za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi )e moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLO VE JV C EV V AMETUKI
Od bofa do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes

Štev. 52.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1W3, at the Poat-Oflic* at Chicago, Hi., undeT Act of March 3rd, 1870
Chicago, 111., 27. decembra 1912.
Kdor ne misli svobodno, se : boriti aa svobodo I
Papež je Jezus Kristus.
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — Po 55 ur trajajoči seji, je državni zbor v sprvotni o-ibliiki prejel vladno predlogo, ki ¡predpisuje, da se 'zamore v ivoj-skinih časih posamezne državljane, kakor tudi cele občine pozvati k transportni- in drugi službi za. armado. Predloga je 'bila na silni odipor zadela osobito pri Slovanih.
Nemčija.
Berolin. —Zla poročila doha-;jajo o silnih škodah, ki jih je povzročila povodenj Wise.
Minden, Westfalski vladni o-kraj, je ¡najbolj prizadet. Radi iizkih mostov in visoke Wise, je plovstvo popolnoma vstavljeno.
Berolin. — Glasom poročila iz Bohum-a, znaša število ponesrečenih prerriogarjev 52. Nesreča se je dne 20. m. m. vsi e d eksplozije premogovega prahu pripetila v premogovniku Achenbaeh pri vvest-falski vasi Mengede. Omenjeni 52 premogarji so 'bili takoj mrtvi, a v bolnišnici se jih devet s smrtjo bori.
Vzlie vsem naporom, se v šahtu ogenj nemore pogasiti. Skoda vsled eksplozije, je ogromna,
Neustrelitz, Mecklenburg. Veliki vojvoda Adolf Friderik, je sklical na posebno zasedanje stanove, da se vkrene konstitucija za obedve velike vojvodine Mecklen-burg-Strelitz in Mecklenburg-Schwerin. To sti edini 'zvezni državi v Evropi, ki še nimati ustave, marveč so vladane po fevdalni formi.
Rusija.
Petrograd. —- Postave proti Židom v Kievu in Odesi bodo preklicane, če se posreči operacija, ki jo profesor izrabi iz Berolina, izvršuje nad carevićem prestolonaslednikom. Kirurg je iz telesa prestolonaslednika odstranil tuberkulozno obist, ter dobi za to $25,000 in obljubo za odpravo našel niške prepovedi proti Židom v okrožju Kieva, in Odese, ako operacija o-zdravi prestolonaslednika. (To je dobro: Če Jehova ne pomaga, potem naj pomaga Izid! Op. stavca.)
Francija.
Pariz. — Henri Roehette, ban kir in podjetnik, dvakrat obsojen radi poneverbe, toda pod varščino 40,000 frankov na prostem, je zginil. Zadeva zbuja silno ogorčenje. V procesu je bil zamotan eks-ministr M. Clemenceau, policijski prefekt M. Lepine in drugi. Po izpovedbah prič, je Roehette ljudstvo za najmanje $30,000.000 prihranjenega denarja osleparil. Bil je 23. marca 1908 aretiran in od tedaj dvakrat obsojen, toda znal je vedno formalnosti iznajti, da je ostal na prostem.
Misli se, da je šel na Angleško in pojde od tam v Ameriko. Če se mn posreči odtegniti se kazni skozi, pet let, potem se zna povrniti ter kot. “ gentleman ” mirno uživati rop.
Mehika.
Washington. — Po državnem oddelku došla poročila, je v ameriških premogovih rnajnah pri Ca-nanea 950 delavcev ostavilo delo. Ameirikanci.se boje, ker jim preti splošna vstaja. Dejstvo, da je bilo iz Wasihingtona dano dovoljenje za uvoz orožja in nunicije za varstvo ameriških interesov, je vzrok nezaclovoljstva.
Washington. — Vlada je sklenila, proti Mehiki strožjo politiko pričeti, da se tamošnjim nerednim razmeram konec istori.
Temu sklepu so dale povod številne pritožbe, ki dohajajo na konsuta.te, o nad Amerikanci izvršenih nasilstvih.
Listu v podporo.
M.	Peternel 25c; J. Tokin 50c; F. Richter 25c.
Razne novice.
Veliko pšenice.
Buffalo, N. Y. — V pristanišču Buffalo se nahaja sedaj 53 parnikov, ki imajo naloženo približnjo
15,000,000 'bušljev eksportnega žita, večinoma pšenice. V notrajnem pristanu leži zasidranih daljnih 20 z žitom naloženih ladij, in isto število se iz gornjih jezernih pristanov pričakuje pred zaključkom plovbe.
Skupna vrednost tovora v Buffalo prezimujočih parnikov, se ceni na $20,000,000. Žito se po oddelkih po 500 do 1000 vagonov na dan z železnicami odvaža ; ostanek se bo spomladi odposlal z ladjami.
Javna prometna komisija preiskuje oj večjih žitnih skladišč iz-išle pritožbe, češ, da so železnice opustile pripraviti ¡zadostno število tovornih voz ; železniška u-prava trdi, da so pritožbe nevte-meljene.
Vzorni državni pravdnik.
Colsax, Wash.—-Pavel Pattison, državni pravdnik v Whitman County, je bil tu aretiran, pripoz-nal krivdo zločina tatvine, izvršene na svojih klientih in dobil zapor na nedoločen čas v državni reform jetnišnici v Monroe.
Pattison je še le v 28. letu starosti, ter sin John Pattisona iz Spokane, člana demokratično-na-rodnega odbora.
Kot tožnik je nastopil John Major, oskrbnik zapuščnine gospe E.
H.	Knox, iz katere je Pattison, po lastnim pripoznanju, poneveril $638. — Komisarji iz Whitman County se bodo v pondeljek .sestali, državnega pravdnika odstavili in namestnika začasno imenovali.
Vzgledni državni poslanci.
Washington. — S 153 proti 118 glasovi je zbornica sprejela resolucijo, po kateri zastopnik 11. Peransylvanijia distrikta, poslanec Charles C. Bowman, ¡zgubi glas in sedež v zbornici. Resolucija vsebuje v suhoparnih 'besedah naznanilo, da ¡so se pri volitvi poslanca leta. 1911 rabila koruptna sredstva. Ob jednem se je zbornica z 181 piroti 88 glasovi branila glas in sedež dati Bowmanemu demokratičnemu nasprotniku Geo. R. McLeanu. Trdilo se je, da si je McLean istih koruptnih sredstev ¡posluževal, kateri se Bowman n o-čitajo. Za 11. Peimsvlvanski kongresni distrikt določeni sedež v zbornici bo tedaj do 4. marca o-stal nezaseden ; potem pripade John J. Casey-u. novembra meseca iz volj enemu demok ra tu.
Nova Slov. naselbina
v Mascoutah, 111. dobro napreduje, tako poroča naš naročnik. Delo V enem premogovem rovu je .precej slabo, dočim delajo v drugem tudi oib nedeljah, to pa zato ker vsak vlak se tu vata vi, da vzame premog in ti ga porabijo veliko. Tam so ustanovili novo S. ¡S. P. D., iki dobro napreduje. Rojaki «o napredni.
Rekord.
Nek,a vdova v Texasu. ki ima dvanajst otrok je poročila vdovca, ki ima trinajst otrok. Pa pravijo, da so kombinacije prepovedane v Zdr. dhžavab.
čigav je denar?
Chicago, 111. — Prejšnji “šri-bar” mestnega sodišča'Homer K. GaLpin, je vprašal okrožno sodišče za pravorek. Galpin pravi, da ima še v rokah $191,206.50, katere je prijel na pristojbinah in kaznih. K tem pridejo obresti v znesku $11,220.00; tedaj ¡skupaj $202,426,-50. — On ne zna. !kdo je opravičen sprejeti denar. Prejšnji državni pravdnik Wayman je zahteval znesek za okraj, toda tudi troje park-oblasti, mesto Chicago in okrajno-šolski superintendent Edward I. Tobin, trdijo, da so opravičeni do omenjenega denarja. On prosi tedaj, da sodišče razsodi.
John D. Rockefelelr in Andrew
Carnegie “visoko počastena’’.
Iz Florence, Ariz. nam poročajo: Stanovalci tukajšnje državne jetnišnice, so pod imenom “Mutual Improvement League of Florence, Ariz.” ustanovili organizacijo, katere elani so izključno kaznjenci. Predsednik te organizacije je neki na dosmrtno ječo obsojeni morilec, po imenu Louis V. Eytinge, kateri obenim v korist organizacije izdaja neki časopis. Pred kratkem je bilo obdr-žano .poslovno zborovanje, na katerim sta bila John D. Rockefeller in Andrew Carnegie izvoljena častnim članom organizacije ter o tej4 ‘ visoki časti ’ ’ obveščena s pristavkom, da članarije niso obligatne, marveč da je vsakemu prosto dano, po lastni volji prispevati v korist in ¡blagor organizacije.
Rojak ponesrečil.
Iz Sopris, Colo. se nam poroča, da je rojak Silvester Beber ponesrečil, da mu je še meseca oktobra zlomilo nogo in ni še sedaj o-,zdravil. Rojak je naš naročnik že dolgo vrsto let. Mu želimo hitrega okrevanja.
Smrtna kosa
je ugrabila življenje rojakinje in gospe Jožefe Mišrnaš. soproge našega zvestega naročnika Ivana Mišrnaš iz ‘Skidmore, Kan. 8. decembra je 'bila še .zdrava. 15. so jo pokopali. Ranj-ka je bila obče priljubljena, kar je dokazovala dolga vrsta žalujočih prijateljev in prijateljic. N. v. m. p.!
24 let živela v mina.
Zakonska Katarina in Henrik Tunison sta vživala 24 let zakonski mir in naslaje. Mož ima $6000 dohodka na leto. Po 24. letih začel je mož citati biblijo in jo čita že 12 let. In kar se je naučil iz biblije je edino to, da jc začel, svojo, ženo sovražiti in ljubiti druge ženske. Vsled tega toži gospa Tunison za ločitev. Waukesransko sodišče bo odločilo, kedo razdira dom.
Bogat in revni Miklavž.
Washington, D. C. — Vinson Walsh McLean, $100,000.000 vre-■d‘en sinček Edvarda McLean, je bil igral sv. Miklavža za 50 sovrstnikov bogatih in najodličnejših družin v glavnem mestu. Velikansko božično “drevesce” je stalo nič manj kot $6000. Vsak Vinso-nov sovrstnik-gost je dobil dragoceno igračo.
Chicago, 111. — O’Brien, oče še-sterih otrok, je v obupu in revščini natrosil strihnina v kavo, da napravi konec celi družini in jo reši mizerije. Policija je na to dognala, da v hiši ni bilo že več kot pet dni j trohe kruha in da se ,je družina preživljala s črno kavo.
1 To je samo en vzgled. Našteli bi jih lahko na tisoče. In to je dobra dušna brana za delavca, kedar mn mečejo pesek v oči z: Mir ljudem na zemlji!
Militaristična moč,
K. of C. (rimo-kat. organizacija Kolumbovi Vitezi) šteje okoli 300,000 članov. Ti vitezi se vadijo v sukanju in rabi orožja, ter imajo velikanske zaloge pušk in dražega orodja, ¡shranjene v baser mentih raznih cerkva. Združene države imajo samo okoli 65.000 stalnega vojaštva. Skrajni čas je, da vlada nekaj ukrene, predno ‘bo prepozno. Kaj pa ¡bi bilo, ko bi rinqski papež dal ukaz: Naskočite republiko?
Eno od več gesl te organizacije je: Papež je kralj. Pa menda ne amerikanski? — Patentira.nee je “vojni minister”.
Tiskovni popravek.
V št. 51 “Glas Svobode” se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Pod nadglavjem: “V album “patentiranim” v zadnjem odstavku se ima glasiti namesto “Pred okoli petimi leti,”: “Pred okoli petnajstimi leti itd.” —
“Papež ni samo représentant Jezusa Kristusa; ampak je v resnici Jezus Kritus, skrit pod plaščem mesa. Ali papež govori? Ne, Jezus Kristus govori ... In tako kedar papež govori, nimamo nobene ¡pravice preiskavati, ampak moramo samo ubogati. Mi nimamo nobene' pravice kritizirati njegovih določb in zapovedi,” tako je rekel nadškof beneški, se-dajni papež Pij X. Patentiranec bo zopet rekel, da ni res.
Pokazali so barvo.
Jolietska anti-delavska zalega je prišla s barvo na dan glede Slov. Zavetišča. V skrajni svoji lopovščini so hoteli poteptati narodno napravo in niso prizanesli niti predsedniku K. S. K. J., g. Paulu Schneller. ki je bil /.voljen za podpredsednika S. Z. — O tem spregovorimo v prihodnji številki. G. Sehnellerju pa kličemo : Ne bojte se jih ! Slovenski delavec je z Vami!
Odškodninske tožbe.
Pri višjem sodišču v Atlanti, je 22 italijanskih delavcev vložilo odškodninsko tožbo v skupnem znesku $100,000, katero podpira italijanska vlada.
Tožba laških rudarjev je naperjena proti I. W. English, ml. predsedniku Lookout Mountain Coal Mining Co. ter je posledica stališča, ki ga je zavzemal goveirner Brown, ko je državno milico po-Italijani ostavit Georgio. English, kteri je osebni in političen prijatelj Browna. je tega telefonično prosil za vojaštvo, kar je governer takoj storil, ter se dal rabiti za podlo delo. Italijanska vlada je nemudoma uvedla preiskavo in vložila tožbo. (Op. ur. Kaj bi pa v takem slučaju storila avstrijska vlada? Nič 'in zopet nič!!)
Gompers in Morrison beračita o-kplu Wilsona.
Trenton, N. J. — 'Sam Gompers, predsednik, in Frank Morrison, tajnik American Federation of Labor, sta imela dolgo konferenco z Woodrow Wilsonom. Predložila sta bodočemu predsedniku celi koš dokumentov, kteri vsebujejo svoje predloge za ¡prihodnji kongres, ki jih ima Wilson priporočati v svoji poslanici. Potem se je Gompers izjavil. Wilson jih je milostno poslušal, ter ima vtis. da bo Wilson za ,v .prilog ustanovitve delavskega dtepartementa. Kakšno stališče zavzema nasproti drugim zahtevam, tega Gompers ne pove.
122 stopinj v senci.
Sydney, N. S. W. — Prvi vročin ¡skl val Letošnega avstraljskega poletja je za zapisati. .V Everjd, sta-cija ob meji južne Avstralije, je 'bilo dne 20. m. m. v senci 122 stopinj vročine. V Po mi, Queensland, je vladala zmerna vročina 110 stopinj. Newcastle, premogarsko mesto New-Sudwalesa. je imelo poleg vročine tudi prašni vihar. V dragih delih New Sud w'alésa, bila je tudi silna vročina, toda tukaj v Sydneyi je prijetno hladno s samo — 92 stopinj.
Povišanje plače.
(Vincent Astor, je naznanil svojim delavcem, da jim bo zvišal plače z novim letom. Okoli 2000 delavcev bo dobilo s tem pobolj-šek. Astor je tudi odredil, da njegovi upravitelji zdelajo načrt za penzioni ranje delavcev. .Vincent Astor ima vsaki dan $10,000 čistih dohodkov po malem računano, na leto mu pride $3.650,000.
Brezupnost.
