnem vhodu stojita še vedno na gotskih konzolah. Vhodni dd Reinprechtove opatije pa je po svojem stilnem izrazu neka mešanica rcnesance in baroka. Umetnostno-zgodovinsko najzanimivejši objekt tega delo opatije je obok v vzhodnem stolpu, pokrit ? reliefi. Na tesnem oboku se nahaja opatov grob z njegovo signahiro in letnico 1620., na timpanonu vzhodne stene je po-
Z letalom nad gorečo Španijo
Na cilju 100 km. — Na 100 km kolesarski dirki so zmagali Francoza Charpenlier in Lapebie in še
Švicar Nievergelt
Skrivnost brazilskega svetnika
Če hočete vedeti
Madrid. Slavni madridski vogal Alcala in Granvia,
Znano je, da se je bivši avstrijski nadvojvoda Johan Salvator odpovedal vsem svojim pravicam in si privzel ime Johan Orth. S svojo ženo, pevko Stubcl, se je z ladjo »Santa Margherita« odpravil v svet. Kakor kažejo vsa poročila, se je ta ladja z vsemi potniki vred 2J. julija 1890 potopila in 1. 1911 so Johana Ortha proglasili za mrtvega.
Vendar je ljudstvo mnenja, da nadvojvoda še živi. Zdvajanje o njegovi smrti pa je povzročilo, da se je javilo zdaj v Parizu in Londonu, zdaj v Nizzi in Alžiru in povsod po svetu že nešteto raznih sleparjev, prismuknjencev in koristolovcev, češ, da so oni bivši nadvojvoda Johan Orth.
Pravkar se je v Londonu pojavil neki baron, ki mislijo nekateri o njem, da je resnični nadvojvoda in ki je izdal svoje izmišljene spomine. Neki J. Pisk pa objavlja v nemških listih še o drugem človeku, ki je bival v Južni Ameriki in so bili ljudje prepričani, da je on avstrijski nadvojvoda.
Ta človek se je imenoval Joao Maria in ie bil brez priimka. Bival je v braziljski pokrajini Santa Catharina. Ker je imel tako skrivnostno ime in je pobožno živel in imel dolgo sivo brado očakov, so vsi videli nekaj posebnega v njem. Hodil je v ra-ševini in sandalih, nobene živali ni umoril in vsi kmetje mu niso rekali drugače ko »monge« — menih. Izobraženci so koj spoznali, da je Joao Maria iz boljših slojev in brž so raznesli vest, da ta »menih« ni nihče drugi ko avstrijski nadvojvoda Orth.
Ker je nekoč Orth napravil izpit za ladijskega zdravnika, se je ujemala tudi ta poteza z mnenjem, da je »menih« resnični nadvojvoda. Zakaj menih je hodil od hiše do hiše in je brezplačno zdravil ljudi in je kmalu zaslovel, da ima čudežne moči v sebi. Prihajali so reveži in drugi bolniki k njemu in nihče, ni odšel,..brez tolažbe ,od njega.
Ko je nekega dne, 1. 1919, menih umrl, ni hotel nihče v tistem kraju verjeti, da je zares mrtev, kakor v Avstriji niso hoteli verjeli, da je nadvojvoda zares umrl. A kakor so se v Avstriji javljali laži-Orthi, tako se je začel v Braziliji izdajati neki človek, Jose Maria, da je »menih«. Ljudje so mu verjeli. A kakor je »monge« vse svoje znanje obrnil v prid ljudi, je bil pa novi »angel« gorečnik (fanatik), nevarnost za ljudi.
Zbiral je krog sebe kmete, a namesto da bi molili, jih je oborožil z gorjačami in s kosami in jih ščuval zoper vse, ki niso hoteli verovati vanj in v njegovo »sveto Beato«, ki je z njo živel v divjem zakonu. Vsi, ki jih je naščuval in oborožil, so se mu slepo pokoravali in prišedši od njega, so razbili vse, kakor jim je bil zaukazal. Nato so navalili celo na selišča, kjer so duhovniki pridigali zoper krivega preroka, in so ondi morili in zažigali hiše. Plamen upora je naglo šinil nad braziljskimi pokrajinami in kmalu je moralo poseči vojaštvo vmes, da je zadušilo upornike.
Skoraj dve leti je trajalo, dokler niso raz-gnali gorečnikov, ki so bili sestavljeni iz raznih bivših kaznjencev, postopačev in sleparjev. To se je zgodilo 1. 1921. A bolj ko vojaštvo je pomiril ljudstvo tedanji državni pravdnik v Cruciero do Sul, Georg Knoll, priznani pisatelj in pesnik. V njegovih rokah je namreč pristni »monge« — menih — izdihnil dušo. To je vedel vsak otrok in Knoll je tako prepričevalno govoril upornikom o smrti »meniha«, da so bili »fanaticos« slednjič prepričani in so popolnoma odložili orožje in se spet oprijeli kmetiškega dela.
100 milijonov milj.
Nedavno si je mogla največja letalska družba Zdir. ameriških držav, »United Air Lines« zapisati v svoje spomine svelovni rekord: da je v njeni dTužbi doseženih 100 milijonov milj po zraku. — Slo milijonov milj: Ta daljava je večja, kot je srednja odailjenost med zemljo in soncem. — V 10 letih je ta družba prevozita 775.000 potnikov, 17 milijonov kilogramov pošte in več ko 2 miilii-jona kilogramov brzovozne pošte. — Prvo letalo, ki ga je družba imela, je bilo poštno letalo z 1 motorjem, 200 konijskih sil. Tedaj so potrebovali 32 letalskih ur za razdaljo med Atlantskim in Tihim oceanom. Zdaj je ta čas skrčen na polovico in z 2000 konjiških sil močnimi motorji im z 21 sedeži za potnike so opremljena sedanja letala, Na mesec prevozijo letala te dražbe po 700.000 kilometrov, kar ije več ko poldruga razdalja med mesecem in zemljo.
Gospa Petičnica se pelje v spremstvu novega sluge na sprehod.
Slikovitost v zakonskem življenju
Sodnik: »Obdolženi ste, dn ste svojo ženo tako pretepli, da je bila vsa rdeča in črna.«
Obdolženec: »Seveda, ko me je pn toliko dražila, da sem bil ves rumen in zelen od jezc.<
Sodnik: »Obtoženec, vi trdite, da ste bili pijani. Priče pa pravijo, da ste čisto pametno govorili.«
Obtoženec: »Seveda, ker sem bil pijan.«
Lepa angleška navada.
Bolnišnica Sv. Križa blizu Wi,ncheska jc obhajala letos 800 letnico obstoja. Še dandenes jc živa lepa navada prvotnega, 1. 1136 ustanovljenega zavetišča H. des Btoisja, vvincheslcfskega škofa; da vsalk, kdor pride mimo bolnišnice (prvotno je bilo zavetišče za 18 starčkov), dobi kos kruha,
sira in požirek piva za na pot.
*
V Belgiji pustijo pivo po pet let ležati, preden ga dajo v promet.
Prve orgle so imele take široke tipke, da jc bilo treba nanje udarjati s pestmi, ki so bile v čevlje obute.
★
Vbodljaj s šivanko občutimo že čez eno dese-tinko sekunde, a če se opečemo, občutimo šele čez 10 sekund.
Beg iz katalonskega pekla.
(Strašne ure je doživel nemški poročevalec Ge-rard. V boju z miličniki je bil večkrat ranjen. Posrečilo se mu je slednjič pobegniti v taborišče generala Mole.)
»To je bil polet, ki mi je bolje pojasnil položaj, ki je v njem ta nesrečna dežela, kakor vse, kar sem bil dotlej videl. Ko smo prodrli skozi oblake niže k zemlji, ker smo se bdi prej skrili vanje radi obstreljevanja, sem pogledal najmanjše vasi, ki bi jih sicer z letala ne bil videl. Strašna so bila znamenja teh vasi: vse cerkve so bile pla-menice, vse so gorele in žarele v nebo. Severno od Saragosse je bila bitka. Rdeči miličniki so bili napadli upornike, a ti so jih potisnili nazaj proti Huesci.	.	,. .