New York. — Tu je bil aretiran in v zapora pridržan 17 letni Herman ¡Steinberg, 'kateri ¡se je izrazil. da ¡pojde v New Jersey in tam Wilsona ustrelil. Nabit samokres so našli pri njem.
Neki detektiv je videl mladen-ča ¡zmrzovati pred policijsko postajo. “Tukaj v deželi se nemore živeti,” je baje rdkel. “Za me ni dela; in ker ne morem nazaj v Rusijo, bi rad v ječo prišel. Popped ipa hočem Wilsona in vse sodnike postreljati.”
Iz Balkana.
Naj novejša poročila z dne 24. dec.
London. — ¡Srbija se je na pri-govarjenje Rusije, Anglije in Francije izjavila, dia je pripravljena pripoznati samoupravo Albaniji. Ta Gorak sili Avstrijo k ■pojasnilu radi njene mobilizacije.
V raznih krogih vlada bojazen, da ima Avstrija načrt, da napravi ¡Srbijo za nekako vazalsko državo. Kroži tudi vest, da bo Avstrija zahtevala zmanjšanje srbske armade, zahteva, v katero ne bo nikoli privolila nobena balkanskih držav, i ne Rusija.
Avstrija je sedaj držana, da pojasni zakaj ima 12 armadnih korov na vojnem stanju; štiri od! teh ob srbski meji, vsaki čas pripravljeni isto prekoračiti; dva v Galiciji, blizo ruske meje, dva v Hercegovini in dva ob italijanski meji.
Mirovni odposlanci so bili v Bu-chirgham.-palači sprejeti od kralja Jurja, ki je proti vsakemu izrazil željo, da bi se kmalu dosegel mir.
Zjedinjene velevlasti o vprašanju avtonomije za Albanijo in e-nega svobodnega pristanišča ob a-drijanslkem morju za Srbijo, imajo pričakovati ugodno rešitev in v Evropi so se stvari znatno zboljšale.
London. — S strahom pričakovani turški sel iz Carigrada, je došel z novimi navodili. Boji se, da se potrdijo brzojavna poročila, namreč, da so se ustvarile nove zapreke.
Toda ni dvoma, da poslanci ne bi našli sredstva in pota, kako bi se intervencija izpeljala.
Dunaj. — Tukajšnji listi pišejo. da pri splošni regulaciji ‘balkanskega vprašanja, se ‘bodo tudi natančno določile mejne črte med Avstro-Ogrsko in Crno goro blizo dalmatinskega pristanišča Kotar, ki leži ob vznožju črnogorskega hribovja. Pri tem se bo jemal posebni ozir, kakor želi Avstrija, na olkolo lezoče visočine. ki pristanišče nadvladujejo.
Belgrad. — V poloficioraih krogih se izraža odkrto mnenje, da Turčija ¡pri konferenci predlaga raznovrstna opravičenja, ¡samo da dobi čas za reorganiziranje svoje armade. Porta bo potem sovraštva. z nova pričela. Moralo bi se jo prisiliti, da sklene mir.
Pariz. — Turški mirovni odposlanci so dobili ukaz, da prekinejo pogajanje z Bolgarijo, ako ta obstoji na umeku iz Drinopolja; tako poroča “Teimps” vsled iz Carigrada dobljene brzojavke. — Dostavlja se, da je to iz vest j« iz oficielnega vira.
Carigrad. — Porta je naročila Rehad paši, vodji mirovne delegacije, naji se pogaja z Grčijo, tudi če se brani podpisati premirje.
Turška delegacija bo ¡stavila predlog, na.j se ji dovoli provijan-tirati Drinopolje.
Uvoz in izvoz.
Washington. D. C. — V teku meseca novembra, so Zdr. države imele večji promet, takisto v izvora kot v uvozu, kot doslej v i-stem mesecu, kar dokazuje baš vloženo oficielno izvestje departe. mentnega načelnika za zunajno trgovino.
V mesecu novembra ie bilo ‘blaga uvoženega v vrednosti $153.-134, 995, in izvoženega za $227,-898,681.
Z mesecem november zaključenim 11 mesecev leta 1911 znaša uvoz $1,664,309,560 proti 1,391,-683,598 za tisti čas poprejšnjega leta. Izvoz iste dobe znaša $2,148,-4563.323, proti $1,867,619,610 ¡prejšnjega leta. Bombaiževina in pšenica alkižeti na izvoznem 'zaznamku siiln naraščaj. Izvoz mesa. mesnih izdelkov in klavne živine se je tem nasprotno znižal.
Brezozirno na odpoved pogodbe s Rusijo, bo trgovina s to za leto 1912 znašala oflroli 50 milijonov, to je za polovico več kot v minulih 10 letih.
Leto XI.
Voščilo!
SREČNO NOVO LETO!
želimo vsim našim cenj. naročnikom, ter prosimo vse tiste, ki jim naročnina poteče, da se blagovolijo nas spomniti.
Na zdar!
Ured. in uprav. Glas Svobode.
Velikanski proces.
Los Angeles, Cal. — V tulkaj-šnein Zvez. okrožnem sodišču je Zvez. vlada vložila, tožbo, v kateri izraža'dvom o lastninski pravici Southern Pacific, na dozdevnim oljnatim ozemlju v približni vrednosti 250 milijonov dolarjev. Dotično ozemlje se nahaja v Fresno County, Cal. Sledile ‘bodlo nadalj-ne tožbe o lastninski pravici zemljišč v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev. To je naznanil B. D. Townsend, posebni zastopnik Zvez. generalnega .pravdnika, ki je s svojini kolegom T. J. Butler sem dospel, da bo vodil velikanski proces. —
Tožba se opira na, dne 27. julija 1866 po kongresu sprejetem zakonu, vsled kterega je 'bilo Zvez. uradu za notrajne zadeve naročeno, da pri podleljitvi takozvanih zemljiščnih patentov na železnice, izlključi minerale vsebujoča zemljišča. Zvez, vlada trdi. da od onih
440,000	akrov zemlje ob glavni progi Southern ‘Pacific vsebuje o-kroglo 45,725 akrov rude ter ima na javno domeno nazaj pripasti. Dotični svet leži večinoma v Coal-inga oljnatem polju in se sedaj izkorišča od Kern Trading Oil Company. soobtožene sestme dražbe Southern Pacific.
Med osobtoiženimi korporacijami in firmami, se nadalje nahajajo še ¡sledleče: Southern Pacific Railroad ‘Company, Associated Oil Co., Southern Pacific Land Co.. Centra] Trust Company of New Fork, Homer King, St. Paul Consolidated Oil Co., Zier Oil Co., Coalinga Oil and Gas Co., Gut'h-rey Oil Co., Confidence Oil Co.. Associated Hipe Line Co., Section Seven Oil Co. in več posameznih zasebnih oseb.
Tožba pravi, da so označene korporacije dotična zemljišča od Southern Pacific v najem vzele, tedaj se jiih mora smatrati kot deležnike dtohička.
Dotični patent je bil izdan 10. julija 1849 in Southern Pacific, se je baje pri tem poslužila sle- ; parstva.
$35 nagrade za papeževega brata.
Iz Turina pišejo: Angelo Sa.rte, brat papeža Pija, je dobil te dni od laškega ministrstva za pošto in brzojav, znesek $35 kot nagrado v pripo,znanje dolgoletnega in zvestega ¡službovanja.
Sarte je poštar v Graziji, provinca Mantua. Pred nekaj časom je bil vložil prošnjo za povišanje plače, katera ¡znaša 50 centov na dan. Obrnil se je do poslanca njegovega okrožja, da bi se zavzel za njegovo (prošnjo, a poslanec je seboj vzel 76 let starega brata papeža. ¡da prošnjo ministru osebno iz-roči.
Pri ministra je bil sprejem zelo vljuden jn posledica je bila grati-fi kaca j a 35 dolarjev. —
REHARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.30 ................. 50	kron,
za 8 20.40 ................ 100	kron,
za $ 40.80 ................ 200	kron,
ža * 81/0................'.	400 kron,
za $ 102.00 ............... 500	kron,
Za S 203.50 .............. 1000	kron,
za $ 406 00 .............. 2000	kron,
za $1015.00..............  5000	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do 850.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostalMoney Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 104S*. Clair Ave., N. K	Cleveland. Ohl<
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI
k.______________
ROMAN. SMSAL JAKOB BEDE NEK.
PRVI DEL.
(Nadaljevanje.)
W,
“Saj tudi ni treba, Ja >bi vedel vsakdo, kar [povem tebi. Porodil sem se na Koroškem. Mati mi je bila ogrsika ciganka, oče pa. — kranjski voznik, ki je toliko časa vozil 'bflJago na Štajersko, Ja je prišel naposled brez konj in brez voza domov. Zato je pa mene ¡pripeljal s ¡seboj. Na Zagorici ¡pri Mo-čilni'kiairji so me imeli m pastirja. Nekega ¡dne zadenem s kamenom sosedovo ¡hčerko, da se zvrne vpričo. Ni mi ibilo žal po nji, pač pa sem se bal za svojo kožo in pobegnil iseim. Tekel sem; da so me komaj pete dohajale, in naravnost v gozd sem ise nameril. Ondu so imeli cigani svoj tabor. Uprav so se odpravljali na odbod, ko prihitim k njim. “Stoj!” zakliče mi ¡star cigan in me ustavi. ‘Kam se ti .mudi' tako in zakaj?’ ‘Pusti me,’ rečem mu, ‘meni gre za glavo. Človeka sem ubil, in gorje, če me dobe!’ ‘človeka si ubil? Ha-haba! Koliko som jih že jaz in še sem tukaj. Vendar si mi vrlo všeč, ¡ali bi ne hotel ostati pri nas? Vidiš, vsak ¡dan bi te lahko porabili za tak posel. Tvoj pogum mi je vrlo po volji. Da si pri desetih letih — vsaj toliko jih menda imaš — nadaljnje cigan — že ubil človeka. — no, to te uispo-soblja :za našo družbo, kakor nalašč.’
‘Trinajst let sem že izpolnili o Kresi, ’ odrežem se mn nekako ponosen na tako junaštvo.’’
‘Kaj praviš, trinajst?’’ ondi se cigan moji ipritlikavosti, ‘kje si jih pa vzd? Videti jih pač ni, teh trinajstih let, ti ipritlika.vost ciganska! No, ali pojdeš z nami?’
‘Pojdem,’ rečem hitro in odšli smo. Prvo, kar so storili z mano, bilo je, da so me prekrstili. ‘Kako ti je ime?’ vprašal je glavar družbe. ‘Janez Nemec,’ odgovoril ¡sem mu. ‘No prav, odslej ti bodi ime: Januš iNemet; sedaj si šele pravi ogrski .cigan, podoben si nam pa itak kolikor toliko.’ Toda pij, Nande, pij, nič ne piješ,” sili Janoš Nandeta in ga zalija z vinom. “Šli smo po svetu. Potikali smo se nekaj let po deželah, naposled se mi je pa venderle jelo studiti m -.talino življenje, in noč me je vzela. Bili ¡smo zopet na Kranjskem v Ljubljani,, kjer smo barantali s konji. Porabil sem priliko in ¡se napotil čedno oblečen po ¡dolenjski cesti skozi Novo Mesto v Zagreb., kjer sem slulžil pri kraljevih gozdarjih za pasjega hlapca. odkoder ¡sem. ise, kakor vidiš, povspel že do lovca. Pa se bodem še nekoliko više, če ne zmrznem prej, kadar 'bodem prežal na volka. — Na, pij, duša!”
Nande pije in pije. Dasi po malem, vendar se ga nabere toliko do polnoči, kakor berač mraza o sv. Pavlu.
“Veš kaj,-prijatelj,” pravi za nekaj časa Nande jecaje, “preveč isem pil; vino me vrže, predno mi bode mogoče priti pod domačo streho. Nikdar še nisem bil tako pijan. 0'h!”
Ura odbije pelinovi, in poslednja dva, ki se poslovita pri goz darjevith, to sta Janoš in Nande.
| “Veš kaj, Nande,” pravi Janoš čuda prijazno, “ oba ga imava več nego bode jutri prav in dobro; kaj pa, ko ¡bi jo vzela skozi gozd proti domu, da se nama vsaj ne koliko razkadi spotoma in med ze lenj-em? Kaj praviš? Ali si zadovoljen?”
“Kaj pak, da sem,” pritrdi Nande; “pot je sicer nekaj daljši, toda ravno prav bode, da naju strezni. ’ ’
Nande je bil nocoj posebno zgovoren in je Janošu neprestano kaj 'pripovedoval, dasi ga ta. ni poslali kaj prida. Volčja žrela, katerim ga je danes žrtvovala ciganka, niso mu nikakor bótela, iz glave. “Kaj pa, če bi poslal namestnika tj'a,” misli si vražji Janoš, ‘naj njega pohrustajo volkovi, če morajo 'že koga. Vrhu.tega mi je ta študirana glava čimdalje hu-e na poti. Gotovo je tudi, da to-iko časa, ne morem više, dokler zapusti službe, na katero so že davna obrnjene moje oči, katere
pa sedaj niti sam še nima, To bi trajalo še mnogo let in — Janoš bi ne prebil tega. Brodnikova. Jelkam, ¡zdi se mi tudi, da že rajši govori ¡ž njim, nego z menoj, dasi je meni obljubila roko in srce. -— Ne, ne, tako ne more in ne sme biti dalje. Kar najbrže moram dobiti gozdarsko službo, potem bode tudi Jelisava kmalu moja.”
Take zlobne naklepe je snoval malopridni licemerec, dočim mn je brezskrbni Nande pravil to in ono iz dijaške razposajenosti. Bil je 'tako ¡zaverovan v hudobne svoje nakane, da niti opazil ni, kako je nekdo ves čas, odkar sta se spustila po gozdu, verno in varno hodil za njima, Bil je gozdni paznik Jooa, posebno ndan Nandetovemu očetu že iz prejšnjih 'časov, ko sta še oba služila pri vojakih, in je bil Joca Služabnik pri tedanjem poročniku Živkoviči. Vso to ljubezen in odanost je prenesel Joca tudi na njegovega sina Nandeta in mater njegovo. -Tanoša pa niti živega ni mogel videti. Nocoj je stari ¡paznik tudi nekoliko ¡posedel med gozdarjevo družino ob vrči vina. Ker so gospodje in lovci poseke sedeli skupaj, zato ga, Janoš in Nande niti opazila nista.
“Kam za Boga pa vleče Janoš pijanega siromaka sedaj po gozdu. Ej, e j, ti vražja krtina, nikakor nimaš poštenih namenov ! Joca, stopi iza njima, tu nekaj učakaš, kar se ti ne primeri vsako liro,mrmra stari vrlina sam v sebi in ju nič več ne izpusti iz očij. Izginili so visi trije v temnem gozdu.
Upraviteljica gre drugo jutro v Nandetovo sobo. “Bog, kaj je to?’” vzklikne mati, “ura jc vendar 'že pet, in fanta še ni doma,! Lepo je začel, odkar hodi z Jano-šem. Tako dolgo vendar še na izostal nikdar. ’ ’
Ura za uro poteka, in ko ga ob sedmih še ni od nikoder, da upraviteljica napreči in se odpelje k gozdarju.
-Smrtni strah jo iptešine, ko sli-, ši. da sta se Janoš in Nande poslovila o polnoči. V tem trenutku pride tudi Janoš k gozdarju. Vsi ga vprašajo v jedni sapi: “Kje je Nande?”
“Kaj ga ni?” začudi-se Janoš in prične pripovedovati, kako sta se sinoči ločila ob kraji gozda. — Nande je hotel iti vsekakor skozi gozd, Janoš pa ne. Kam je zašel, če ga ni bilo domov, tega ne ve.
Uboga mati je sedaj vsa potrta. Jedini sin, ki ga je imela, izgine ji breiz sledu. Ob, Bog, to je preveč !
Gozdar da kar najhitreje sklicati svoje paznike, napreže voz in bajdi v gozd* po sledu,'koder je morda Nande begal sinoči. “Kaj, če bi bil po nesreči zašel med volčje jame in vanje padel?” misli si gozdar, ne reče pa ničeisar.
Družba pride čez dobre tri četrti ure do volčjih jam. Ob jedni jami, stezi najbližji, bila. je res ruša udrta.
“Nesreča se je zgodila,” pravi gozdar, “Bog daj, ¡da bi bil Nande sam brez volka v jami, potem je še mogoče, da ga najdemo živega. ’ ’
Vsi obstopijo jamo, in grozen prizor se jim pokaže. Velika.nsk star volk se stiska na dnu jame k steni. Oči ¡se mu žare, kakor živo oglje. Nandeta mi videti. Gozdar seže po puško in ustreli volka. — Pazniki snamejo z voza. lestvico in jo postavijo v jamo; dva zlezeta z vrvjo vanjo, da zpravita zver iz jame. Zajedno ugledata tudi raz trgano lovsko suknjo nia tleh. Bila je Nandetova.
“Kje so pa ostali čevlji in ko sti?” čudita ¡se paznika. “Prima ruha, odkar stoji svet, ni bilo še slišati, da bi bil volk človeka požali s čevlji in kostmi!”
VI.
Vehovko je vsaj prve dni po moževi smrti hudo skrbelo, kako bode odslej ¡z Jurčetovo šolo, ker ni očeta. Ljudsko šolo je deček dovršil in moral bi stopiti v latinske šole, če bi sploh dalje hotel.
Latinske šole ljubljanske slovele so že od. nekdaj. Ustanovil jih je nadvojvoda Ernest Železni
na podlagi ustanovnega pisma, podpisanega leta 1418. v Dunajskem Novem Mestu. Za verske reformacije so si tudi luteranci v Ljubljani ustanovili štirirazredno gimnazijo leta 1563. poleg že obstoječe katoliške gimnazije in jo vzdržavali do leta 1594. Dve leti kasneje se je izročila katoliška gimnazija jezovitom, ki so jo o-skrbovali do leta 1773. V tej dobi je imela gimnazija šest razredov: “princeps”, parva”, “gnamma-tik,” “syntax”, poesie” in “re-thorik”; današnja sedmi in osmi razred — tedaj “physik” in “¡phi-losophie” imenovana, nazivala, sta se “lyceum”. Odtod še dandanes v Ljubljani:	licealno poslopje,
kjer je sedanja gimnazija in lice-alna knjižnica.
Ko ise je leta 1773. jezovitom vzelo vodstvo gimnazije, imenoval je cesar posebno gimnazijsko komisijo, ki jo je oskrbovala, za licej pa takozvano studijsko komisijo. Leta. 1776. je izšel dvorni dekret dne 5. januvarja, ki je uvedel —■ maturo, dekret z dne 10. avgusta prav tistega leta pa je skrčil število gimnazijskih razredov na pet, in to na tri gramatičke in dva humanitetna razreda. Toliko o zgodovini te gimnazije v tej dobi.
Jurce je zvedel žalostno novico, da nima očeta, šele doma, ko je nekega dne skoro nato, ko se je v Ljubljani seznanil z Matejem Koprivo, pogumen in vesel s culico v roki prizvižgal na počitnice. Vse štiri — mati in sestre so ga vzpre-jeile nekako preplašene, da je kar osupnil. Milo je zajokal in ž njim vred tudi mati in sestre, ko so mu povedale, da. ni očeta. Yes prvi večer ni mislil drugega, nego jedino le na žalostno smrt očetovo. Šele drugi večer, ko so zopet sedeli skupaj, vpraša mati sina: ‘ Kaj pa bode sedaj s tabo. Jurce, in s tvojo šolo, ko očeta ni več? Doma bodeš moral ostati, pa bo.”
“Ne mati, ni treba. Vam bodem že povedal, kaj in kako se mi je pripetilo. Ukrešite luč, pa vam najprej nekaj pokažem, kar sem dobil, v Ljubljani pri patru Jožefu za Vas in za dekleta, in kaj se je dotočilo o meni.”
Vehovka, vzame kresalo, netilo in «žvepleno prejo ter kreše luč, Jurce pa smukne v hram in prinese v p-otpir zavito škatljico. Mati ukreše, netilo prične tleti, žveplena nit ¡se vname in od nje borova treska, katero so zataknili v pri -mož. Jeli, dragi bralec, da ne veš. kaj je bil primož? Jako preprosto stojalo je bil, sestoječe od treh delov: spodnji del je bila štirioglata lesena plošča, v katere sredi je stala navpična preslica kot drugi del; ta je bila na gorenjem konci okovana, z železom, ki je bilo sem-tertja upognjeno in zopet zavito, kamor so ¡se trske vtikale, in to je bil tretji del. Takšen primož je rabil kakor roka; držal je namreč borovo tresko toliko časa. dokler ni dogorela. Poleg treska so pa tudi svetili z-lanenim oljem, z bučnim in bukvičnim oljem, kar je namreč komu hodilo ceneje. Olja so nalili v železno svetilko “leš-čerbo”, in to so ali obesili na vrvico, visečo od stropa ali pa so jo postavili na lesen svetilnik, podu ben rezljanemu valjarju, katere mu so rekli “levštik”.
Pri Vehovci je torej gorela treska v primoži. Jurčetu se je 'zdela taka svečava že nekoliko zastarela, in zato je rekel materi, če priž-go leščerbo, pokaže jim nekaj lepega. Radovedne, kakor so ženske vedno, vprašajo vse štiri zajedno “Kaj?” “Vi* le luč prižgite, jaz bodem pa odpri škatljico in videle im čudile se bodete, to vam povem.”
“Res bi rada vedela, kaj bode”, pravi mati in prižge, leščerbo. Junce odpre škatljico in vzame iz nje štiri srebrne svetinjice.
“Jej, jej, kako so lepe. Ali so srebrne? Po čem pa so?” glasi se iz vseh ust.
Mati Jurčeta ostro pogleda in pravi: “Fant, če je to res srebro, povej, kje si jih dobil? Po poštenem poti je težko vrjetno. po nepoštenem pa še manj, kčr ¡si naš!”
Jurče pogleda materi v oči in reče: “Prav pošteno so prišle v moje roke, pater Jožef mi jih je dal. ‘Štiri leta,’ dejal je, ‘hodil si mi k maši streč, tri sestre in mater imaš, kakor si pravil, na. za vsako leto po jedno svetinjico Matere božje čistega spočetja. Srebr-
ne so in blagoslovljene. Daj jih doma ženskam, da ji'h bodo branile zla.’ 'Tudi mi je rekel pater Jožef, naj le kar naravnost pridem k njemu v konvikt, kadar minejo ¡počitki, da bodem imel vse brezplačno in to 'zato, iker sem se v šoli jako dobro učil.”
“No, Bog bodi zahvaljen, da bodeš presknben z vsem potrebnim in v dobrih rokah, kjer se mi ne bode bati, da ibi te izpridili, ’ ’ pravi dobra žena vesela An gre po večerjo. Sestre pa si v tem že pripravijo pisanih trakov, na katere privežejo svetinjice.
Konec počitkov je Mihevec za-pregel in Jurčeta zopet peljal v šolo. Obema je bilo nekako milo ves pot, 'ker se je Jurče do sedaj vedno vozil z očetom. Blizu Ljubljane sta že, ko oplazi po daljšem molku strijc Mithevec -z bičem nekoliko po konji, kakor bi mu hotel odgnati nadležno muho in pravi:	“Ali se kaj bojiš latinskih
šol? Pravijo, da so silno hude.”
“Prav nič se jih ne bojim, saj se lahko učim,” odgovori Jurče. “‘Sedaj se bodem ¡pa še lože, ker bodem imel pri gospodih knjig, kar se mi jih bode ljubilo. Pater Jožef mi jih je že obljubil. Posebno pa v računstvu! Kadar še nekoliko dorasem, rekel je, in pridem v višje šole, učil me bode, kako se merita zemlja in nebo, česar menda ne zna vsakdo, kdor izdela latinske šole.
“Da imaš dobro glavo, pokazal si res; le glej, da prejetih talentov ne 'zakoplješ, kakor se 'bere o 'evangeljskem m oži. Ge se ti bode kdaj hudo učiti, spomni se le samo nas doma, kako nam je garati od zgodnjega jutra do pozne noči, da nam pot kar curkoma lije po životu in — še nimamo ničesar. Iz težka, si ¡priborimo tolikanj, da se prerivamo od leta do leta in da poravnavamo opravke. Pomisli pa tudi veselje, ¡katero nam napraviš vsem, kadar, ¡bodeš v Moravčah pri Sv. Martinu pel novo1 mašo! Le nič se ne boj!”
“0 saj se ne!”
“Omenil sem ti le, ker se mi je zdelo, da si šel letos nekako nerad z doma. Nič ni ¡bilo tistega veselja in nestrpnosti, kakor druga leta. Posebno _pd matere si se lpčil. kaj težko. Kako ti je bilo treba prigo varjati. kakor staremu konju vkreber. ’ ’
“Saj veste, kako je mater oče tova. smrt pobrala, prav bojim se zanje. Kaj pravite, strijc. ali bodo učakali, da. se izšolani? Kakor se rad učim, toda ko 'bi vedel, da mi umro prej. obrnil bi se kar tu J e sredi ljubljanskega polja v moravsko faro. Pomagal bi jim delati vsaj toliko časa. dokler še žive, in jim kolikor toliko daljšal živ ljenje.”
“Jurče, dobro srce imaš, in po vem ti, ako bodeš ves čas tako spoštoval mater, dal ti bode Bog posebno srečo.' Mati res ne bodo večno živeli, kakor nihče ne, ali jutri jih tudi še ne pokopljeno, a ko je 'božja volja. Saj so vendar nekaj let mlajši od mene, in jaz, ako Bog da, nadejem se, da bodem vsaj še dvajset leit otepal kostanj in ga pobiral. ”
Strijc Mihevec se je pri teh be •sodah ozrl na drugo stran in si je otrl solzne oči. Zdelo se je staremu poštenjaku, da bode bolehna sestra iz težka 'učakala Jurčetove nove maše. Toda čemu bi pravil to in težil ¡srce dijaku, ki se je to li težko ločil od ljube matere ?
V Ljubljani izroči strijc Jurčeta z vso prtljago vred konviktu očetov “zavitarjev”, kakor so ljudje jezovitom tedaj rekli po deželi in jim ponekod pravijo še dandanes. Povabili so ga v obed nico, kjer .so mn postregli z majo-liko dolenjca in kosom belega kruha, kakršen je prišel Mihevcu le tedaj pod zobe, kadar je bil na cesti in si je moral po gostibiab iskati 'hrane. “Da te vendar !” misli si sfrije, “fantu se bode že sedaj godilo bolje, nego nam doma. Meso bode jedel in vino pil, mi pa krompir žulimo. Kaj šele bo! ”
Dalie prihodnjič.
DOPIS.
Newburgh, O.
Sedaj pa nimam nikogar, da bi ga “sfiksu’1, radi tega se 'bom pa nad Vas “skopu” oziroma pad vse urednike slovenskih časopisov v Ameriki. — “Usus optima est doctrina” ali “skušnja je najboljša učiteljica” pravi pregovor, jaz šem pa skušal in tudi čital, kar Vam hočem poročati. — Nedavno sem poslal dopis na neko uredništvo in dotični g. urednik mi je sporočil, da je dopis predolg in istega ne priobči, kar sem mu seveda brez ¡vsakega oporekanja oprostil. Čudno je pa to, da kadar nesem kak oglas je pa gotovo (po mojih mislih) vsak prekratek — ha! ha! ha! — Kako sem pa fajn vse “pugruntu” ■— kaj? Kna!
¡Sedaj bom pa vse urednike in časopise “bojkotira” ker sem vže “zaodru” boben, s ¡pomočjo katerega. bom “publicira” občinstvu, kakor svoje dni biriči v starem kraju.
Ker mi je s 15. decembra pošla naročnina, Vam tukaj prilagam znesek $2.00 (celoletno naročnino) in Vam obljubljam darovati za novo leto dva nova naročnika.
Dne 14. dec. ob tretji uri preminul je naš rojak John Blatnik vulgo “Pauletov” iz Brezovega dola, po dolgi in jako mučni bolezni. Bil je član dr. Zarja Svobode št. 93 S. N. P. J., katero društvo mu je 'preskrbelo sijajen pogreb v torek dne 17. dec. ob 9. u-ri zjutraj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo ter 4 nepreskrbljene o-trožiče, omoiženo sestro ter več sorodnikov, v starem kaju pa omo-ženo sestre:	Lahka mu naj bodi
tuja ¡zemljica!
Dopis se mi je pa zopet razširil, tora j moram skončati, želeč Vam in vsem čitateljem tega lista veselo ter srečno novo leto.
Naročnik.
KRVAVA N00 V LJUBLJANI,
to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, !ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto.
NE PREZRITE TEGAU
Tisti, katerim smo poslali opomine za ponovitev naročnine in i ste še do danes niso ponovili, pro-SjiiiU) da to store, ker s prihodnjo izdajo bodemo list ustavili, v-siru Iti so dobili opomine, pa niso iste ponovili. Kdor toraj lista ne dobi in je dolžan na naročnini, bo vedel zakaj smo mu list ustavili.
Naznanilo.
¡Slavnim slov. društvam in posameznim rojakom in rojakinjam se naznanja, da priredi Slov. pev. in dram. dr. “Ljubljanica” veselico v soboto 11. januarja 1913 v prid Slov. Zavetišča., čisti dobiček poslali bodemo na pristojno mesto v imenu društev, katera se bodo veselice udeležila. Toliko v naznanje, da naše društvo si ne išče nobene časti s tem, ampak mnogo truda.
Paul Bartel, I. tajnik.
s
2 *■
S Ali imate zvezek Severovega 9
Almanaha za 1913? Vprašajte % % vašega lekarnarja. On vam ga 9 *, da, zastonj.	J»
SVOJI K SVOJIM!
Rojaki, kateri mislite kupiti s vrline suknje ali obleke, pridite k meni, v mojo prodajalno, kjer i-mam v zalogi najraznovrstnejšo blago najmodernejšega kroja. — Prepričajte se sami, da pri meni dobite blago veliko ceneje kot pa kje druge. Večletna skušnja v trgovini me je naučila kako nakupiti đlobro, trpežno in moderno blago po najnižji ceni. Take čevlje in po tej ceni kot jih dobite pri meni, jih ne dobite v nobeni drugi prodajalni. Čemn podpirati jude, ki Vas le takrat poznajo, kedar Vas vidijo v svoji prodajalni s cvenkom v žepu. Jaz Vam jamčim za kakovost in nizke cene, toraj pridite k meni in prepričajte se!