Naš p;tot je vodil letalo nizko in šrapneli, ki so se razpočili tik pod letalom, so pričali, da so nas imeli za sovražnika. Spet smo se dvignili više in leteli dalje nad gorečo deželo...
Cez kake tri ure smo opazili, da se bližamo Bur<*osu, glavnemu stanu upornikov. Namenili smo se na letališče, kjer je bilo veliko bojnih letal. A takoj je završala toča strelov proti nam. Zaeno se je dvignilo neko letalo kvišku. A naše letalo se je sunkoma obrnilo, odplulo v stran in se spustilo sredi nekega gozda na zemljo. Komaj smo bili zlezli z letala, ko se nam je že približalo »sovražno« letalo. Ko na povelje smo dvignili roke in pristopili k častnikom.
Pri adjutantu generala Mole.
Ko smo se izkazali z listinami, so bili prijaznejši z nami. Častniki generala Mole pa nam še zmeraj niso zaupali in so nas, strogo zastrazene, odvedli v glavni stan upornikov.
Majhen prostor brez oken in pohištva in straža pred vrati: je bil dokaz, da smo bili ujetniki. Vendar se nismo nič več bali. In zares, čez pičle pol ure je stopil k nam visok častnik, Rocamora, prvi adjutant generala Mole.	, . .
Vse smo mu morali poročati o Barceloni m od drugod iz Španije. Ko smo govorili o grozo-vitostih anarhistov, o ropanju in jx>žigu in trpinčenju in umorih duhovščine, se je Rocamora bridko in trpko nasmehnil, rekoč: »Ne bo dolgo trajalo — kmalu bomo rešili Španijo!«
300 duhovnikov umorjenih v Barceloni.
Apostolski vizitator Rubini pretresljivo poroča o grozotnem preganjanju katoličanov v Španiji. Komunisti so v Barceloni izropali m požgali cerkve, samostane in stanovanja znanih katoličanov. Duhovnike so zapisali in pri naskoku na karmelitski samostan so duhovnike mesarili in klali na najbolj divjaški način.
Pater Rubini je v eni sami noci blagoslovil več ko 400 mrtvecev, med njimi 300 duhovnikov. Iz varnega skrivališča je mogel opazovati, kako je
večina cerkva zgorelo, medtem ko je radio na povelje anarhistov poročal: »Zanetiti morate vse cerkve in samostane! Uničite vse, zaj>rite in ustrelite vse tiste, ki so sumljivi, da so v zvezi s fašisti in duhovniki.«
Španski komunist-miličnik v sodobni opremi na straži.
Abesinski odmevi
(Kaj f>oročajo holandski zdravniki z abesin-'■skih bojišč.)
V abesinski vojni je bilo pri Rdečem križu devet holandskih zdravnikov. Ko so se zdravi vrnili domov, so začeli pisati spomine na abesinsko vojno in izšla je že tretja knjiga teh spominov. Ni čudno, da vedo zdravniki toliko, saj so bili med abesinsko vojno povsod v Abesiniji in so se seznanili z vsemi plemeni in vsemi njihovimi običaji 2e koj v začetku prve knjige je značilen stavek za ondotne razmere. »Kaj pa hočete tu,« so dejali častniki, »ranjence boste zdravili? Pri nas ni te navade. Za ranjence skrbi pri nas Bog in hijene...«
Veliko neprilik so imeli evropski zdravniki v Abesiniji. Predvsem jih je ovirala netočnost državnih ukrepov, pomanjkanje za razumevanje zdravniškega poklica in — sami abesinski ranjenci so se na vse kriplje branili zdravniške pomoči. Po sto in sto jih je ječaje in v krvi ležalo na tleh, kakršne so bili vprav privlekli z bojišč in so se v bolečinah valjali pred podzemsko jamo, kjer je bil clavni stan neguša. »Za božjo voljo,« je dejal zdravnik tolmaču, »kaj pa delajo tukaj, saj bodo vsi izkrvaveli!« — Abesinec je skomizgnil z rameni, rekoč: »Denarja bi radi od neguša; to je navada: ranjenec ima pravico do napitnine in denar je abesinskemu vojaku vse...« — »Joda, alej te« je osupnil Holandec, »tale bo kmalu umrl, če ga ne bomo koj obvezali!« — Abesinec se je ravnodušno smehljal in holandska in angleška am-bulanca sta morali s silo spraviti ranjence v barake.
Knjiga poroča dalje: »Vsi vojaki se strašno boje laških letal in zato je navada, da delajo v prostoru za operacije neznanski trušč, kadar hrumijo letala nad barako, da preglušijo letalo. Ne; koč pa so letala pribrnela prav nizko in ranjenci so bili tako vznemirjeni, da so hoteli na vsak način planiti s postelj. Osebje jim je moralo zagroziti s samokresi, da so ranjenci ostali. V tej hipni zmedi pa se je nekemu Abesincu, ki 60 mu vprav odrezali nogo, posrečilo, da je planil s postelje
in 6e skril v goščavju blizu lazareta. Prav težko so ga našli in spravili nazaj.
Osebje za strežbo bolnikov so bili sami domačini, ki jih je neznansko veselila lepa uniforma, ki so jih vanjo oblekli.
Abesinci imajo polno človeških napak, a najhujši je njih vprav strasten pohlep jx> denarju, la nečednost je vsem Abesincem, od najvišjega do najnižjega v krvi. Ko so jih zdravniki poučili, da si morajo očistiti in striči nohte in si zlasti umivati roke, česar niso ti ljudje najbrž še nikoli storili, so se pozneje javili načelniku taborišča in 60 hoteli imeti koj predjem za težavno delo, ki so ga že opravili. Po tedne časa je bilo treba, preden 60 se navadili najpreprostejše snage in najlažjih oj^ravkov; a tudi za to so jih pridobili le s pred-jemi, z majhnimi darili. A tudi ko so bili že kolikor (oliko izvežbani v strežbi, jim človek še ni mogel zaujjati. Tako je prišel nekoč neki ranjenec in se je zdravniku pritožil, da dobiva dan na dan samo suh kruh, namesto da bi dobival tečno bolniško hrano. In zakaj? Njegov strežnik je tako zaverovan v tiste tolarje, ki jih ima ranjenec, da mu jih hoče na ta način izviti iz rok. — Neki strežnik je pa venomer jemal dopust, češ, da mora na pogreb. Zdaj mu je umrl stari oče, je dejal, sestra in tako dalje, tako da mu je na ta način izumrla že vsa družina. — Toda: dognali smo, da je hodil vsak dan na trg in si ondi služil denar kot hekim ali zdravnik. Prav na debelo je kradel razna zdravila in odvajalna sredstva in jih prodajal za drag denar. —
Znan je konec holandskega oddelka Rdečega križa. Ko je bila izgubljena bitka pri jezeru Ašan: gu, in so se Italijani zmeraj bolj bližali, so nastali v Desijah hudi nemiri. Oborožene tolpe so se plazile ponoči krog lazaretov in Evropa si niso bili nič več svesti življenja. V takih prilikah si niso mogli pomagati drugače, ko da so nekaj stotin ranjencev prepustili oskrbi domačinov in francoskih redovnikov. Vsi holandski zdravniki, ki so ves vojni čas res požrtvovalno skrbeli za ranjence vseh vrst, pa so komaj še prinesli domov celo kožo —, a drugega prav ničesar ne.
Georg Knoll je pa zaeno pojasnil tudi smrt pravega Johana Ortha, avstrijskega nadvojvode.
Ko je »monge« umiral, je Knollu zaupal, da je on resnični, pristni avstrijski nadvojvoda — Johan Orth. Tedaj, ko se je »Santa Margherita«, 1. 1890. pota|»ljala, se je na ruševinah ladje toliko časa obdržal na površju, da je priplaval na koj>no. Brez sredstev se je klatil po Južni Braziliji in neskončno ga je pekla vest, ker je po-gubil toliko življenj s svojo ladjo. Najbolj ga je pekla smrt njegove soproge. Zato je bil sklenil, da se nikoli več ne povrne v svet, marveč, da rajši prenese, da je za svet mrtev, kakor da bi stal pred svetom kot brezvestni kapitan, ki je le sebi rešil življenje. Tako je postal »monge«, ki je zadoščal za svoj greh z revščino, jx>božnostjo in dobrimi deli. Šele bližajoča se smrt mu je razvezala jezik. In Knoll je zdaj objavil njegovo skrivnost.