Rojakom v AVaukeganu in Nortli Chicago se priporočam za obilen obisk. Vi zmenoj, jaz z Vami !
Moja trgovina je na 10. cesti in McAlister ulici, v North Chicago. 12-31-12 MARTIN BRUNET
Hudi kašel
* * m
■HJ|g§. .. .S
razdraži pljuča in pripravi S pot za bolj resne pljučne bo-lezni. Ne čakajte tako 'dolgo, 9 da se vam kašelj razvije v 9 kaj hujšega. Rabite
Severov Balzam za pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
t
9
I
9
I
in si bote pridobili tisto hi- ¡9 tro olajšbo, katero je dalo ti- ^ stim ki so ga rabili preteklih 32 let.	9
Severov Zdravil» § za i bisti in jetra !
(Severa’s Kidney and Liver 9 Remedy)	9
pomaga naravi odstraniti škodljive nečistosti iz krvi in katere, ako se ne ođstranejo, so vzrok vnetja in razdraže-nja obisti, jeter in mehurja. Ozdravi- mnogo bolezni teh organov.
50c in JI.00
Kadar vaš prebavni ustroj nepravilno deluje — kadar niso vaše jetra, čreva, in želodec v redu, ne obotavljajte vzeti
Severov Žiivljenski Balzam
(Severa’s Balsam od Life)
75 centov.
Vaš lekarnar prodaja Serverova 'dravila. Ne vzemite druga. Ako jih nima vaš lekarnar, pište nam. Za zdravniški svet naslovite pismo na
VV-LSevpra Co.
CEDAR RA Pl DS. IOWA
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
DELO DOBIJO šivilje na moških hlačah; tudi take dobe delo, ki niso skuš ene v tem delu.. Lepa prilika za naučiti se tega dela. — Zglasite se pri Frank J. Bohatka, 1106 W. 18. St. (zadaj) blizu Fisk ceste, Chicago, 111.	12-27
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in dragi neopojnih pijač,
82—84 Fisk St,	Tel. Oanal 140
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sehoen-hofen-Edebveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago,.
FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1913.
je izšel ter je dobiti za 30 ct. 9 poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo za nimivosti. Dobite je pri
SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St., New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKI
je izšla v založbi
“GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 tov. Rojakom priporočamo topleje, da sežejo po njej.

"A
S. S. P.
v
Zveza
IZ
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na* 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, IU. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave.', Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton At*., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, m.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los Benk-', 11250 Indiana Ave., Chicago, IU. Denarne (odpoŠiljatve) pa na John Kalan, 341-6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št 1. Chicago III.: A. Samsa, pred., 1537* West 20th St.; Victor S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ru-lovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blag., Box 434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, III.:	D. Badovinac,
pred., Box 341; J. Omerza, taj., Box 671; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar. taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Ulčar, taj., Box 355; J. Ha/uptma/n, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Wlnterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Laharne, preda.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
preds. 341 — 6th St.; F. Puncer, taj., 453 53rd ave., W. Allis, Wis.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj.. 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 384 E. 160. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419: Fr. Leben, taj.. Box 419; J. Šume, blag.. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik in blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik. Box 183. — Seja 1 nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž, pred.. Box 48; M. Matjaš, taj., Box 180; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.; J. Murgel, pred. Box; A. Renko, taj.. Box 2. Cecil, Pa.,
M. Rajer, taj.. Box 53; A. Štih, blag., Washington Co.; A. Papič, blag., Box Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu, j 58, Cecil, Pa. Seja 1 nedeljo v mest, 8. McGuire, Colo.: J. Frelih, seču ob 2, uri popoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
pred.. Box 51; J. Zupančič, tajnik, Box 53; J. Zudar, blag. Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu..
Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanlch, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; J. Ponikvar blačg., Box 972. — Se-ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pink,
pred. Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; J. Tomič, blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11. Staunton, III.:	M. Radich.
preds.; A. Ausec, tajnik, Box 158; J. Korunka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., Box 97; J. Ostrožriik. taj. Box 117; F. Hlačun, blag.. Box 115.	— Se-
ja 1. nedeljo v mesecu.
Fumič, preds.; J. Kutbin, taj. Box 252; Jos. Prohlč, blag., Box 218,
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, 111.: J. Cesar, pred. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag.. Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred
sednik; M. Gorenc, taj., Box 132; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon:	Fr,
Sajevic, pred., 131 — 18. St.: F. Leben, taj., Box 307.	— M. Škof.
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4. Box 143, Girard, Kans.
A. Selak, taj., Box 56; M. Šetina, Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preds.,	23. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Box 342; V. Mažgon, taj.,_Box 475; L' gt 30 SpHngf|e|d( m.; a. Aubel. Repolusky, blag., Box 317.	SeJa| preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A. Pe
vsako 1. nedeljo v mesecu.	I fcol, taj., 1406 E. Carpenter SL; Jos.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred.,; Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Se-Box 65; J. Alich, taj., R. R. No. 8, ja nedeljo v mesecu.
Tittsburg, Kans.; Fr. Šetina, blag., Box 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 Taft, III.: B. Papeš. preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198, Granville, III.; A. Koman, blag., Box 43.— Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds.. Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu. ^
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
preds., Box 2. Pineville, Mînn.; V. Ml-fculich, taj,. Box 21; J. Rožanc, blag.. Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Š*. 18 Girard, Ohio: I. Šavor, pred..
Box 372; A. Strah, taj., Box 372; J. Leskovec, blag., Box 372,—Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.:	V. Dreshar,
preds., 11355 Fulton ave.; J. Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, 111.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio: J. Mavern, pred.. A. Grobelšek, taj., 5602 Carry av N. E.; A. Bolka, blag.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2! Naylor, Mo.: J. Zimermaa, ■pred.; J. Zimerman, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.:	A. Gulič,
preds., 747 Holnas St.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave. M. Stanič. blag., 743 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient. Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republie, Pa.
Št. 37. Lowber, Pa.:	A. Vehovc
pred.. Box 253, W. Newton, Pa.; J. Sire. taj.. Box 36, W. Newton. Pa.; J, Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelich, taj., R. 3, Box 139 Fort Smith. Ark.; J. Petrik. blag., R. 3. Box 245. — Seja 2. nedeljo v mese-<iu.
Št. 39. Aguilar, Colo.:	A. Kranjc
pred.. B 203; F. Požerl. taj. B. 203; A Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek pred.; J. Kržan, taj.. Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vuka-nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj, in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, pred., Box 1 ; M. Supan, taj. P 7; J. Slapar. blag., Box 1
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Virden, lil.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231,
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred.
Box 45; J. Perič, taj., Box 155; A, Gregorec, blag., Box 153. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St. — Seja 2 četertek v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41 Court; Mary Skubic, blagajničarka.
Seja 4. nedeljo
727 S. 42nd Court, v meseču.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: A. Govejšek, pred., Box 16; V. Blažič, taj., Box 16; L. Dudaš, blag., Box 62. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, .pred., Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja . nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.; A. Bergant, pred., 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove SL; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred., Box 30; J. Ramshak, taj.; J. Anko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo t mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo.: K. Erno*-nlk, preds., Box 155; R. Žohar, taj., Box 131; T. Žakelj, blag. Box 3. —
Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
preds., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd SL; F. Pirnat, blag., 1237 E. 1st St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Minn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; L. Majerle, -taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik.
preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227.	— Seja 4.
nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheek, pred., Box 563; A Potočnik. taj., Box 563; J. Brtomelj, blag.. Box 156. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; L. Bamet, taj. Box 30; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mlch.: J. Geshel, preds.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj,
preds., Box 73; M. Jager taj. Box l02; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60. Pueblo, Colo.:	F. Stupar
preds.. 1208 Bervin ave.; J. Mi-glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio; J. Pirc, pred , 101 Bredy SL; F. Levstik, taj.. 819 Wester ave.; G. Kos, llag.. 224 High St. — Seja vsako I. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred., 1794 E. 29th ave.; F. Hreščar, taj., 1708 E. 28th ave ; J. Dugan, blag. 1721 E. 30th ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič. pred., Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Co., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 68 .Superior, Wyo,:	A. Bandaž,
pred.. B. 284; Fr. Krasovi':, taj., Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
St. 67. Johnston City, III.: J. Slivnik, pred., B. 599; V. Pugelj, taj., Box 561; M. Smolič, blag.. B. 561.	— Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št. 68. Issaquah, Wash.:	P. Kos,
pred ; J. Kramar, taj.. Box 7-5;
J.	Skerbinc, blag.. Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69. Brewster, Ohio; F. Koprivec, pred., Box 115; L. Levstek, taj.. Box 233; M. Strah, blag., Box 123. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70. Dunlo, Pa.: A. Strle, preds.. B. 12; A. Samec, taj.. Box 208; J. Do-lez, blag.. B. 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu
Št. 71 Marianna, Pa.; J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; Me Malgaij. blag.. B. 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Taylor Springs, III.; P. Rau-ker, preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. Deželak, taj., Box 62. Taylor Springs; Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatil1. Pred-Box 1'; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.: F Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh. taj.. Box 200; Frances Simec, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.; M. Keržan pred., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag.. Box 151, Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož nik. pred., Box 64; J. Cestnik, taj. Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, III.: J. Črne. preds. B. 23; J. Črne. taj.. Box 23; J. Petje blag., B. 113. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 79 East Patestine, Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj. Box 291; J. Čuk. blag., Box 145.
Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, -taj. Box 132; J. Bedek, blag. Box 61 Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu Št. 81. Biwablk, Minn.:	F. Kariš
preds.. Box 107; J. Delak, taj., Biwa-bik, Minn.; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček pred., Box 188; J. Zobec, taj.. Boq 19 J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: M. Lokovšek, -pred., B. 32; F. Ernožnik. taj
Box 11; J. Umek, blag., B. 34.	—
Seja 4. nedeljo v mesecu.
Š. 85. Renton, Wash.:	J. Šemrov,
pred , B. 1358; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag., Box 1052.
Št. 86. Herminie No. 2, Pa.:	J.
Kralj, prted.; F. Nemec, taj., R. F. D. No. 3, Box 106, Irwin, Pa.; V. Dreshar. blag., B. 153. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
St. 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan,
preds., 1264 E. 55. St.; A. Malovič, taj., 1095 E: 64. St.; T. Jereb, blagajnik, 268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, III.:	J. Ferjančič,
preds.. Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds Box 513. Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 27, Morgan, Pa.; L. Verdinek. blag., B. 172, Bridgeville, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90. Washoe, Mont.:	F. Rihard,
pred., P O. Bear Creek. Mont ; J. Leskovec, taj. P. O.; L. Čadež, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond. Wash.: Matilda Podpechnik, pred.. Box 4; Francis Richter, taj., Box 669; A-na Plaveč, blag., Box 644. — Seja 1. p ’elio v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred , Box 536; L. Oman, tajnih in blagajnik. Box 521.
Št. 93 Globe, Ariz.:	A. Fisher,
preds., Box 1701; A. Sekula, taj.. Box 1701; A. Pugelj, blag.. Box 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 94, Cleveland, O.: A. Kos, pred. 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj. 427 E. 160. St.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 95. Bradley, Ili.:	G. Standohar,
pred.; L. Sterbenc. taj.. Box 162; A. Luistik, blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu.
Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.;
B. 137: J. F. Kren, taj.. Box 33; F Volk. blag.. B. 33. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 97. Calumet. Mich.: Leo. Stariha, pred., 23 Cherry St.; Leo. Junko, taj., 26 Oak; M. Verderbar, blag., 9 So. Kearsage.
Št. 98. Oak View, Colo.: F. Jekovec, pred.: M. Gerčer. taj.. Box 41; M. Vi-dingar. blag., B 41. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 99. Blocton, Ala.:	J. Barvar,
pred.; J. F. Perko, taj.. Box 196; J.
Skok, blag.. B. 361.—Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 100. Chicago, Pullman Sta. III.:
Fr. Pretnar, 11316 Fulton ave.; Fr. Klun taj.. 11316 Fulton ave.; J. Janc, blag., 11316 Fulton ave.
Št. 101. Denver, Colorado:	John
Starc, predsednik; E. Gorše, tajom-nik; Box 202, Stockyards Sta.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.; Seja vsakega 17. dne v mesecu.
Št. 102. Trestle, Pa.:	M. Lavtar,
pred.. R. 1, Box 107, Unity Sta.; M. Kastelic, taj., R. F. D.. Box 84, Turtle Creek; I. Fatur. blag.. R. 1, Box 90. Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 103. Homer City. Pa.: F. Babič pred., B. 428; A. Kovačič, taj., Box 22; SL Toličič, blag., B 428. — Seja vsako 2. -nedeljo v mesecu.
Št. 104. Chicago, lil.:	Fr. Godina,
pred., 1441 Fullerton ave.; Fr. BosticK. taj.. 1743 Fletcher St.; P. Šolar, blag., 737 Reese St.
Št. 105. Mascoutah, lil.:	J. Pintar,
preds.. Chas. Welletz, taj. Box 51; F. Drolc, blag.
Št. 106. Adamsburg, Pa.: Fr. Kastelec. pred.; A. Laurič, taj.. Box 57, A-damsburg, Pa.; J. Godina, blag.
Podoba smrti.
•Slavno znani francoski zdravnik in filozof, Rabelais, je rekel: ‘"Življenje brez zdravja ni življenje, isto je edino neko stanje spe čnosti in trpljenja — podoba smrti.” Večkrat imamo priliko opazovati ljudi, ki so bledi in rmeni, slabotni in nesposobni za delo, ki umirajo pred našimi očmi — rezultat lastne zanikernosti, da bi prav skrbeli za svoje zdravje. — Vsako slabo počutenje moramo preprečiti, ko -hitro isto zapazimo, Navadno je želodec prvi prizadet in Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bi morali takoj rabiti, ker isto točno deluje, segreje želodec in čreva in jim daje novo moč. Isto sčisti telo, pomaga pri prebavi hrane in delanju nove brvi, ki je temelj zdravja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Otrple glide zribljite s Trinerjevim lini-mentom.	(Advertisement)
Društvo “Rogač” št. 51 S. S. P. Z. naznanja svojim članom, da od novega leta naprej ne -bo več društvo zalagalo člane -z asesmen-tom, ako se isto prej pismeno ne javijo predsedniku društva, -da bodo plačali svoj dolg na prihodnji seji.	M. Metznar, tajnik.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., (naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi
nesmemo nič popravljati, in se moramo držati tega, kar nam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE”.
Iz Glavnega urada S. S. P. Zveze.
Vsa cenjena krajevna društva naj gledajo, da se za leto 1913 naroee na Zvezino glasilo “Glas Svobode”. Glasilo dobiva društveni tajnik ali tajnica, katero se plača iz društvene blagajne. Naročnina je $2.00 za celo leto, ter se pošilja naravnost na upravništvo Glas -Svobode, 3622 W. 26. -St. Chicago, 111. in ne na glavnega blagajnika ali pa tajnika.
Nadalje prosim vsa ona društva, katera obdržavajo mesečne seje vsako tretjo ali zadnjo nedeljo v mesecu, da bi iste prenesla na prvo ali drugo nedeljo v mesecu, ker steni bi se poslovanje pri glavnem uradu olajšalo. Posebno za sprejetje novih članov in društvenih sprememb je jako slabo, da društva imajo tako pozno v mesecu svoje seje, ker za njihova poročila objaviti v glasilu mi zame ve< kakor en mesec časa. Društvene tajnike pa vljudno prosim, da ta koj po seji mesečno poročilo odpošljejo na glavni urad.
Pripomniti moram, da več so bratov pisari zasebna pisma na glavni urad, na katera pa je nemogoče nadalje glavnemu tajniku odgovarjati, ker še važna dela pri najboljši volji zaostajajo. Krivo pa je temu naraščaj organizacije ki nemorejo samo dve roki redno opravljati delo glavnega tajnika. Člani, kateri pa ne žele imeti važnih pojasnil, prosim, da se obrnejo na društvenega tajnika, kateri jim bode ravno tako dobro zadevo rešil.
K sklepu želim v imenu celega glavnega» odbora -S. S. P. Zveze vsim članom in članicam S. S. P Zveze, srečno novo leto!
Joe Benko, gl. tajnik.
Naznanilo.
Naznanilo.
Društvo “Danica” št. 22 S. S. P. Z. je zvolilo sledeče odbornike; Predsednik, Josip Pushnar; podpredsednik, Andrej Uršič; tajnik Ivan Markič; zapisnikar, Anton Mravlja; blagajnik Mihael Stanič ; gospodarski odbor: M. Ber-lod, A. Gulič, M. Ravnik; Nadzorni odbor: R. Medvešček, L. I-pavec, iM. Maurič; reditelj, J. Kerenčič ; za-stovonoše: P. Fabčič, A. Kanalec, K. Hvalica.
S svobodomiselnim pozdravom Ivan Markič, taj.
NAZNANJE.
ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in -če dolgujete na naročnini, je to znamenje, -da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden.
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva.
G VOKOUN
1411W. i8th St., Chícase.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi; al-nica dežnikov in pip
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
SALOON
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, I1L
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Btue Island Ave.,
Chicago, IH.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 		K. 50
$20.50 		K. 100
$30.85 		K. 150
$41.00 		K. 200
$61.50 		K. 300
$102.50 		. K. 500
$204.50 		. K. 1000
$1020.00 		. K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi ptroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v dombvino in obratno , MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, UL
O-
O-
-O
-O
i
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
O-
-0
-O
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St.
Cene zmerne
Telefon Canal 1015
o—	Delo solidno
šPPAVFBI Mn<VT” edini češki, unijski dnevnik
STANE 10C. NA TEDEN.
I) *.#-*-*■*-**.*-s-e-s *•**.*:*, fr***	e-e F * 1 »*«» t **-
D 3BÍTE DOBRO URO Z LAHiA!
To elegantno imp. RAILROAD URO s 21 kamni. navijakom, ro-čajnim opuščal-om, patentiranim regulatorjem in s mnogimi drugimi stvarmi, absolutno nata-nčn-o in zanesljivo, 20 LET GOLD FILLED hunting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki morajo imeti 'zanesljiv ča-some-r. Oboje velikosti. POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če ni ura taka, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro.
excelsior watch co.
505 ATHENAEUM BLDG.	CHICAGO, ILL.
Solidna slovenska trgovin a
J
?

I
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	za ogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamči a).
!
FRANK CERNE
6034 St. Clair Ave.	C LEVEI AM), O.
"Glas Svobode”
Thb Voice or Liberty)
weekly
Published by M V. KONDA <a CO 3622 W. 26 Street WMcago, Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi Svobodomiselni list za slovenski ______ narod v Ameriki.____________
• Sl as Svobode’ iehaja vsaki pktek ------------ in vel)» -------------
SA AMERIKO:	m
Za eelo leto..........*5.00
M pol leta..........  11.00
•A EVROPO:	^ ^
Za eelo leto..........(2.50
sa pol leta.........   $1*6
Kablov za none* m poIiljatt* j*
GLAS SVOBODE 1622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi blvaliSča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Štabi naslov.
231
GOSPODARSTVO, BOGOVERJE IN ZLOČINSTVO.
Ivo so bili oni štirje morilci, ki so igralca Rosen tkala v New Yor-ku ustrelili, pred obsodbo vprašani 'po osebnostih, izjavili so soglasno, 'dta so v 'Mladosti uživali reli gio'zaii panik. Todia njih vera jim ni dajala zadostnega varstva proti vplivu .sram o taro-gospoda rs t v e -noga sisteimia, prolti vplivu bednih pridobitnili razmer; in kakšno u-logo je igralo podedovan je sposobnosti značaja vsacega teh, se sploh n-e vila dognati.
Hrezdvomtno daje verstvo človeku gotove motive za njegovo ravnanje, ki bi ga imeli vzdržati na poti ¡prava in nravnosti, toda vzdržijo ga navadno le toliko časa kot nje gospodarstvena moč, ko se človeško živl.jenje odigrava na vsakdanjem bojišču navad, kjer je varno pred katastrofo in ne prisiljeno poravnati se 'z odnošaji in ipogojfi, 'kateri strmoglavijo izvedenosti mišljenja ih storjen ja.
IzjemMe priroidle tudi lahko izjemoma hitro najdejo pravo pot; toda. imasa sest oja iz vsa. kidan j ih prirod, ki 'bhez pomoćno nasproti stoje ter po siljenju odnosajev premagane, poprimejo po najbližje lezočem, ki se jim poždeva kot rešilno sredstvo, brez da bi si mogli dati račun o kakovosti tega sredstva in o posledici vporabe istih.
In kdor je enkrat zašel na kriva pota vsleld sile razborite, socialne ali materielne bedie. najde malokdaj zopet pot nazaj na pravi tir Najde jo toliko redkejše, ker on sata. na dvomljivih in najumaza-inejših ipotih najde številne družbe, ki ga vspodbnjajo da ostane, med tem ko ona do gotove meje izvršuje ¡solidarnost, in talka solidarnost. ki zna človeka omamiti in pridržati, najdemo silno redko praktično solidarnost v neprili-kaili in stiski, v težavah in sramoti. im. to celo pri naijpravičnejših, Id sh oiiko!i ne spotaknejo.
Zločine'c ni to po prosti volji, on si ne izvoli pot zločinstva, ker mu ona od raznih tirov, ki mu stoje odprti in na katerih se mu podaja pomožna roka, vsi e d česar se mu dozdeva lepša, boljša in obl juha-j-oča. On bo tiran na osodepolni tir, ali vsled njegovega, posebnega značaja, ki mu daje kriva — religiozno ali nereligozno — vzgoja, naravno na neinaimeravan način, namesto, da 'bi se ji nasprotno djelovalo, ali vsled domačih razmer, slabi živi jenski odnošaji. ponesrečena izvoiljitev poklica in splošne slabe pridobnlnsk'e razmere.
Grozne razmere v peklu kapitalistične družbe in v mejnem oko-
1 išju, kjer ¡se srečata spodnji in gorenji svet, osramotijo vs’e religiozne vzgoje ter ohromijo po njej posredovalne motive, kakor hitro človek nič ne vidi med seboj in njegovim navideznim propadom, kot .samopomoč za vsako četno. V konfliktu (razponu) z brutalnim dejstvom resnice vlečejo Vedno ta kratko vse teorije, religiozne in idlruge, samo da znajo eni konflikt v skrivnem razvoiz-ljiati, ne da bi kršili konvencijo-nelna pravila, in razrušili socialne iluzije; brutailnejše in često eelo poštenoj še ter protivejše narave predrzne j o ¡se do odkritega raizko-
la.
šarašeaj zločinstev v vsih deže-. kjhr se more voditi hoj za tia.nek .po strojnem easumerju z jekleno nevpogljivastjo ter s jjno mrzloto, tam ni kriva po-nijkljiva religiozna vzgoja, rveč religija zgubi svojo moč , preVladiteljica človeškega de* 1-j,a. ker silujoči zakoni, bede in
revščine ter bojazen pred ’siromaštvom in socialno sramoto so močnejši, kot pa verstvo.
Moderni svet lahko ima več posameznih zločincev, kot prejšnji socialni svetovi, todia to le za to, ker svet proizvaja vsled svojega morillnega in roparsko gospodarstvenoga sistema več problematičnih eksistenc.
------o
MOČ DENARJA.
Med mnogimi preiskavami, ki so jih uvedli demokrati, nahaja se tudi ena proti “denarni sili’’. —
M.ed tem, ko so druge preiskave po Večjim zaključene, se ona še vrši; dozdevno mora podati materijal za postavod'aj.0, kajti z “denarno silo” bodo završili v IVasbiingtotnu. “Denarna moč” ni priljubljena v meščanski družbi, ter bi «e ji rado blizo prišlo, samo če bi se vedelo, kako. Proti borzi gromeiti, bilo je Vedno poljudno. Bila jie iparasit na telesu meščanske družbe.; bila neproduktivna, požrla, je sauno to, kar je zaslužil “producent”. V tem so si bili e-dini ptruisiki feividlali in ameriški kmetje; toda nji do živega priti, to je bila težava. Ako se 'nahajajo vredlndstnu ipapirji. tedaj se ž njimi fiuiđi trži; ako se denar razipo-sojuj.e in izposodi, tedaj se razvije kupčija; ako trgovec hoče imeti na menjiico prednjem, tedaj mora, iti v banko. Proti tem se ne da nič storiti; toda “izrastke” bli ■zloraba bi se morala odpraviti. — “Denarna, sila” ne bi smela izkoriščati. Ali kako to zabraniti?
Denar je pod okoliščinami blago. Njegova .prometna vrednost se izra.ža v obrestih. Kakor trgovci z blagom, imajo denarni trgovci zanimanje in koristi na visokih o-■brestih, vsaj v okvirju gotove meje. Postanejo cene previsoke, mora podjetnik preveč od svojega dobička oddati bankam in tako se zniža opravilo ali delo. Vsegamo-gočna denarna sila ni; ona ima nevarnega sovražnika v kreditu, v upu. Dokler je finančno nebo jas-‘no, se le mali del kupcijle sklepa, v gotovini; toda če grozi vihar in pojema upanje, po tem se skrči kredlit in imetelj deinarja prevladuje položaj.
Na svetu niti ni toliko denarja, kot se splošno misli. V Zdr. državah ga, j-e kialkih 3000 milijon dolarjev, ne veliko več kot $30 na glavo. Sedaj ,pa je preračunano, da Morgan-.skupina financirjev lahko vsaki ča;s ipoloži roko ha, e-no tretjino cele diemame zaloge. Ona z velikimi fondi prevladuje veliko število bank ih trust-kom-pamij, zavarovalnic na življenje in druige 'družbe, in s katerimi poljubno ravna. Tudi ima v rokah ošoidlo mnogih podjetij, z dovoljenjem ali odlfego kredita. Sicer nemare narediti dež ali solhčni si.j, toda izkoriščati zna položaj. Morgan zamore povzročiti polom borze, ali pa preprečiti. Znano je, da jie Rooseveltu bila zagrožena panika, ko se je obotavljal dovoliti nepostavno posrebanje Tennessee jeklene kompanije od strani jeklenega trusta. Ko mu je bil na goltanec nož postavljen, je konečno privolil.
“Denarna moč” zamore tedaj dleglahisfco postati nevarna. Ni niti govoriti o njenih raznih neprili-ka.h, manipulacijah o cenah, gnilih podjetjih, zvodenju kapitala, združitev oderuhov itd. Nevarnosti. le ti “denarhi sili”, se je v tej deželi skušalo nasproti delovati s tem, ko se ni pustilo ustanavljati narodne velike-barake, kakor obstojijo v Nemčiji. Toda. konečno ni to pomagalo nič. kajti države so koinčesionirale trust- kompanije, katiere nimajo prav nobene, ali vsaj nobene bistvene meje o kapitalnem obsegu. Razentega se lahko dajo napraviti poljubne kombinacije ; ,a tem nasproti manjka v tej deželi regulatorja, kakor-šnega ima nemška, državna bauka, banka Iran vij e in drugol!, ki predstavljajo po drlžavi deloma a-li pa docela nadzorovane zavode. Vsled silne moči. katero imajo, zaimohejo do gotove meje sodelovati na denarnem trgu. Ena takšna banka je obstojala, pa je bila nazdjana po v finančnih stviaueh borntinaniim Au:llrew Jacksonom in nlje ponovna ustanovitev se sedaj zabranjuje vsled nezaiupnosti malih oderuhov, kateri se bojijo, da bi talkina centralna banka 'znala priti pod gospodstvo “denarne sile”. Tedaj se nahaja tako visoko razvita dežela, kot so Zdr. države v nepravilnosti, da nfma javnega
regulatorja denarnih zadlev. Celo izdaja palptilmaltega denarja, je zasebna oprava.
Toliko časa. ko pri tem ostani?, bodo brevhpešine vse preiskave. — Seveda, se zna odstraniti ta ali oni nedostatak, toda ostalo pa bo, da bo par finanellrjev obdržalo gospodstvo taad gotovim denarjem in nadi krvjo socialnega, telesa. Tudi tu- je vprašanje: Drulžabni ali pa zaikteebni obrat? Ako se zadlnje dr. ži, potem se mora njegova škoda vzeti v ¡kupilo.
DOPIS.
Pueblo, Colo.
iSolnčna maša Colorada ima mnogo solnčnih mest, med najbolj solnčne pa spada, po mojem mnenju, Pueblo, kjer je dobrotno nebo razsipalo toliko “solnčniih ■žarkov” kot jih nimajo niti na samem ravniku. Pa kako vroči in pekoči ¡so celo zdaj po .zimi! Name posijal je mimogrede samo eden doli na Grove in to še skozi okno, pa mi je tako zagorelo po vsem drobovju, kot da sem spil polič “Old Kentucky” vhiskeja, Vtaknil isem hitro kos ledene sveče v usta, nakar mi je odleglo. Saj to menda že veste, da se klub slovenskih deklet pueblskih naziva “Solnčni žarki”. Zdaj ste me menda razumeli, ko sem vam po slovensko ¡povedal!
Mr. Severni Tečaj namerava podvzeti kratek pohod proti jugu, kakor naši slovanski bratje na Balkanu in že je poslal svoje ¡prednje straže, da mu posuše močvirje, premoste reke in potoke in z mehko, belo volno posipljejo vsa pota, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadene. Pred temi napovedovalci zime vse beži, tudi dolgousti narod štorkelj maha jo urnih pet proti jugu. Ker štorklje in štorkljaši ne poznajo nobene vojaške discipline, se zmiraj kte-ra kam zgubi in tudi v solnčno Pueblo večkrat ktera. pricaplja. Tako se je onidan ena zaletela v hišo rodbine Terglav, in je v naglici pozabila tam neko stvar, iz ktere, pravijo, da ho zrastel krasen “solčni žark”. Vidite, pa so Obdržali tisto stvarico tam. puebl-čani bodo pa kmalu za en solnčni žarek bogatejši. O, le recite, naša solnčna Colorada napreduje.