Skoraj da je vse to preveč romantično, da bi bilo tudi resnično. A Knoll, ki živi zdaj v pokoju v Munizipiumu Curitibanosu, pravi, da nima vzroka misliti, da bi mož, kakršen je bil »menih«, na smrtni postelji še lagal.
Bodi tako ali tako: Johana Ortha res ni nihče več videl živega in ni nikoli poslal kakega glasu o sebi v svet. Brez dvoma je lepše in bolj romantično, da verjamemu Knollu ko vsem drugim. Zakaj, ob Riu Capinzalu ljudstvo še dandanašnji iskreno časti »monga«. Studenci, ki je on iz njih pil, so jim sveti in pravijo, da imajo zdravilno moč. Drevesa, ki je »monge« v njih senci počival, so kmetje spoštljivo ogradili in jih okrasili s križci. Na ta način je dozdevni ali pristni Johan Orth po kraljevsko umrl.
Slavni letalec Bleriot, ki smo nedavno poročali n njegovi smrti.
Olimpijske igre 1936
V BERLINU Vendarle naša zaslava v olimpijskem stadionu
Sokolski tekmovalec Štukelj dobit srebrno kolajno
Tekmovanje moških telovadnih vrst je končalo s pičlo zmago Nemcev pred dosedanjim svetovnim prvakom Švico, dočim so Finci ostali na tretjem mestu in Cehoslovaki na četrtem. Ta štiri moštva so se že prvi dan kvalificirale za finale in se je bila borba drugega dne le za vrstni red. Feto mesto je osvojila Italija, na šestem pa je jugoslovanska telovadna vršta.
Ženske telovadne ekipe pa so zaključile šele včeraj pozno zvečer in je tudi tu osvojila prvenstvo in zlato kolajno nemška vrsta, tudi le za pičlo število pred dosedanjimi svetovnimi prvakinjami Cehoslovakinjami in Madjarsko, dočim so dosegle jugoslovanske tekmovalke častno četrto mesto. Da niso odpovedale nekatere najboljše v vrsti, bi bile Jugoslovanke lahko tretje. Za našimi tekmovalkami so še Poljska, Amerika in Anglija.
Končna ocena po točkah je naslednja:
1. Nemčija 506.50 točk. 2. CSR 503.60, 3. Madjarska 459.40, 4. Jugoslavija 485.60, 5. Poljska 470.30, 6. USA 465.60, 7. Italija 442.40, S. Velika Britanija 403.30.
Med jugoslovanskimi tekmovalkemi ni bilo nobene, ki bi ji uspelo doseči kak vidnejši uspeh in bo tako predvidoma zaključek letošnjih olim-
pijskih iger, izražen v številu kolajn in točk, oslal pri uspehu člana jugoslovanske sokolske telovadne vrste Leona Šiuklja, ki je dosedaj edini od vseh jugoslovanskih olimpijskih tekmovalcev dosegel časlno drugo meslo in srebrno kolajno — edino, ki jo bo Jugoslavija prinesla iz Berlina domov. Tako je vendarle zavihrala vsaj na enem od treh olimpijskih drogov jugoslovanska zastava, ki je oznanila, da smo dosegli srebrno kolajno, na$e državne himne pa letos v olimpijskem stadionu v Berlinu, kakor izgleda, ne bodo slišali. Naši telovadci sc vračajo teko demov vsaj z enim res častnim uspehom, vsaj posameznika, če že kot vrsta niso bili bolj uspešni. I.eo Štukelj, letošnji drugi zmagovalec na krogih, jc nč/,starejši tekmovalec v sokolski vrsti in jc tudi edini, ki je bil že na štirih olimpijskih igrah zaporedoma, ter je vsakokrat dosegel častne uspehe in celo že zlate kolajne ter enkrat že cclo svetovno prvenstvo. Tako je ludi letos vsaj en naš olimpijski predstavnik rešil časi in uglid države, za katero se je borilo okrog 150 tekmovalcev, ki pa niso bili a'i toliko srečno, ali pa toliko zmožni ter borbeni, da bi ime domoivinc lako proslavili, kekor smo vsi od njih želeli in upravičeno pričakovali.
USA rekorderji v Hamburgu
Nerodna presenečenja za Nemce ...
Medtem ko je te dni nastopil en del USA reprezentance v Pragi, drugi v Kolnu in v Dresdenu (Owens 100 m in dalj, Cumingham 800 in 1500 m, Thurber višina, Francis krogla, Rowe kladivo, Dun disk in Sefton palica), so ostali gostovali včeraj pred 8000 gledalci v Hamburgu. — Sprinter Wykoff, član štafete 4 krat 100 m (ki je tekla onih bajnih 39.8 sek.!), je znesek na 100 m z 10.6 rojaka Glikmanna (16.6) in nemškega prvaka Borch-meyerja (10.7). Robinson (USA) na 200 m z 21.3 je tolkel Drapperja (USA, tudi člana zmagovalne štafete 4 krat 100 m). Na 400 m je Fitsch (USA) z 48.2 »presenetil« tisoče gledalcev z zmago nad rojakom Williamsom 48.3 in nemškim olimpijcem Blazejezakom 49.1. O Fitschu vendar v Berlinu ni bilo veliko slišati. 800 m je osvojil zopet USA Hornbostel 1:56.4; zapreke 110 m z 14.2 svetovni prvak Towns (USA) pred rojakom Steleyjem 14.8. Enako je Hardin (USA), tudi svetovni prvak, gladko zmagal z 54.3. V štafeti 4 krat 100 m je USA kar mimogrede zmagala zopet z 40.9 v postavi, kjer stale Drapper in Wykoff iz svetovne štafete. V krogli pa je Torranco (USA), svetovni rekorder,
z 17.40 pokazal letošnjem olimpijskemu zmagovalcu Woellke.ju (Nemcu) — da zna, če hoče. Izenačil je Woellkejev olimpijski rekord 16.30, WoeIlke 6am pa je bil »le« drugi z 16.11.
Tudi v kladiva so bili Nemci »nekoliko« presenečeni, ko je Šved Warnigaard, tretji letos v Berlinu z 54 m, pustil tu olimp. zmagovalca Nemca Heina (v Berlinu olimp. rekord 56.49) na drugem mestu, čeprav le za 3 cm (53.68 —• 53.65). V višino je skočil v Hamburgu drugoplasirani USA olmipi-jec Albritton (2 m) celo za 1 cm višje od Johnso-novega olimp. rekorda, ki je 203 cm. Na 1500 in je San Romani (tudi (USA) z 3:54.4 tolkel oba Nemca Schaumburga in Kemkerja.
Čedni uspehi — pa povsod so USA tekmovalci zmagali. Premoč Amerike v lahki atletiki torej ni slučajna, nasprotno vprav dominantna je. Le tempu časa in naplici tudi na olimpijadi v Berlinu se imamo zahvaliti, če se ne čudimo več, kadar kdo preskoči na lepem 2 m visoko ali 8 ali celo 16 m daleč. To se nam bo skoro že kmalu zdelo povsem naravno.
Najmlajša olimpijska zmagovalka
vseh časov ... m*J
so res žilavi — Američani so borbeni
Berlin, 12. avgusta 1936.