Delavske razmere so ugodne, to se pravi, delo ¡se dobi povsod, tako v Pueblo, kakor okolici. So pa seveda različna dela in različne plače. v
Na Balkanu ¡so štirje dobri sosedje ravnokar oskubili turkeva in si hočejo pripraviti okusno, pred božično veeerjico, ali že je zraven nevošljivost, požrešnost, lakomnost in sploh vsi naglavni grehi. Trozveza in trojna teta, hočem reči, trojna enteta, hočejo si baje seči v lase in to za. zgaranega in oskubljenega turkeya. ki je že pol stoletja -crkavah Če bo tro-zvezo le preveč lomilo .poželjenje mesa in ¡kosti oskubljenega turkeya, zna ji trojna teta, excuse me, trojna enteta pripeljati take, da ibo trojni motvoz, ki drži tro-zvezo skup, popustil in zgodilo se jej bo tako, kakor se je zgodilo slavni ipneblski pečlarskii tro-zvezi, ki je ni več! Kmalu po žalosti tistega dne ko so bili vsi zahvalni turkeyi pokopani, preselila se je tudi pečlarska trozveza v nirvano, bogovi naj se je usmilijo, ■ko je ni več! Tako mi je bilo pa hudo, da nisem mogel več v Pue-bli prestati, ampak odjadral sem za štorkljami proti jugu. Na predvečer svetega Miklavža prenočeval sem v7 hiši prijaznega rojaka v campi Ravenwood in sanjal čudovite sanje. Preko sneženega Spanish Peak-a prilezel je sam sveti Miklavž, natovorjen, kot svetopisemska ‘kamela z najrazličnejšimi predmeti, da obdari ž njimi svoje mnogoštevilne častilce. Bilo nas je, kot listja in trave, vsi težko čakajoči, kaj nam prinese. Stotin-ja fantov, pečlarjev in ex-pečlar-jev, med ktere sem se pomešal tudi jaz, bila je na ¿krajnem desnem krilu. Kaj so dobili drugi oddelki nisem pazi 1- a ko je dospel do naše stotnije, začel je sivolasi Miklavž deliti naravnost božanske darove. Nekteri dobili so dišeče coloradske columbine, drugi svilene planinke iz Utah, Wyomin-ga in Montane, zopet drugi dobili so lilije Iz Illinois, šmarnice iz New Torka, vijolice iz Pennsvl-vanije, žarne opojno dnliteče vrt-
nice iz Kansasa in AVashingtona, nekteri dobili so cvetje orane in magnolij iz Californije, drugi nimfe od Ene jezera, ali pa solnčne žarke iz Bushi e (prosim, cvetke in solnčni žarki vše je bilo živo) a ko je mož prišel do mene, i-mel je koš prazen in ta ¡prazen ■koš — dobil sem jaz! Ves solzen sem ¡se zbudil, naložil si na rame svojo bafeso in vdan v svoj kismet, odšel v snežene coloradske hribe.
A. J. Terbovec.
Iz urada društva Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z.
iSkletpom 23. redne seje gl. odbora iS. S. P. Z. se mi naroča objaviti nekaj določnega glede 'prestopnega lista od št. 20 izključenega člana Avgust Kužnika. Orne. njenega, člana se je radi vlečnih zi,Dražb arij in kriminalnega pregrenka napraim društvu izključilo iz št. 20; zgodilo se je to pod vodstvom seje gl. predsednika S. S. P. Z., klatenega je poslal glavni tirad: v Cleveland, da kot zastopnik ¡istega temeljito preišče stališče ¡društva. Po izidu tajnega glasovanja (54 proti 1) se mu je đavo lil prestopni list k 'kateremukoli društvu S. S. P. Z. Prej imenova ni član je isto tulili storil in vzel ■prestopni list k š't. 87 S. S. P. Z. Ker pa je bil od prvega društva izlkljtuičen radi zdražbarij, ga poslednje ni hotelo sprejeti, sklicujoč se na ustave zveze, ki v točki 91 prepoveduje sprejem člana, ki je bil radi 'zdražbarij izključeni, iz kakega društva Zveze. Pripomnim še, da sem po odloku društva in gl. urada v -resnici izdelal omenjenemu članu ¡potni list; ga li pa pri šlt. 87 tuldi vsprejmejo, ne odločujem jaz, pač pa elani omenjenega društva. Društvo “Sava” št. 87 želi imeti isto tako — snažno v svojem hiralmiu in naravno ni pri volji. — rušit doseda.i bratsko vzajemnost obeli društev.
I.	Smuk,
tajnik št. 20 S. S. P. Z. UPRAVNIŠKI PREDAL.
Keir Glas Svobode “laže”, ¡pošiljam 7 novih naročnikov in dve ponovljeni naročnini. — J. Z.
Slika, ki predstavlja rogača —-papeža, kateri s kozjo nogo pritiska križanega k tlom, in ki čita “bog o jede e” je najboljša reklama za Glas Svobode. Pošil jam tri nove naročnike, ki bočejo vedeti. kaj takega piše ta list. — J. S. Cleveland.
Do sedaj niisem či'ta.1 Vašega lista, hočem pa se prepričati kaj piše Vaš list. ki dela toliko preglavico našim g. duhovnom. Prilagam $2.00. — J. Robida.
Verni se pulijo za vaš list. Evo 4 nove, M so verni. Budiš jih je premotil. — Oalumet.
Tonetova fotografija je lepa. S tako vnemo čita G. S., da kar ¡z nogami tepta najisvetejše. Poleg svoje naročnine, pošiljam eno novo. — Kirn.
Gorenja pisma najlepše kažejo zanimanje za našo pisavo, katera dela toliko preglavico nekaterim gospodom okoli hirajočega Šolarjevega glasila. Brezplačni oglais t omenjenem listu n a. m je prinesel lepo število novih naročnikov, za bar se g. Sejanju iz ¡srea zahvaljujemo. Le škoda, da ni njegovo glasilo bolj razširjeno, da bi bil o-glais čim uspešnejši.
Da pa bodejo vedeli naši čitatelji kalk! pomen ima napad na nas od strani lažnivčeveiga glasila, nadalje napad na (Glasilo oziroma S.
N.	P. J. in Proletarca zopet od drage strani pa se izrazimo tu odprto.
Prodiranje -svobodne misli in socijalizma med našim narodom dela. tem gospodom preglavico, zato so sklenili napaidlati te liste od vsili ¡strani, da bi nas na ta način za.pleli v boj in kar največ mogoče ovirali pri našem delil za pro-svito med našimi rojaki.
Zmotili so se!
Rojake opozarjamo, da tem ¡nasprotnikom delavstva in svobode zaipro vhlod v njihove blagajne ter agitirajo le za napredno časopisje in puste lovce ¡slepih miši na cedilu.
Pojdite še danes na agitacijo za Glas Svobode! Vsak nov naročnik je huda batina -za reabcijoina.Pce in patentirane lažnike, ki še na račun delavskih žuljev in v pijanosti ne vedo kaj pišejo.
I Schwitznerj n otlelf so najboljšel |
a
m
Ste se že pripravili za zimsko obleko?
g Naša zaloga najboljša in največja na gl	Blue Island Avenue.
Obleke in suknje od $7.C0 do $26.00
Popolna zaloga spodn-0 jih zimskih oblek, srajc, gj klobukov, kap itd. • - -
m _.......= 1828-30 BLUE ISLAND AVE. i
Največja in najstareja lekarna v Chicagi
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, aN t»
karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti.' Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
8
o
o
§
tt
KDOR HOČE DELA
naj m nemudoma naroči na najnovejšo 'knjigo:
Voliki Sloreasko-AnglešEi Tolmač
da so bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, epi-eovanje angleških pisem in kako se postane amerikanskl državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.-slov. slovar.
Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 strani) stane $2 — in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik.
«
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o-
o
o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfiOOOOOOOOOOOOOOOuOOOOoa»
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL.;cANAL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
r
■~i
Vin clI Y1nal
Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilnica i ji 1 i ku-pujejo od mene doma izdelana vina, me gotovo dobio poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim tojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila.
MRS. FRANCES LAUSCHE
L.
6121 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO
«
1ÄA

■A. ^ A,

AA A.

Kako je z vašimi ZOBM19 :
MMTfITTM I 1 , f , . ,	T	0	.
Ako imate iste r slabem stonju. ne odlašajte. r> a te seidraviti takrj, kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice ,a vaše idrav e k»ke r tudi za vaš žep Pomaga, sem že v sto in sto slučajil tukaišrdm Slovencem očemor se lahko prepričate po svojih rojak ib. Vsako orodje v mojem uradu, ki gr» o vaša usta je čislo in nrekuhano s električnim aparatom. Zobe derem brea b lečin. Po večletnem delovanju sem si pridobil aympati e tukajšnih Slovencev. Drugi zobozdravniki zlorabjajo mojo priljublienost med Slovenci s tem, da »as varajo d l smo v lompariji. Ne dajte se presiei iti. ampak pridite naravno«! v moj urad, kjer imate njl-oljšo slovensko žensko rostre žbo.
DR. A. A. KALBFLEISCH
WHITE CROSS ZOBOZBRaTNJK 6426 St Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO

» V ▼ T

Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkerp.
15. marca 1910.
PEIVNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK; MartinJager, L. Box 102,.Conemau«h, Pa. PODiPRED®M)NIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57'Cbftuhbus, Kan s. TAJNIK; Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adams bur g, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH FETRIOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMIIiAR, ITI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
NOČ SV. JERNEJA ALI KRVAVA SVATBA.
Spisal Josip Logačan.
Ako listamo 'po zgodovini, tedaj naletimo na tako krvave dogodke, ktere so provzročili rimsko katoliški papeži ali pa visoki cerkveni knezi, da se človeku ježe kar lasje na glavi, da mu zastaja kri po žilah.
Dne 18. avg. 1572 se je oženil v Parizu Henrik, kralj navarski s princezinjo Margareto, sestro Karola IX., francozkega. kralja. Vsled te poroke, so Hugenotje posebno pa admiral 'Colignv verjeli kraljevim besedam, ki je obljubil, da 'hoče ohraniti trajni mir med katoliki in Hugenoti. Vse je bilo 'veselo. Nihče ni slutil, da je besedo-lornni kralj, Karol IX. sklenil v zvezi s papežem, svojo materjo Katarino de Medici« in drugimi po okončati vse Hugenote.
Kmalu bi se jim bila izjalovila ta hudobna nakana. Dne 22. avg. 1572 je nekdo vstrelil na admirala Coligny-a, ko se je vračal od kralja iz Louvre-a na svoj dom. Krog-Ija mu je odtrgala na desni .roki kazalec ter ga težko ranila na njegovi levi rami. Spremljevalci admirala so takoj udrli v hišo, v kateri je počil osodepolni strel. A našli niso nikogar, ker so najetega morilca, Nikolaja Louvieirs-a de Mauirevert-a, slugo vojvode gvišlkega čakali s konjem njega pristaši pri stranskih vratih.
Ko je hinavski kralj Karol IX. zvedel za zavratni napad je odredil strogo preiskavo, zajedno se pa rotil, da bode krvavo maščeval napadalce na admirala, da bi Hugenote zazibal v preskrbnost. Ali kralj Karol IX. je uvidel, da se je pri Hugenotih na novo obudil sum v njega besedolomnost, radi tega je sklenil svoj krvavi namen uresničiti, kakor hitro mu je mogoče. Spolniti je hotel obljubo, ktero je storil papežu: pokončati 'vse Hugenote.
Komaj se je vrnil kralj od obiska Coligny-a v Louvre, že se je dogovoril s svojo materjo, malovredno Katarino de Medicis, da se zvečer .povabi vse zaklete sovražnike Hugenotov na tajni svet v palačo. Te znamenite seje so se vdeležili: Vojvoda anjuški, vojvoda neverški, prijor grof Angou-leme, dvornik Birago, maršal Ta-vanes in grof Condi-Eetz. Kralj je tem katoliškim 'krviželjnim hijenam razodel svoj načrt: pobiti in uničiti vse Hugenote, kteremu so z veseljem vsi pritrdili. Izvzeta sta bila le kralj navarski in princ Conde, ker sta bila kralju v sorodu. Vsi drugi Hugenoti so pa bili obsojeni v smrt.
Po končani seji so pozvali takoj g v iške ga vojvodo v kraljevo ipaljačo, kteremu so poverili vrhovno poveljništvo nad morilci.
Županu, Charonu so zapovedali, da mora zaukazati zapreti vsa mestna vrata in da ne sme nihče zapustiti Pariza. Maršalu Tavan-neisui so pa naročili, da mora vojake takoj o polnoči poslati pred
kraljevsko palačo, meščanska milica naj zasede hotel “de Ville”; oboroženi meščani naj se pa raz-dele po vseh delih mesta, katoliški meščanje naj nosijo na klobuku bel križ, na levi roki pa belo zavezo; 'kedar se bode oglasil zvon v Louvre-u, takrat naj vojaki in oboroženi meščani udero v hiše Hugenotov ter prično s splošnim klanjem in ubijanjem.
Na nedeljo, dne 24. avg. 1572 'je bilo vse pripravljeno za grozno klanje. Nihče ni slutil kaj hude-| ga. Hugenoti so odšli mirno spat, kajti nihče se ni nadejal, kaj je kralj v zvezi z papežem pripravil za nje v noči sv. Jerneja 1. 1572.
. Kralj, Karol IX. je še zvečer skupno 'večerjal ,z .hugenotskimi plemenitniki, Teligny-em, La-None-em in prijaznim grofem Franom pl. La Rochefoneauldom. Ali hnvižieiljnemu in hinavskemu kralju še na misel ni prišlo, da bi posvaril nesrečnike, da bi z begom utekli groznemu 'klanju. Edinega zdravnika Pare-a je lastnoročno zaprl svojo sobo, ker ga je nujno potreboval radi njegovega zdravniškega znanja.
Ko je na zvoniku apatije St. Germain l’Auxerroris udarila ura dve čez polnoč, je hitel gviški vojvoda s 300 vojaki na dom admirala Coligny-a. Ker so bila vrata zaprta, je zahteval, da se mu v imenu kralja odpre. Laboune, sluga, admirala Colignv-a nič ‘hudega sluteč, je odprl vrata. Za plačilo so ga takoj na mestu vbili. Ko so sluge admirala zagledali tolpo oboroženih morilcev, so se ; zabarikadirali za vrati, j Ali gvilški vojvodla je zapovedal s I silo vlomiti. Ko je podivjana dru-j hal potolkla vse sluge, so vdrli Leli esm e, Sarlobous in Achilles Pe-! toneči v sobo admirala. Colignv je (zgrabil za meč, da bi se branil. A vsled rane je bil preslab, da bi se branil proti najetim in dobro plačanim morilcem. Ječaje je padel v znak na posteljo in morilci so mu porinili svoja bodala v prsi. Z meči so razsekali njegovo glavo, potem so ga pa vrgli skozi okno pred noge svojemu voditelju vojvodi g v iške mu. Sedaj so morilci udrli v vse prostore ter morili in ubijali ra e, kar jim je prišlo pod meč. Grof Teligny in pogumni Guerchi, adjutant 'admirala sta se postavila z mečem v roci morilcem v bran. A premoč je bila velika. Kmalu sta izdihnila pokrita z neštetimi ranami.
Začetek občnega klanja je bil storjen. Poslali so takoj sela, da poroča kralju o smrti jDoligny-a. Takoj se je oglasil zvon v Louvre-n. Na to znamenje se je oglasilo na tisoče morilcev: “Doli s krivoverci! Pomorite jih!”
Sedaj se je pričelo grozno klanje. Prizanašali niso ženam, ne o-trokom. Kmalu se ni druzega čulo v nočni tihoti kakor pokanje pušk in ječanje umirajočih. Kralj je stal na balkonu svoje palače ter streljal na begune, ki so hoteli preplavati reko Seine, da hi si rešili življenje. 'Silno je klel in grozil obema princema, koja je dal
šiloma privesti na balkon, ako ne prestopita, zopet h kat. veri. Slednjič je zapovedal odpeljati ju v zapor, kjer sta bila vsaj na varnem pred morilci. Njiju prijatelje je pa dal razorožiti in odvesti na dvorišče, kjer je izpustil na nje plačane morilce. Mnogo se jih je postavilo v bran. Iztrgali so najetim morilcem orožje iz rok ter se junaško branili do zadnjega diihleja.
Poleg princa Oonde-a in kralja navarskega je uteklo le še pet Hugenotov smrti.
Vojvoda Grammont, vojvoda Duras, Armalgnac, Bons in kapitan Gaston pl. Leyran so krvaveči iz več ran pribežali v stanovanje kraljice. Njim je sledila tolpa gardistov. A tu se je postavila kraljica, dasi le za silo oblečena tako pogumno v bran, da se morilci niso upali prestopiti praga nje stanovanja. Kraljica Margareta je počakala, da je bilo glavno klanje končano, potem je pa hitela k svojemu bratu, kralju na balkon ter ga na kolenih prosila, naj pomilosti pet plemičev, ki so se zatekli k njej v stanovanje.
Medtem ko se je vršila ta žalo-igra v kraljevski palači, so ubijali in morili Hugenote po Parizu. — Človeška zver je praznovala naj večje orgije. Posiljevali so žene in dekleta. Ko so zadostili svoji pohotnosti, so jih pa hladnokrvno pomorili in oropali.
Slednjič je vendar jutranja zarja prepodila temno noč. Ali grozni so bili prizori, ktere je gledalo človeško oko. Po ulicah so ležali kupi mrtvecev in umirajočih. Po reki Seine je plavalo vse polno mrtvih trupel. Nekteri katoliški morilci so nosili na svojih klobukih ušesa mesto belega križa, koje so Hugenotom porezali. Kri je tekla v uličnih jarkih, kakor na kajti klavnici. Prizor je bil strašen.
Proti večeru je jezdil kralj Karol IX. v spremstvu svoje matere, kraljice vlačuge Katarine de Medicis, svojih dvorjanov in dvornih dam, da si ogleda nedolžne žrtve, ktere so pomorili v noči. — Kralj in njegovo spremstvo se je posebno dolgo mudilo ob bregovih Seine, kjer so ležali nagi mrliči, ktere so morilci oropali obleke. Nadvlačuga, kraljica Katarina de Medici« in vlačuigarske in pilhotne dvorne dame so zvedavo ogledovale nago truplo Karola pl. Soubise du Pont, ker je nekaj mesecev preje vložila njegova soproga tožbo za ločitev radi zakonske nezmožnosti. Ta dogodek dokazuje jasno kot. beli dan, da so bile dvome dame in kraljica Katarina de Međicis glede moralnosti bolj nizkotne kakor navadne cestne vlačuge.
Ali morilo se ni le v Parizu. Že v noči med 23. in 24. avg. so poslali sele s posebnimi ukazi na vse guvernerje, da naj se konfiskuje premoženje Hugenotov, nje same pa pomori. Ista krvava igra kakor v Parizu se je kasneje pojavila v Lyon-di, Orleans-u, Bordeanx-u itd. Natančno se ne da povedati koliko Hugenotov, je bilo umorjenih. Ako trdimo, da je doseglo število umorjenih 70,000, tedaj smo zadeli približno resnico. Vse-ka.ko jih ni bilo manj umorjenih kakor 70 tisoč.
Ysled1 izvršitve tega umora je rimski papež podelil kralju Karolu IX. naslov “Piissimus”, kar dokazuje, da se je papež povsem strinjal s kraljevim činom.
Ta obris iz katoliške zgodovine naj bode našemu slovenskemu narodu za zgled, da. bode narod spoznal, kakšni mnogomorilci in lopovi so sedeli na papeškem prestolu. ki se niso nikdar strašili pomoriti na tisoče in tisoče ljudi, če je tako klanje neslo farski bisagi.
Kako neizmerno je bil vesel papež — namestnik Krista, da so pomorili Hugenote, dokazuje to, da je napovedal svečano zahvalno procesijo, ko je dobil prvo vest o klanju Hugenotov. Te procesije so se vdeležili vsi kardinali, kateri je kasneje sledila slovesna zahvalna maša.
V večni spomin je pa dal papež napraviti tri slike, v katerih :se proslavlja, morilce Hugenotov. — Pod vsako teh slik pa stoji ponosen. podtpis: Gregorius 13. Pontif. Max. 1572. Poleg teh šliik je pa dal papež še kovati spominske novce. Na eni strani je Ml angelj
s križem in mečem v roci, na drugi so pa bile besede: “Ugonottom Strages!”
Slike katere je naslikal slikar Vašari, vise še dandanes v Vatikanu v dvorani za kronanje. Posebno tretja slika se odlikuje po surovosti. Ta slika predočuje, da je kralj Karol IX. dobil 'poročilo o smrti Coligmya. V ozadju pa stoje katoliki z bodalom v roči, ki plezajo preko mrtvih trupel proti neoboroženim ženam in o-frokom, noseč smrt in gorje.
Naj katoliški, farski zgodovinopisci zavijajo resnico kakor hočejo, utajili ne bodo nikdar, da se je papež popolnoma strinjal, da so v noči sv. Jerneja poklali toliko nedolžnih ljudi. -— Dixi!
PRIDIGA SRBSKEGA DUHOVNIKA.
'Srbski listi prinašajo krasno pridigo srbskega modernega duhovnika Velimiroviča. Navesti hočemo vsaj konec te prepovedi. Je krasna, slovanska. Dostojevski bi se je razveselil: “Ta Evropa končno kriči s Tnreijo nad Srbi, da smo okrutnežd in hijene: kriče njeni diplomatje, njeni trgovci, literati in njeni blazirani pacifisti. — Mi smo neverni, ki trpimo muče-niške muke le za vero, da naš narod vendarle enkrat dočaka rešitve. ki verujemo v pravičnost boga in zgodovine, ki žrtvujemo vse za rešitev bratov, ki verujemo v one ideale, ki jih je Evropa pred sto leti proglašala za človeška prava in ki jih je že pred pol stoletjem pohodila in napravila i/, njih vero v zlato tele in v veroizpoved Judeža Iškarijota. Hijene smo'baje mi, ki nočemo, da bi na Balkanu tudi še nadalje ostalo pokopališče, na katerem slikajo diplomatje svoje mape egoističnih razdelitev; na katerem sklepajo trgovci svoje kupčije, ki jim najbolje prospevajo v zanemarjeni Turčiji in katerih račun plačuje krščanska raja; kjer dobivajo literati tvarino za svoje slike in o-riginale za svoja navdušenja, ki jih drugod ne morejo dobiti; kjer pravijo pacifisti in humanisti, da je mir ravno toliko, kot mir in ki iz same ‘ljubezni do miru pozabljajo na muko in dostojnost človeško. Nikdar nismo mi hijene, temveč ti reprezentantke krščanske in osvetljene Evrope. Ta nima danes več morale, nima idealov, padla je na stopinjo starega Bizanca, ko mu je bilo sojeno, da propade. Bog prav gotovo pošlje tudi na to Evropo svojo kazen in svoj bič. Mi smo kazeh izvršili, mi smo se znova porodili, mi smo prinesli nrav/ nost, zdravje, svobodo, svetlobo in požrtvovalnost. Turki so kaznovani in uničeni dokončali svojo zgodovinsko vlogo. Morajo torej izginiti, in mi moramo živeti, ker smo si to zaslužili. In Evropa nima pravice, gledati na nas, kot na brate v veri, ker naša vera ni vera njena. Njena vera je psevddkr-ščanska, njen bog je marnon, do-čim mi verujemo v pravičnost in poštenost, mi imamo Krista, polnega ran, kronanega s trnjevim vencem, boga mučenika, in boga ljubezni, ki ga Evropa izdaja kakor Judež svojega gospoda. In čeprav je naša mladina vedno kar najbolj pošteno' pojmovala ideale svobode in bratstva, ki jih je Evropa že pred sto leti propagirala, in čeprav je mladina tudi danes dokazala. da je ostala zvesta tem i-dealom, vendar mora na to delovati, da se obrne od teh lažnjivih, hijenskih, psevdohumanitarnib, samaritskih in farizejskih kupčij-skih naukov te modeme Evrope, in delala na to. da najde svojo moč in svojo moralo v narodu in v veri, ki živi v duši našega naroda in ki dela čudeže za odrešenje, kakor jih je ravno vršila sedaj. — Naj se zgodi tako, zdaj in vekomaj, amen!”	“Sl. N.”
ČE DOLGUJETE
AVSTRO-AMERIKANSKA-UNIJA,
9
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO* OQERSKE V NEW YORK in OBRATNO
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
24. decembra
Martha Washington, 2. Jan. I Alice Oceania,	15. Januarja |
P arniki odplujejo redno ob «redah ob 1. uri popoldne it priataniiSa Buah’a Storea, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
ŽeletniSke cene na teh oietnljah so najceneje in imenovana prUtaniiCa najbližja VaSega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU
«LAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kampf giavni last, na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago
obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
HING®
JELINEK in MAYER, imittlja.
[al Blue Island Aye in 18 cesta
S’
na naročnini lista Glas Svobode in ste prejeli opomin, pa vsled razmer ali raznih vzrokov niste v stanu poslati ponovljeno naročnino in če želite, da Vam list še nadalje pošiljamo, tedaj nam nemudoma sporočite na dopisnici, da Vam list še nadalje pošiljamo in da Vam ga ne vstavimo z prihodnjo izdajo.
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
E3-
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel, oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
** ATLAS BREWING CO. H
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER j MAGNET \ ORANAT g
n
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.	gpg
ananai
1	8
6	3
7	9
ZASTONJ $15
Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite se tru-blu. Mi prodajamo najfineje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela.
Da razglasimo našo firmo, smo sklenili, da pomoremo vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Razvrstete številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokr.iž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu za naše Elgin in Waltham ure. Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz 'katerega si lahko izberete kar hočete. Pišite takoj in pridenite znamke za odgovor.
CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York.
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York ▼ Avstrijo ôe* Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatopna 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, til.
DOPISI.
Wau!kegaH, lil.
Neben še ni pisal, kako je Rev. Bajec — sicer slab, toda — grajal jolietsko trobilo, da je naj slabši isloveustki list v Zdr. državah (op. ured.:	Gospod Bajec ni edini
slov', duhoven, ki je tega mnenja.) in je dostavil, da jih bo on “za-štapal”, To je rekel takrat, ko Je tu v \\Ltukeganuuiisijahanl praznim stenam.
In sedaj so se 'zbrali sleparji No v'ga svetnika si izbrali Vsini svojim vernim sliko so po-. slali.
Ta kontrafe jolietškega hudiča Na smeh se drži.
In is kozjo nogo, na križu stoji. Kelih in monstranco pa je prevrnil . . .
On smeje se zares široko Misleč si, zdaj dobil sem G. S. v roko.
Taista figura ipa nam tud’ dokazuje
Da Amerikaneaar obupuje,
Da mora. misli spremenit’
Ge Uioče k nam še nadalje prit. Kart- čisto so obupal’ na boga Zanašajo se isedaj na gospodarja pekla,
*• Bogojedce in boga so že večkrat prodali
Ge prav so Hugenote na jernej-,slko noč klali.
Vse to jim ne ipomaga nič Ker za -Siškarja vemo, da je tic O prisegah najrajši ne slišal bi nič In Skubicu — v dokaz — pravi, da je hudič.
Zgodovinska resnica, o Tetzlu jim smrdi
Takisto zavijajo Ferrerjevo .smrt Toda reva — kaj boš V primeri z gornjima si slabotna kokoš.
‘‘Namen- posvečuje sredstva” Vam dela preglavico veliko Da ra.zbor ožite ta ježuvitski rek Napisali ste že toliko.
Vendar ovrgli še niste prav ničesa Iver vsi napadi od zajedalca-besa Zadeli so ob trdno skalo Ki vam daje slabo spričevalo. Kedo največji nevernik je sveta Vprašal rad bi Sojeta Ali tisti, ki resnico božjo išče Ali tisti, ki resnico ¡zaničuje In z lažjo in hudičem žep napol-nu je ?
Kedo največji lopov je sveta Ali tisti, ki vero izkorišča Ali tisti, lu jedro vere -brani? Dolar bog je vaš, resnica naša, Zguba v boju — ¡vaša, zmaga naša.
Na. tihem bi -rad uprašal merodajne katoliške kroge, zakaj se sramujejo lastnega blata? Čas je tudi že, da duhovni vodja K. S. K. J. poroča v glasilu, kakor je obljubil v G. N. glede g. Kalana. Zakaj molčite, ali se vam gabi lizati iz tiste sklede, v katero ste pljuvali ?
Tisti večni naročnik skrunitelja prave krščanske vere, ki se huduje radi kalano-vega spomina, naj ■zbere svoje magnate in bogataše in kupi, če je mozaik, kak spomin g. Rev. Plevniku, toda pazi naj, d)a dobe dobro in močno blago, da se ne bo dalo razbiti.
Vi, ki Glas Svobode čitate, morda še ne veste, da naši klerikalci vsak petek šnofajo in povprašujejo, kje bi se dobil G. S. in kaj je notri. In mnogo se jih je izreklo, da Glas -Svobode piše- golo resnico in da jolietski frater pa samo laže in hujska.
Rojakom kličem:	Vzdržujmo
resnico in teptajmo po sleparjih in krivici. Podpirajmo tiste roja-ike trgovce, ki so za pravico.
Resnicoljub.
Gilbert, Mimi.
Nimam kaj posebnega poročati kot. samo, da odgovorim tisti po-¡povski plenici, ki pripetla nekje tam iz Jolieta, posebno pa dopisniku omenjene plenice, ker me je v št. 52 napadel kot hijena svoj plen.
Jaz podpisani se imam tudi pravico zagovarjati; torej k stvari.
Ta puhla huti-ca, ki jo ima Anton Erjavec, govori po mestu Gil-berfu: ‘Aha, pa .sem mil dal, kar m n gre.” Počasi Tonček; sedaj si ,se zmotil, dobro si se loputnil po ustih; aha! -Jaz se ne bi'vtikal v to afero, in to zategadelj, ker me popovska plenica imenoma -ne i-menuje in tudi ker nisem jaz pisal dotičnega dopisa. Ge prav je bila pisana resnica, vseeno me je prijela sveta jeza, in zato malo odgovorim tem inkvizatorjem.
Tista puhla butiea v družbi tistega L. P., ali boljše rečeno časti roparja, ki meni p-redbacivata v tisti f. plenici, posebno Anton Erjavec, češ, da ni res tisto, kar je bilo v Glas Svobodi pisano ter da ni res, da bi tisti dobri in skrbni župnik Lojze pred vsem vprašal za denar ponesrečenega Šuštarja.
Halo, Erjavec, Pirnat'Go.! Kaj ne, da je.re,s?. saj sama pišeta v tisti Jolietski plenici, da je res vprašal za denar. Saj približno vsaki inkvizitor tako stori, ker njim ni mar ne za dušo, ne za boga; samo denar, ipa denar, pa je mirna Bosna.