Plavalni stadion je izgledal danes posebno svečano, Preko bazena so visele zastavice v vseh barvah, vsak kotiček je bil zaseden, celo hodniki in stopnišča, tako, da je policija morala napraviti prosto pot. Ves tehnični aparat je sodeloval — z vrha skakalnega stolpa filmska kamera (v naglici sem naštel 6 velikih aparatov — ročno filmsko kamero pa ima že skoro vsak novinar). Vse čaka odločilnega tekmovanja 400 m prosti stil. Plavači sp navdušeno pozdravljeni; postavijo se v vrstnem redu: Negami (Jap,), Medica (USA), Uto (Jap.), Leivers (Angl.), Flanagan (USA), Faris (Francija) in Malcino (Jap.). Uto in Medica se bosta torej borila ramo ob rami. — Stadion utihne, sliši se oster klic starterja in pok pištole — kot en mož plane vseh sedem tekmovalcev v vodo. Medica prevzame vodstvo, Uto je tesno za njim, 100 m dosežeta istočasno 1:06.1. Drug ob drugem se borita, tu Ji 200 m istočasno dosežeta v 2:19.9. Uto pospeši sunke, pri 5. obratu ež vodi, 300 m doseže v 3:32, 3 m pred Medico — Uto je tore že odločil boj, vsaj tako vsi mislimo — ali bo Medica sploh obdržal drugo mesto, ko Mahino ob strani neopaženo prodira? A po zadnjem obratu napolnijo stadion vzkliki presenečenja — Medica naenkrat pospeši hitrost; kot da je ravnokar šele začel, prodira s silnimi sunki in nekaj metrov pred ciljem je že prvi — progo je preplaval v času 4:44.5 (nov. olimp, rekorJ). Žilavi Uto je moral kloniti pred borbenim Amerikancem za 1 sekundo, 4:45.6 je njegov čas. 3. Mahino 4:48.1, 4. Flanagan 4:52,7, 5. Negami 4:53.6, šele na 6. mestu je Faris 4;53.8.
Podobno kot Wilson v teku 400 m, je sedaj Medica dokazal, da so ameriški atleti še vedno najbolj borbeni.
Najmlajšo prvakinjo olimpijskih iger je dalo tekmovanje dam v skokih v vodo. — Kot včeraj Amerikanci, tako so danes Amerikanke zasedle vsa tri prva mesta. Med temi pa je bila prva 13-letna Margie Gestring. Tako mlade zmagovalke ni bilo še na nobenih olimpijskih igrah, nc starega ne novega datuma. Četrto mes'o si je priborila Nemka Daumerlang. — Čudovito je bilo opazovati malo Amerikanko, ki je kot lahko pero letela skozi zrak; majhna telesna teža ji je pač mnogo pripomogla do uspelih skokov, saj smo gledalci včasih imeli občutek, da kar visi v zraku, kot da za njo ne veljajo zakoni težnosti.
Lepo je opazovati hrbtno plavanje. Tako izgleda, kot da se tekmovalci igrajo — nobenega napora ni videti. — Včerai in danes so se vršila izločilna tekmovanja dam ICO m hrbtno plavanje. Holandinja Senff, ki je v prvem preitekmovanju postavila nov olimp. rekord v času 1:16.6, velia
Plavanje
400 m prosto dame predteki
V današnjih predtekmovanjih v plavanju na 400 metrov prosto za dame so bile tekmovalke razdeljene v pet skupin, od katerih so v prvih treh zmagale Danke,, v drugih dveh pa Nizozemke. V prvi skupini je 16 letna danska plavalka Hue-ger postavila nov olimpijski rekord 5.28, druga je bila Američanka Winhard 5:34, tretja Brazilijanka Uotino 5:35.5. V peti skupini je zmagala Nizo7em-ka Mastenbroek s čsamo 5:38.6, druga je bila danska plavalka Freierinsen 5:39.5.
Skakanje s stolpa —■ ženske
Prvo in drago mesto sta zasedli Američanki Pointon 33.93 in Dunn 53.63. tretja ie Nemka Kol-
že danes za nesporno prvakinjo. Za drugo mesto se bodo borile prvakinje na 100 m (prosti stil) Kastenbrock (Holandija), Mortridge lUSA) in Angležinja Frampton.
Rokomet je lepša igra z žogo kot nogomet — do tega zaključka je prišel marsikak gledalec, ki je včeraj gledal nogometno tekmo Poljska proti Avstrija in danes rokometni tekmi Avstrija : Madžarska in Nemčija : Švica. Mogoče je bila nogometna tekma včeraj bolj borbena in je stadion bolj odmeval klicev kakor danes, a toliko lepote v podajanju, toliko hitrosti in spretnosti niso niti od daleč mogli pokazati nogometaši kot danes igralci v rokometu.
Avstrijsko nogom. moštvo je včeraj z večjo tehniko in s precejšnjo spremljajočo srečo nad-vladalo Poljake z rezultatom 3:1. Publika je seveda navijala za Avstrijce, ki so igrali res lepo igro, dočim so Poljaki v svoji borbenosti šli včasih predaleč.
Pred polnim stadionom so danes nastopila najboljša rokometna moštva. Pri izločilnih tekmah se je zelo poznalo, da je rokomet še mlada igra; zato so bile direfence v golih ogromne. Pri prvi igri je avstrijsko moštvo pokazalo res lepo igro in bo nudilo nemškemu moštvu, s katerim se bo borilo za 1. mesto, trd o Ipor. Madžari pa so pokazali svoj temperament. Kadar smo se najmanj nadejali, so izvršili nenaden napad in dosegli končno razmeroma ugoden rezultat 11:7 (polčas 5:2) za Avstrijo.
Nemci so v tekmi s Švicarji pokazali, kako je treba igrati rokomet. Oni so res zaenkrat nesporni mojstri rokometa — saj ni čuda, rokomet danes v Nemčiji goji pol milijona mladih fantov. V polčasu že vodi Nemčija 9:3. Prodor za prodorom uspe. Švicarski vratar ie skoro brez moči proti silnim strelom Nemca Baumanna in drugih napadalcev (pripomnim naj, da se sme približati napadalec nasprotnikovim vratom samo na daljavo 10 m). V drugem polčasu so Švicarji napeli vse sile in res se jim je posrečilo zabiti tri gole, proti koncu igre (ki traja 2 x 40 minut) pa so spet kar deževali strel! skozi švicarska vrata. Končni rezultat 16:6 za Nemčijo. — Premišljeval sem, ali bomo kdaj tudi pri nas lahko gledali tako igro v rokometu.
Med odmorom so bili počaščeni olimp. zmagovalci v telovadbi. Skoro same nemške zmage. Jugoslovanski telovadec Stukelj je z dragim mestom na krogih in srebrno kolajno dosegel, da je vendar enkrat zaplapolala tudi jugoslovanska tro-bojnica desno pc'eg Češkoslovaške. Se lepie bi bilo, če bi bila v sredini naia zastava — človek si vcJno želi. da bi se tudi zvoki naše himne vsaj enkrat razlegali po velikem stadionu Berlina.
ler 33.43, četrta Japonka Osala 32.53, Američanka Kilfsam 30.47, Japonka Konu 30.24. 100 m hrbtno dame
V finalu damskega plavanj« 100 m hrblno je
prva Sem 1:18.0, druga Mastenbroeck 1:19.2, tretja Američanka Birdesen 1:19 4, četrta Amerikanka Mordbridge 1:10.6, ki je plavala mesto svetovne prvakinje Holm Jarettove, ki ima olimpijski rekord 1:18.4. a je bila letos iz ameriške olimpijske reprezentance izključena, ker se je na ladii napila.
200 ni prsno — predteki
V plavanju na 200 m prsno so trije plavalci ,
postavili boljše čase od dosedanjega olimpijskega ' ifkorda, in sicer: Japonec llanmro s časom 2:+2.5-10, drugi Koytc s časom 2:43.8-10, in tretji Nemec Sietas s časom 2:44.6-10.
100 hrbtno
Na 100 metrov hrbtno je imel naš Villan v pol-finalu priliko, da se izkaže, toda ni po|X>lnoma uspel. V drugi skupini je nastopil zelo slabo. Na cilju je bil šele šesti, v času 1:13.3-10. Prišel je na cilj pred bivšim prvakom Evrope Angležem Bath-fordom, ki je plaval 1:13.6-10, in Nizozemcem Net-temanom, ki je plaval 1:14.1-10. V tej skupini je najboljši Amerikanec Drysgave s časom 1:08.5-10, in Japonec Kiokava s časom 1:00.7-10. JaponecUino s časom 1:09.9-10 in Nemec Schlauch s časom 6: 10.8-10. Kanadec Kerr je preplaval progo v času 1:11.2-10.
V	prvi sknpini je Amerikanec Kiefer s časom 1:06.8 postavil nov olimpijski rekord, drugi je lio-landec Van de Vegh 1:08.4. Tretji je Avstralec Ouliver 1:00, četrti Japonec Joshita 1:09.5. V vsem so torej trije Evropejci boljši od našega Vilfana.
1500 m prosto
1500 m presto predteki. V današnjih predtekmovanjih so bili razdeljeni tekmovalci v štiri skupine in so dosegli naslednje uspehe:
I.	skupina: Ishiharada (Jap) 19:55.8, Levers (Anglija) 20:04.4, Arendt (Nemčija) 20:10.7, Pirie (Kanada) 20:16.4.
II.	skupina: Medica (USA) in Terada (Jan) oba 19:55, Joergensen (Danska) 21:42, Hooper (Kana da) 21:47.4.
III.	skupina: tu jc bil dosežen danes najboljši usjjeh, ko je zmagal Japoner Uto z 10:4-8.3 pred Klanaganom (USA) 10:49.9. Nemcem Freesejem z 20:13.7 in Francozom Tallijem 21:03.
IV.	skupina: While Christi (USA) 20:26.2, Wain-vvrigt (Anglija) 20;47.6. Przywara (Nemčija) 20:59, Pader (Avstralija) 21:1.3.9.
Prva trojica i> vsakega predteka in najboljši četrti pridejo v semifinale.
Veslanje
Grunan, 13, avg. Danes popoldne je bilo drugič kvalifikacijsko tekmovanje za plasiranje v končno tekmovanje onih, ki prvotno niso bili kvalificirani, Naia »Krka« je tekmovala v drugi skupini in je dosegla četrto (zadnje) mesto.
Izid tega tekmovanja je tale: 1. Madjarska 8:08.4, Poljska 8:12.2, Italija 8:15.4, Jugoslavija 8:25.1.
V	prvi izločilni skupini je bila prva Danska s časom 8:09.1, druga Japonska 8:14.4, tretja ČSR 8:20, Brazilija 8:26.6, Švedska 8:34.4.
Tretja skupina: 1. Francija 8:00.6, 2. Amerika 8:06.4, 3. Urugvaj 8:08.3, 4. Belgiia 8:27.4.
Griinau, 13. avg. V današnjem predteku so naši veslači zopet pokazali slabo taktiko. V osmer-cu in drugod so položili ves napor v prvo tretjino proge. To jim je sicer omogočilo, da so nekaj časa bili precej dobri, na koncu tekmovanja pa so morali popustiti.
Griinau, 13. avg. Četverec brez krmarja: Švica in Avstrija 7:23.4, Danska 7:27.6, Ameriki 7:31.5, ki izpade iz nadaljnjega tekmovanja. V drugi skupini je dosegla prvo mesto Anglija 7:27.4, drugo Italija 7:33,9, Majjarska 7:50.1, ki izpade.
Jugoslovanski osmerec šibeoiške »Krke« se, kakor rečeno, danes ni obnesel, ker je imel premočno konkurenco in ker je uporabljal nepravilno taktiko. Pri tekmi so bili doseženi v tej skuoini sledeči časti: 1. Nemčija 6:4.9, 2. Avstrija 6:55.1, 3. ČSR 7:07.1. — II. skupina: 1. Italija 6:35.6, 2. Japonska 6:42.3. 3. Jugoslavija 6:47.3. 4. Brazilija 7:06.1.
Olimpijski drobiž
1AAF (mednarodna lahkoatlelska federacija) je v ponedeljek 10. in v torek 11. t. m. na svojem zasedanju verificirala že vse lahkoatlctske olimpijske in predvsem svetovne rekorde, ki so bili doseženi v prvem tednu letošnjih XI. olimpijskih ipor. Kakor izgleda, so vzeli tudi pri zeleni mizi stvar »rekordno« hitro v roke, da ne zaostanejo. Priznali so nove svetovne rekorde na 110 m zapreke Towns (USA) 14.1; 1500 m Lowcloek (Nova Zelandija) 3:47.S; tro?kok Tajima (Jap.) 16m; 4 X100 m štafeta moški USA (Ovvens, Letcalfe,
Drapper, Wykotf) 39.8 In desetohoj Moriš (USA) 700(1 točk, s posameznimi uspehi (zapreke 110 m 14.4; disk 43.02; palica 350; kopje 54.52; 1500 m 4:33.2; 100 m 11.1; krogla 15.10; višina 185: 400 ni 49.4; daljava 697. Nov svetovni rekord v disku je bil postavljen že te dni olimpijadi in ga je z boljšal Laniperts (Nemčija) z 53.18. Lamperts ni nastopil v nemški ekipi ker je v izbirnih tekmah za igre bil šele tretji. Sedaj gre seveda Nemcem
težko v glavo presenečenje, ki jim ga je pripravil. ★
V lahki atletiki je abselutni prvak USA z 14 zlatimi kolajnami od 29 dosegljivih. 12 kolajn so prinesli moški, 2 ženske. Fenoinenalni zamorski te kači so letos pripomogli k slavi in časti USA zastave in himne, ki je bila pred vsemi ostalimi y lahki atletiki toliko zmagovita. Druga je Nemčija z »le« 5 zlatimi kolajnami (3 moiki, 2 ženske), kar se občutno pozna v primeri z USA lahkoatleiskimi uspehi. Nemčija ima le bronastih kolajn v lahki atletiki več kakor USA. USA 14, 7. 3. Nemčija 5, 4, 7. Finska je tretja (3. 5. 2) s samimi moškim« kolajnami, dočim so za Italijo in Madjarsko osvojile po eno — edino zlato kolajno — atletinje. Poljski pa cclo vse kolajne ženske. Nam v opomin — upajmo, da tudi v vzpodbudo! — pa naj bo ugotovitev, da za Jugoslavijo niso priborili ne kolajn in ne točk niti moški niti ženske tekmovalke. Vprašanje je, če je sploh umestno, da se še kdaj gremo pred ves svet tako neresno predstaviti? Mnenja smo. da bi se naši lahkoatletiki — če bi se hoteli — lahko naučili kaj koristnega tudi le kot gledalci, topko pa prav gotovo, kakor sedaj, ko nekateri od n.iih celo nastopili niso. Saj nismo pričakovali, da bedo napravili čudeže — vendar smo smeli računati vsaj na običajne rezultate, ki jih dosegaio doma. Razen par častnih izjem, ki so vzeli športno borbo za rfs. smo bili s slabimi uspehi naših lalikoatletov kaj malo častno predstavljeni svetu, ki si sedaj povsem upravičeno misli o nas. da smo res tako zanič. In vendar se naša lahka atletika čisto lepo razvija in tudi napreduje in kar je važno: dosega že uspehe tudi evropskega obsega. Takrat pa. ko se gremo »oficielno« navadno »podbacimo*. Tu nekaj ni v redu! Morda pa le niso šli v Berlin res najboljši, saj smo precej znanih š|x>rtnih obrazov videli te dni — doma. Izgleda, da bo treba pričeti z ventilacijo tam. kjer smrdi. Prestiž naše lahke atletike, za katero se je žrtvovalo že mnogo več nesebičnega in požrtvovalnega dela. kakor pa dobilo državnih jmkI-por, zahteva, da prične veljati za vse enako merilo. Od naših šoortnikov smemo in moramo zahtevati vse odlike dobro vzgojenega fair tekmovalca in značajnega človeka tudi izven šnorta, od vseh r>a, ki jim je dano. da »se tudi gredo šport«, pravilni čut za moralno odgovornost vsega kar napravijo v imenu napredka šnorta. Poštenih in znsčainih športnikov nam je treba, da bomo vsaj take pošiljali v svet. če že ne — rekorderje.
Olimpijske kolajne
Berlin, 13. avg. Olimpijada se končuje v znamenju silnega dvoboja med Nemci in Amerikanci.
Dobro se to vidi iz tabele, ki predstavlja dosežene rezultate in število olimpijski kolajn. Ta tabela je sledeča: (prva številka pomeni zlate, druga srebrne, tretja bronaste kolajne): Amerika 20, 15, 7; Nemčija 19, 18, 26; Finska 6, 6, 6; Švedska 6, 5, 8; Italija 6, 4, 5; Madjarska 6, 1, 3; Francija 5, 5, 4; Anglija 4, 6, 2; Japonska 4, 4, 5; ČSR 3, 5, 0; Avstrija 3, 4, 2; Nizozemska 3, 2, 6; Estonska 2, t, 3-, Egipt 2, 1, 2; Švica 1, 8, 2; Norveška 1, 3, 0; Kanada 1, 2, 5; Argentina 1, 2, 0; Turčija 1, 0, 0; Nova Zelandija 1, 0, 0; Poljska 0, 2, 0; Letonska'O, I, 1; Jugoslavija O, 1, 0; Avstralija, Belgija, Danska, Mehika in Filipini 0, 0, 1.
Nagrada telovadnemu prvaku
Berlin, 13. avg. Velik uspeh nemških telovadcev je toliko razveselil vse Nemce, posebno pa še visoke predstavnike, da je podnaredniku Schvvarz-mannu minister Goering podelil takoj naredniški čin, državni kancler Hitler pa ga je zatem povzdignil v podporočnika.
Domači šport
Jutri motodirhe na Ljubelj
Na jutršnji Marijin praznik 15. avgusta bo dopoldne ob 10.30 na gorski cesti na Ljubelj že ira-dicijonalna VI. mednarodna dirka motociklistov, ki so se vprav letos prijavili v izredno visokem številu 53, od lega 24 inozemcev in 29 iz dravske banpvine. Na tekmovalni progi so trenirali dirkači žc več tednov, zadnje dni pa jc bilo šc posebej živahno. Na vsak način bi domačini radi iztrgali inozemcem ljubeljski rekord, ki ga jc lani /boljšal Gradčan H. Hubmann. Tvrdka »Philips Radio« bo iz. posebne prijaznosti prenašala točen potek dirke vsem gledalcem in jih sproti obveščala o vseh uspehih in vozačih, ki bodo tekmovali. Radio prenos dirke je prevzel tudi Radio-Ljubljana. Na vrhu Ljubelja in tudi pri g. baronu ftornu pr i Sv. Ani bo na razpolago bufel s številnim prigrizkom. Po dirki bo razdelitev daril v gostilni »Ankcle« pri Sv. Ani, v Kranju pri »Stari pošti« pa bo kasneje športna Zabava.
Dirka je ob pol 11, tekmovalna proga pa se zapre točno ob 10, na kar tudi letos prireditelj »Moto-klub Ilirija »posebej opozarja vse vozače in gledalce. Darila za dirko so razstavljena pri tvrdki L Ro-iina na Aleksandrovi cesti. — Pokrovitelj je dr. R. Marn, nač. odd. za TOI pri kr. banski upravi. —
Tekmuje se za gorsko prvenstvo dravske banovine in Klubsko prvenstvo Motokluba Ilirije. — Park prostora za dirkače je dal na razpolago g. baron Bom pri Sv. Ani. Prireditelj je točno organiziral rediteljstvo, tehnične komisije, nadzorstvo, blagajne in zdravniško službo. Natančen spored je tiskan v posebnem katalogu. Autobusno podjetje Ooričan bo organiziralo vožnjo od vlaka v Tržiču k Sv. Ani in iz Ljubljane po 40 Din, če bo dovolj udeležencev. Prijave za vožnje pri protestantski cerkvi v Ljubljani, kjer je postajališče podjetja, vse ostale informacije daje g. Jaka Gorjanc, teL 20—66, Miklošičeva cesta 15.
Plavači Jadrana v Karlovcu
SK Jadran ima agilno plavalno sekcijo, ki je preteklo soboto ob 21. zvečer nastopila kot gost proti tamošnjemu KSU. Iz Ljubljane je prišlo na to tekmo 21 mladih plavačev, večinoma juniorjev, ki so se proti močnejšemu nasprotniku — karlov-škim seniorjem častno odrezali. Od naših sta bila najboljša Wernerjeva na 100 m prsno (1:37) in Je-ločnlk na 200 m prsno (3:00.6). Domači gledalci niso itedili < priznanjem simpatičnim gostom. Skoki so j ž»l morali odpasti zaradi slabe razsvetljave. Tekmo so gledali tuli številni Zagrebčani. Koncem tega meseca_ bo revanža v Ljubljani in upajo mladi tekmovalci, da bo razmerje točk bolj ugodno kakor sedaj, ko je bilo 68:46. — Plavalna sekcija SK Jadrana ima sedaj novo vodstvo. Načcvnik je g. So- ' klic Matko, podnsčclnik g. Maier D., tajnik I. g. Volta M„ tajnik II. Nachtigal K.; blagajnik I Jamar J.; blagajnik II Vodopivec M.
Desetletnica SK Reke
SK Reka bo za svojo desetletnico obstoja priredila nogometni turnir, ki bo trajal predvidoma štiri nedelje in je prevzel pokroviteljstvo nad to proslavo minister za telesno vzgojo dr. Rogič, kar je gotovo najlepše j^riznanje klubu za njegovo delo. 15. avgusta, na praznik, nastopijo: Mars:Jadran, Reka:Svoboda, 16. avgusta, v nedeljo, pa zmagovalci med seboj in enako premagani. Za prvega je poklonil lep pokal predsednik kluba g. Zalokar. Obakrat lirično tekme ob 15.30 na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
Delavski šport na Jesenic h
V	soboto, dne 15. avgusta se vrše na Jesenicah na igrišču »Kovinarja« finalne nogometne tekme za delavsko prvenstvo Slovenije in za pokal Delavske športne pod/veze.
V	leh tekmah nastopijo: Grafika iz Ljubljene, Olimp iz Celja, Dask iz Trbovelj in domačin SK Kovinar.
Spored prične ob 15 na igrišču Kovinarja, kjer se odigra vseh Sest tekem. Tekme sodita ljubljanska sodnika Camernik in Vrhrvnik. Vstopnino je minimalna, zato pričakujejo p.ircdiielji polnoJ e-vilen obisk.
Celjski šport
V	soboto ob pol 17 bo pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med I SSK Mariborom in SK Atleti, ob 15. bo istotam predtekma. — V nedeljo pa bo ob 17 na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom in SK Celjem. Ob 15 bo istotam predtekma med mladinama SK Ra-pida in SK Celja.
SK Slovan, hnksnrska srkcija. Treninci \-r*e n« i«TitiJn v poinvloljok. sreto in pele:; oh poj in 7,n Jas, ko je g. ITellor olw>U«n, vodi treninge Baloli — Norvunoi vabljeni.
Danes bo v Berlinu
predzadnji dan lekmovani, ker bo v neJeljo že ofieijelen in svečan zaključek letoinrih oIktvph-skih iger.
V	pefek, 14. avflus»a bo plavanje, ki sedaj ednno ic močno »vleče« poleg veslanja na rciiata progi v Onmau-u. Na sporedu je polrg tena še Kihanie, saMpuiic, boks, rok omet-finale in hokev-!no e ~ °b 9 skoki v vodo. ženske iz stolpa -
tinale, 400 m prosio ženske medteki; ob 15 prsno plavanje žensk na 200 m - medteki; in 1500 m moški prosto medteki. 100 m hrbtno ženske finale in štafeta 4kratl00 m ženske finale. Opoldne <e onpelic lOK (mednfirndni n|imn Urvmitnl „ Piriin »n k popoldanskim finalnim tekma v veslanju, k-čr nastopno čelvercc z in brez krmarja, enako dvoi-ka, dalic cnojka (skif) in osmerec.
Zagorje
Vsi, ki se nameravajo udeležiti velikih slav-nosti v Stični, naj se zglase v župnišču, kjer prejmejo tudi jubilejne znake.
V nedeljo, dne 9. avgusta je imela v Zadružnem domu na Izlakah Kinoteka zveza svoj ustanovni občni zbor. Udeležencem, samim kmečkim fantom in možem, sta govorila o pomenu in potrebah Kmetske zveze domači g. župnik in absolvent kmetijske šole Grahek. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Jesenšek Pere-grin, posestnik na Izlakah, za podpredsednika pa Zupan Leopold, posestnik iz Šemnika; v odboru pa so poleg župnika Torkerja še zastopniki posameznih vasi, zlasti absolventov kmetijskih šol. Ustanovni občni zbor Kmetske zveze za Zagorje pa bo 30. avgusta dopoldne v Zadružnem domu. Občnega zbora se udeleži tudi znani borec za pravice kmeta g. Brodar.
Bliža se tradicionelno romanje Zagorjanov k Novi Štifti pri Gornjem gradu. Romanje ee vrši zaradi zaobljube proti rji in kobilicam že skoraj dvesto let, le med svetovno vojno je za par let zaradi prepovedi oblastev odpadlo. Včasih je bila udeležba ogromna, v letih po vojni pa je število udeležencev znatno padlo; vendar pa se opaža zadnja leta zopet večje zanimanje zanj. Letos gredo romarji v četrtek okoli 4 zjutraj iz Zagorja proti Cemšeniku, kjer je ob 6 sv. maša, po maši pa skupen odhod dalje; v Zagorje se vrnejo na praznik popoldne.
Gasilska četa Medija-Izlake bo obhajala v nedeljo 16. avgusta svoj praznik. Obenem z blagoslovitvijo novega društvenega prapora, bo proslavila tudi 15 letnico svojega delovanja v korist bližnjega. Pokroviteljstvo nad vso proslavo je prevzel zagorski župan gosp. Prosenc. Popoldan bo veselica in prosta zabava. Vsi se vljudno vabijo, da s svojo udeležbo na proslavi podprejo agilno gasilsko četo.
Umrla je 72 let stara Marija Sotenšek, posest-nica v Zavinah pri Zagorju. Naj počiva v miru!
Medijske toplice pri Zagorju. Naše kopališče je bilo letos popolnoma prenovljeno, novi lastnik se ni ustrašil velikih žrtev, ogromnega dela in truda, zato pa tudi ni izostal uspeh. Obisk je bil dober in tudi sedaj se še prav živahno kopljejo v prijetni termalni vodi, ki ni samo ugodno topla, ampak tudi zdravilna. Kopanje je omogočeno do pozne jeseni in krasni »prehodi v divno okolico nudijo vsakemu res odmor in počitek. Cene, hrana, postrežba, V6e je res solidno in primerno, vsak, kdor želi miru in 6e hoče odpočiti, naj pride v Medijske toplice.
Sv. Marija v Puščavi
Versko navdušenje in krasen dan sfa v Puščavo na god sv. Ane privabila veliko število pobožnih romarjev počastit sv- Ano, mater naše najboljše matere nebeške priprošnjice Device Marije. Zopet se približuje dan, katerega pobožni romarji komaj čakajo, to je praznik Vnebovzetja D. Marije. V procesijah in posamič se bodo zgrinjali romarji v samotno, a vendar lepo Puščavo, da obiščejo Marijino svetišče, ki je letos tudi na zunaj popolnoma prenovljeno, da v tihoti in samoti potožijo svoji Materi težave in bridkosti, ki jih imajo v svojem skrbi polnem življenju. Saj še nikoli ni bilo slišati, da bi Marija koga zapustila, ki je z zaupanjem pribežal pon Njeno varstvo. Praznujemo letos kar dva dni skupaj, namreč 15. in 16. avgusta, i Dnevni red bo sledeči: 14. avgusta ob 3 popoldan pričetek spovedanja. Ob 7 zvečer pridiga in pete litanije, nato spovedovanje do 9 zvečer. 15- avgusta ob 4 zjutraj pričetek spovedovanja. Ob 5 tiha sv. maša in sv. obhajilo. Ob 6 pridiga nato peta sv. maša, po peti sv. maši darovanje za stroške pri obnovitvi cerkve. Ob 8 tiha sv. maša. Ob 10 pridiga, nato peta sv. maša, po sv. maši darovanje v isti namen kot zjutraj. Ob 3 litanije M- b., potem spovedovanje. Ob 7 zvečer pridiga in pete litanije M. b., potem spovedovanje do 9 zvečer. V nedeljo dne 16. avgusta ostane dnevni red dopoldan kot na pntznik 15. avgusta.
Za prenočišča ni treba biti v skrbi. Okoliški kmetje vas bodo radi vzeli pod svojo gostoljubno streho. Cerkev ostane tudi obe noči odprta. Pridite. Marija vas kliče! — Cerkveno predstojništvo.
Častna izjava!
Posteržin Ferdinand obžalujem in preklicujem, da sem g. Lupša Matija, hišnega posestnika v Mariboru, neosnovano žalil z očitkom tatvine.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjii znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega sna£a]a se računa enokolonska 5 mm petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede mellb oglasov treba priložili znamko.
Denar
Hranil, vloge
Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov tre 10. (d)
II
Živali
Angleški seterji
II
dve dobro dreslranl pslcl ln več mladičev izbornih staršov naprodaj. Polzve se pri dr. F. Luckmannu, Ljubljana, Gradišče 4. (j
Dijaki
Dijakinjam
boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., LJubljana, Povšetova 4 a.	(D)
k7 i M Nil II
Suh prostor
svetel, v izmeri 64 ms, v lepi, solnčni lesi, primeren za vsako obrt, blizu glavnega kolodvora, takoj oddam. - Mencinger, šmartinska cesta 10. (n)
II335EBI
Parno lokomobilo
rabljeno, dobro ohranjeno, v jakosti 25—30 KS, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 11.698.	(k)
Posestva
Vila z vrtom
ugodno naprodaj. Poizvo se v trgovini gurman, Ob Ljubljanici 21, Moste, (p
Trgovska hiša
popolnoma nova, urej.pa z vsem sodobnim modernim komfortom na prometnem kraju Ljubljane, se proda. Ponudbo pod: »Trgovska hiša II« na upravo Slovenca. (o)
Posestvo
v okolici Vidma-Krškega, z 6—20 hektarov zemljišča, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11,670.	(p)
4 travnike
z otavo (sladko)	vred
prodam. Ljubljana,	Prule
št. 8.	(p)
I!
Pohištvo
7 spalnic
I
1 jedilnico, iz orehove korenine, kanadske breze in afriške hruške, vse vezano, prodam, tudi trgovcu. — Jože Kunčlč, mizar, Podgora 6. št. Vid nad Ljubljano.	(ž)
Stanoianja
Trisobno stanovanje
v centru mesta se odda takoj ozir. 1. novembra. — Naslov v poslovalnici »Slov.« St 11581. (č)
Stanovanje v vili
4 sobe, pritikllne, vrt — oddam za november. Prule, Janežlčeva 11. Ogledati od 3—4 pop, (6)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Zidov ska ulica tn Start trg. (1)
PREMOG DRVA iN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon *«ev. 2951
Vsa letna oblačila,
ilster, buret, kaša, v oo Učni Izdelavi dobite poceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Žive piščance
mlade pitane, teža 75 do 100 dkg, komad 9 Din, razpošilja franko vozni-na po 25 komadov zaboj, G. Drechsler, Tuzla. (i)
Novo letošnje
Novo!	Novo!
F. M. Willam
DasLebenllarias
der Niitter lesa
587 sireni z mnogimi slikami, vezano Din 102"—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
kislo zelje
Tinček in Tonček v Atlantidi
kakor tudi glavice za sarmo zopet na zalogi. Najnižje cene, točna postrežba. — I. ORA2EM, Moste-Ljubljana.	(1)
Trgovina razglednic
pletenin in modnega blaga v najstr. zagrebškem središču, dobroidoča, so takoj proda, zaradi smrti, z vso zalogo blaga in inventarjem za ca 45.000. Nizka najemnina. Sigur na eksistenca mladenu trgovcu. — Poslovalnici Pavlekovič, Zagreb, Ilio -144.	<1.
130.
čuvaj muzeja.
Nekaj korakov dalje sta naša dva junaka s spremljevalcem Cipom srečala drugo prečudno žival, podobno predpotopni pošasti. Na njej sta jezdila kar dva dečka in se tako razigrano smejala, kakor da jezdita krotkega oslička.
Tončku je srce spet takoj zdrknilo v hlače, a Cip ga je pomiril:
»Tudi ta žival ni prav nič krvoločna, ne boj se! Niti lasu ti ne bo skrivila.«
Na te besede je junaku Tončku srce spet hrabro skočilo nazaj v prsi.
»Zdaj pa zavijemo samo še za ogel, pa smo takoj pri muzeju,« je dejal Cip.
Pred muzejem je stal neznansko velik slon. Kuža Muki je bil proti njemu prava mravlja.
Cip je stopil k slonovemu rilcu in ga prijateljsko potrepljal. Potem se je obrnil k dečkoma in jima slovesno dejal:
»Dovolita, da vama predstavim nepremagljivega čuvaja muzeja!«
»Brrr,« je Tonček zašklepetal z zobmi, »bogve kako prijazen ni videti. Če nas ta pograbi...!«
»Ne boj se!« go je spet miril Cip. »V mojem spremstvu se te niti dotaknil ne bo. Ampak z muzejem danes ne bo nič. Je že zaprt. Bosta pač morala počakati do jutri!«
Negotinsko vino
po 7 Din liter jc došlo. -Restavracija »Gorenjski kolodvor«.	(1)
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
Alja Rabmanova:
29
Tovarna novega človeka
Roman.
To so besede Dostojevskega. Pa še nekaj je, čemur se prav posebno čudim: to je njena sposobnost, da ostane kljub ljubezni, kljub svoji popolni vdanosti vendarle ona sama, da ohrani polno vrednost svoje osebnosti. Spomnite se, kaj pravi v »Mladeniču« Verzilov, sijajni kavalir, svojemu sinu o svoji ženi, nekdanji preprosti tlačanki: »Popustljivost, prilagodljivost in ponižnost in vendar zopet stanovitnost, sila in resnična moč — to je značaj tvoje matere ... Čudno je, da nisem mogel vplivati nanjo. Ženam je to dano. Živeti morejo pod pogoji, ki so njihovi naravi popolnoma nasprotni, in vendar vedno ohranijo svojo bitnost. Možje tega ne moremo!«
Pisatelj je skrbno zložil papir, ga spravil in iskal v drugem žepu drug listek. Pri tem se je pokazal konec vrvice, košček starega kruha in zmečkan časopisni papir, toda tega, kar je iskal, očividno ni našel. Vse svoje zaklade je spravil zopet v žep in je čez nekaj časa nadaljeval:
»Pri nas je zdaj v modi trditev, da je ruska žena pozdravila revolucijo kot svojo osvoboditev. To je tudi prav, zakaj nihče ne vsem svetu pač ni tako hrepenel po svojem človečanstvu kot ruska žena. Toda, če si našo sovjetsko-rusko književnost in našo resničnost natančneje ogledate, boste začudeni spoznali, da so menda vsi pozabili, da ruska žena ni samo človek, ampak tudi ž,en a ! Odprli so ji vse poti, vsako opravilo ji je dostopno, toda vzeli so ji možnost, da bi ljubila svoje dete, da bi skrbela za ljubljenega moža. Žena, ki skrbi za domače ognjišče, je zdaj le še predmet zasramovanja in zasmehovanja. In kdo je tega kriv? Moški! Sploh sem izsledil, da je nastopila doba, v kateri vlada izključno morala moškega. Med vsemi idejami, ki tvorijo bistvo komunistične miselnosti,
ni niti ene ženske ideje. Moški je boljševik po svoji naravi, žena pa to ni!
Še nikdar ni moški ženske tako ponižal in ji vzel vse pravice kot vprav zdaj. Spomnite se vendar zgodbice znanega humorista Zoščenka. Dokazuje, da je treba ženo ceniti prav za prav niže kot posla. Ce se hočemo iznebiti žene, tedaj kratko malo podamo izjavo; če pa se hočemo osvoboditi posla, moramo držati odpovedni rok, razen tega pa imamo vsakovrstne sitnosti s stanovskim zaščitnim društvom.
Seveda je danes mnogo žena, ki se trudijo, da bi sledile moškemu v njegovih idejah in po njih živele. Mislite samo na junakinje v pripovedkah Kolontajeve. Tu je na primer žena, ki zaradi preobilnega dela za stranko nima časa, da bi imela otroka in ga ljubila...«
Zopet je pisatelj krčevito iskal v svojih žepih. Ker pa zopet ni ničesar našel, jc čez nekaj časa govoril dalje:
»Torej z eno besedo povedano, ponoviti morem samo, kar sem že povedal: še nikdar, v no'beui zgodovinski dobi ni moški žene tako ponižal kot zdaj. Sicer jo z lepimi besedami nekako uspava. Pravi ji, da sme pomagati pri gradnji države, a v resnici jo je samo ponižal od sveče-nice in stvariteljice življenja do orodja, ki služi utešenju njegove pohotnosti.,.
Vendar pa upam, da bo ruska žena — prav tako kot žena Verzilova — ostala zvesta sama sebi in bo zopet našla svojo pot. V preteklosti je ruska žena iskala človeške pravice, sedanjost pa ji brani, da bi bila žena. Morda je bila ta bolestna pot skozi te mučne enostranosti potrebna, da bi pripravila prihodnost, ki bo prinesla ruski ženi razmah vseh njenih obilnih duševnih sil...
In še eno željo gojim: če ji bo to uspelo, potem bo morda vsej Rusiji prinesla ozdravljenje. In tako bi rad sklenil z besedami svojega ljubljenca Dostojevskega, ki je dejal;
Ruska zemlja nosi mnogo ženž, ki imajo veliko srce. Ruska žena je že mnogokrat dokazala, kakšne višine
lahko doseže in kakšna dela lahko dovrši. Zame ni nobenega dvoma, da bo najvažnejši, najučinkovitejši delež pri obnovitvi ruske družbe pripadel ruski ženi. Vse naše I upanje na duševno obnovitev in na moralni povzdig ! Rusije je torej v ruski ženi!«
Po referatu je hotel profesor Veiliolancev govoriti s Tanjo, a mu ni uspelo, zakaj Ana Ivanovna jo je zaplenila zase in jo odvedla v svojo robo. Od tam pa je Tanja kratko in malo izginila, ne da bi se- bila poslovila od njega. Hotela se mu je torej umakniti!
Ko je stari profesor prišel domov, se še vedno ni mogel umiriti; niti njegovi rokopisi, niti njegove knjige, ki jih je sicer s tolikim veseljem pregledoval zvečer, preden je šel spat, ga danes niso razveselili. Sklenil je, da bo legel, a zaspati ni mogel. Zato je zopet vstal, prižgal luč in hotel čitati, dokler ne zaspi. Vzel je v roke neko knjigo, ki jo je pred kratkim kupil in je ravno ležala na njegovi posteljni omarici. Bila je knjiga Bogdanova, sovjetskega pisatelja, ki je bil ravno v modi. Naslov je bil »Prva devica«. Čim dlje jo je bral, tem bolj je moral misliti zopet na Tanjo, in od strani do strani je naraščal njegov nemir zaradi nje. Knjiga je razpravljala o komsomolki, ki hodi v šolo druge stopnje, da bi si pridobila višjo izobrazbo; a tam, v tem komsomolu zahtevajo vsi moški člani od nje, da se jim telesno vda, češ da je to najboljša pot za brzdanje malomeščanskih predstav o ljubezni. Profesor je bral: »Pri nas sta možna samo dva načina razmerja do ženske: prvič prijateljstvo, preprosto tovarištvo, in drugič spolna naklonjenost; toda ne visoko-miselna, nejasna, temveč preprosta, pristna, naravna. Ce ugotoviš pri sebi tako nagnjenje, tedaj to brez ovinkov povej tistemu dekletu, svoji tovarišici; če te hoče utešiti, nikogar nič ne briga. Vama obema je prijetno in tretji pri tem nima besede.«
I'■»
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čeft.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktoi Čenči«.