Pogledi ti puhla butiea in ropar moje čaisti, ki tako hvališ Lojzeta, češ, kake je dober in skrben za faro in —- zase. Pogledi slepec na pameti, kaj je naredil župnik in fanatični tvoji in njegovi pristaši v enem letu. Zadnje leto je bil tempel za. farski biznes podzidan kar je stalo čez tisoč dol. a letos ga je prodal on in par tacih backov, kot si ti, tujemu narodu.
Ni vrag, saj blagoslov se ne prodaja, bo kakšen bacek rekel; toda res je, da se blagoslov tudi proda; ho-)ho-hi! Biznes je biznes, ipa naj že bo z dušami, z očenaši, z blagoslovi, ali karsibodi. To so pravi bogojedci, kaj ne?! Vsaki dan boga jedo v pričo ljudi, pa pravijo, da ga svobodmiselei jedo ; jaz ga ne, no, no! In z njihovim negnusnim življenjem teptajo po Kristu in bogu; kaj ni res backi ? Sipregledite, saj vam že enkrat čas v 20. stoletju, kakor je v resnici, slika kazala v št. 52 omenjene plenice, kako sv. oče papež (poglej sliko) tepta, p-o Krista, kelihu in m oštra n ci. To je lepo, res je lepo!!!
Ti pa Tonček in tvoj ljubeči Lojze Pirnat, sta samo roparja časti, ki jo -kradeta meni. ko nisem nič kriv. Vem, da se bodeta hotela vi dva i-zmiti, ali prepozno je! Ti Tonček pa mene sploh pusti pri miru; res sem svobodomislec, pa ker sem, že vem zakaj da sem, ti pa ne veš zakaj si katoličan, a sem vseeno bolj čist na vesti, kot si pa ti. Ti sebe operi in tvojo poroko. ko ,si pozabil nanjo, če te je prav poročil “sveti” maziljenec, pa si vseeno pustil ženo. Ali je to po katoličaiisko? po svobodomiselno ni. Bravo, Tonček!
Alko pa nimaš kaj dražega delati, kot biti farskemu izkoriščevalcu za metlo, naroči se na Glas Svobode, da ,se iz nje kaj naučiš; ti ne bo škodovalo.
Pa ker isi sedaj ravno v mestni službi in v službi kapitala (saj ti ga itak nimaš) ti ni treba po salonih popivat v dražbi fantov v dolgih krilih in z grbo od spred. Kaj ne veš,- da takim fantom je prepovedano biti v salonih; ako tega ti ne veš, bodo pa drugi vedli v kratkem času. -Saj si policman, oh pa me v koruzi? no, v Gilbertu.
Anton Sterle.
$500 NAGRADE,
Indianapolis, Ind.
Ni moj namen prepirati se z e-no ali drugo stranko, ali ker čitam dobro vse slovenske liste in vidim kako pobalinsko, hinavsko in farizejsko piše Sojarjevo glasilo. ki se zvija kot polito kuže, ke-dar tnii na rep stopiš, ki brez dokazov vpije, da Glas Svobode laže, obrekuje itd., moram dati d-u- ■ ška temu, kar mislim in čutim.
Gospod Bojar ,vsa vaša farizejska izvijanja vam nič ne pomagajo. G. S. vam je ponujal $25.00 nagrade, ako mu dokažete, da ni resnica, kar je pisal. Zakaj samo bobnate po vašem bobnu. Ljudstvo hoče dokaze, brez istih se več ne ozira. 'Vi niste dokazali ničesar, spodbili ničesar. Tisti Skubic, ki ga vi imenujete sleparja pa je še enkrat prinesel dokaz, da je resnica, kar je bilo priobčeno v njegovih člankih. Če je kedo slepar to ste vi eden tistih. Vi slepomišite in noben drug. -Sedaj saj vemo s kakimi tiči imamo opravka. Le ponosni bodite, da ste z “ge-niiigendi” priromali do mature. Uverjem sem, da ima Skubic boljša spričevala kot vi in da ga ni nikdo iz šol tiral, kakor je vas vaša dika ljubljanski škof Anton Bonaventura pognal iz lemenata, da ste jo morali odriniti v Ameriko, ker za kak drag poklic itak niste.
Ne vem zakaj vam “špricani” študentje delajo take preglavice, ne vem ¡zakaj vas tako zbada pisa-
va Gl. Sv. ? Ge ne bi bili zadeti bi molčali ali pa stvarno dokazali laž Zdi se mi, da so vsi okoli joliet-ske rj-ulhe podobni Judežu, ki je izdal Krista za 30 srebrnikov. V tistem nazadnjaku pišejo, da bogatini so dobili odpustke za denar, revni so pa morali moliti. — JTosim toraj pojasnila, kateri je bil boljši pri bogu, ali tisti, ki je dal denar ali tisti ki je molil,?.
Bil -sem na božjo pot na sv. goro pri Gorici. V cerkvi je,župnik naznanil, da drugi dan bodo po hirali miloščino za vse žive in mrtve in res ob določenem času se jc pričelo pobiranje. Desetaki, pe-taki, goldinarji in le po malem desetice so padali v pripravljeno posodo in ko je bila ena polna so prinesli drugo, tretjo. Kakor hitro nd ibilo več slišati cvenkljanja, je prenehal “očenaš”. Moj prija telj me je vprašal, kedaj bode inašnik zmolil za ves ta denar. Jaz sem mu odgovoril, da jaz bi molil 365 dni v enomer. ‘ Šla sva po sejmu naprej in vse povsod smo slišali krščanske kramarje, ki so vpili: Tu, sem, pojdite, te kupite. sam papež jih je blagoslovil itd.
To vse sem slišal in skusil predli o sem vedel, da kje izhaja kak list — Glas Svobode — in že ta krat isem bil prapričan, da 'kat. vera časti denar za najvišjega.
Tista farška cunja, piše, da bi se matere jokale, če bi vedele, kaj eitajo njih sinovi v Ameriki. Jaz pa toliko povem, da G. S. še premalo piše. Ko ne bi bilo takih listov kot je ravno G. S. bi se nam godilo ra vno tako, kot se je godilo v 15. stoletju pri Zatični na Dolenjskem. Povem Vam, ko ne bi mi Slovenci imeli svobodomiselnega časopisja kot je n. pr. Glas Svobode, Proletarec, Glasilo, Svobodna. Misel itd., bi farji rezali jermene iz uboge delavčeve kože, kakor se je dogajalo v srednjem ’ eku. —Odklenkalo jim je.
Ali vam je Kristus naročil, da d Vajte e dražbo med narodi, da se pehajte za posvetnem premoženju -- talarji ■—? Ali tako posnemate njegove vzglede. Ali je Kristus ležal na -svili in imel dijamante v kroni, ali se je oblačil v škrlat, se vozil v automobili-h? Premislite in molčite kot zid.
V Indianapolisu se je zgodil čudež. Naš č. g. župnik je izgnal slovenskega fanta iz slov. cerkve, ker ga stariši ne marajo pošiljati v katoliško šolo in ne marajo plačevati, kakor določajo pravila. — Gospođa vprašam vas, kaj je Jezus rekel ?
Pustite male !k meni, ker njih je nebeško kraljestvo! On jih ni gonil proč in sramotil pred ljudstvom! In vi delate ravno obratno kar je Kristus delal. Zato pa ■se vam ni treba čuditi, da vas pošteni ljudje‘svarijo.
Morda bo kak jezraitovski čian-kar zopet, zavpil v tisti cunji, da Glas -Svobode laže, jaz pa pošljem na Glas Svobode Go. $5.00 kot nagrado tistemu, ki mi dokaže, da nisem pisal resnice.
Iz tega je razvidno, da današnji duhovščini je več mar -za evenk kot pa zveličanje d-uš, in ker je1 temu tako. zato pa hira vera in z vero boste mogli umreti tudi vi.
Čitatelj več listov.
Dost. stavca: Patentiran lažnik ima priliko zlahka priti do $5.00. to je ravno zadosti za eno buteljko šampanca.
Iz spanja poklicani.
Waukegan, 111.
Iz črnega, amerikanskega Rima — po domače: Jolieta, nas kliče neki 'nepodpisan lažnjivi kljulkec. da se naj zbudimo. Predno pa i-dem dalje bi prosil g. -urednika Osere-thora Romano dei Joliet, da vselej zapiše pod vse tiste lažnji-ve dopise v njegovem listu, besedo ‘lažnjiei Kljukec’. da bodo čitatelji vedeli, da se lažnjivi Kljukec ni hotel podpisati s pravim imenom. Sicer pa je v tisti zdraž-banski cunji toliko laži da so bili prisiljeni pognati iz najskrivnej-šega kraja kralja laži — hudiča — da je skočil z vso farško ropotijo v farško prešo, ki ga je natisnila, da ga spotznam-o. Sedaj -pa naj čitatelji in tisti, ki so videli tisto sliko malo presodijo. Ko bi ta rogač prišel s kakega urarja, hi gotovo ležale okoli njega ure, rinke in druge zlatnina, ko hi prišel iz kakega kovača, bi imel pri sebi kladivo, med klešče; ko bi prišel
iz kakega “Šuštarja”, bi okoli njega ležalo šilo, kopito, kneftra itd. \ endar vsega tega ne-vidite na tisti ¡sliki. Hudič drži v- roki “bogojedce” okoli njega so pa skoro vsi rimski instrumenti. Pro kleto ste ga fino naslikali po svoji podobi. Od vas pride, pri vas se je rodil — vi ga občudujete in ni čuda, da mu služite. Tudi ste mu lahko ¡hvaležni; ker ko ne bi hudiča ¡ustvarili, ko ne bi bilo pekla in strahu pred istim, tudi rimska cerkev ne Ibi imela največ-je bogastvo na svetu, tudi Vam se ne bi tako dobi-o godilo, kot se vam godi sedaj.
Tisti lažnjivi kljukec se je najbrž veselil slike, kajti ojunačil se je tako, da je začel upiti, da g. Jakob Kalan ni zaslužil darila, katerega smo mu dali. No, če ga ■ni zaslužil, -bil ga je pa vreden. — Nadalje nas -v svoji hinavščini budi, da bi spregledali. To pa to. Da ■pa Kljukec ne boš mislil, da spimo, ti odprto povem, da smo res spali celih devet let. zdaj p-a prav dobro vemo, da bdimo. Če pa misliš, da nas boš ti zadremal za nadaljnjih devet let se pa motiš.
Sram te bodi, ko mijavkaš, da se prejšnega gospoda župnika nobeden več. ne spominja. Čemu -se lažeš. In ker izsiljuješ, pa si sam pripiši ako bom kako tako povedal, da jo ne bi rad slišal. Jaz dobro vem, da se ga 2 ali 3 salunarji ¡prav dobro spominjajo, zraven pa tudi nek grocerist. On se ga menda ¡prav -dobro spominja, ker sta ob polnoči skoz okno v farovž !az-la in se ga prav dobro navlekla, kar pa se ni dalo izpiti, sta zlila -po podu. G. župnik je drugi dan obudil kes in vrnil ostalo pijačo za drugo pa še dandanes dolguje. Ko bi mi spali, pa ne bi. tega videli. Tudi neki slovenski prodajalec “šnopsa” se ga prav dobro spominja, menda vsaj tistikrat ko mu je vrgel na baro $30 in rekel: “Na tu ’maš, če ni zadosti, pa še pridi, saj je v blagajni dost denarja”. Ko bi spali tudi za te malenkosti nebi vedeli. Poles; drugih stvari tudi vemo, da se ga prav dobro spominja neka, poštena, zakonska žena, ki radi zvestobe svojemu možu ni še danes prejela od gospoda $45.00 za svoje delo. In takih spominov je med nami zapustil veliko, veliko. Ves drug spomin pa je pustil za seboj gospod Kalan, ki je sedaj na svoji fari v Wiliardu, Wise.
John Maček.
Superior, Wyo.
Tako mislim, da je že precej mesecev preteklo od kar nisem či-tal nobenega dopisa iz naše naselbine zato sem se jaz namenil opisati tukajšne razmere. V tnk. premogovnikih se dela vsaki dan in zaslužek je ¡po tem kakor delavec dobi prostor. V tukajšni naselbini ni nas Slo-veneev dosti pa vseeno kolikor nas je, se vsi dobro razumemo med ¡seboj. Imamo tudi štiri podporna Jruštva. ki spadajo k različnim Jednotam in Zvezam. Poleg društev imamo tudi socijal. klub. Naznanim tudi, da je imelo društvo Delavska Trdnjava št. 66 S. S. P. Z. dne 8. dec. sejo, na kateri -so se izvolil novi odborniki za leto 1913: Predsednik A. Bandaž; -podpredsednik A. Krashovitz ; tajnik F. Krashovitz; blagajnik L. Grosse-r; zapisnikar. L. Zaje; nadzorniki in bolniški o-bis.kovalci, A. Vehar, A. Pick in J. Jeracha. Vsi v Superior, AVvo.
II koncu dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike in Vam voščim veselo novo leto. F. Krashovitz, taj.
Grozna nesreča na železnici.
Zanesville, O. — Pri koliziji, ki se je dne 28. m. m. .pripetila med o-šobnim vlakom Cincinnati & Mu-skegan Vallev železnice in poštnim vlakom Cleveland. A kron & Columbus železnice je bilo 11 o-seb usmrčenih in štiri smrtno ranjene.
Tel. Canal 3764
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Chicagi
1412 WEST 18th STREET
Se priporoča rojakom.
s®* Najnižja cene. -©a
It doesn’t pay to neglect your "
Če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši boiečm, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER 6 CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
j*	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1/19 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobštt» Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofoni Ali i-mate slovenske gramofonske plošče T Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino f Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
P. O. BOX 25, DENVER, COL.
Dobra Unijska Gostilna/3""
dobi
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
▼erfik* Dvorana za drugtvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So HALSTED ST.
cor. 19. Plača.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo .
IHEBMS n
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Mariin Nemanicli.
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Streel
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio
99
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Flan vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ni.
Social Club Saloon
- Edina slovensk * tfdka v mestu_
J, Klaucimek in J. Pungert
312 Garrison Ave.
lastnika ia protajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
The Komad SchreierCo.
Sheboygan WIs.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STROVER
(Sob* štev 1009)
*33 WASHINGTON- ST.	CHICAGO, ILL
Tbl, 8989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžifka za par centov ■ biljardna mizo na razpolago. Vse to 90 debi v gostilni
Joha Košiček
1807 B. Oentre Ave, Chicago, EH.
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salootl,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mireUm pivom itd. — Se priporoča Slovenc«» I
11
))
Salm
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za tj«. trano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik,
Za vsako bol v vaših udih ali telesu rabite
SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT
Isti Vas hitro ozdravi m olajša bolečine takoj. Se dobi pri.
LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja
20. cesta In Biue Island ave,
CHICAGO.
Irgovina s novodobnim obu valme
Vatanovljena lot» 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Biue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBa-nk.
Tel. Canal 1386
Dvorane za vse priložnosti.
VOEAKOV BUFFFT
18 2 5 Si. Loonris St.
vogal 18. Pince. CHICAGO Bolnim ženam.
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
Čudno tele je 27. m. m. povrgla krava Antona ■Cika v Banjaloki. Glava, sicer razvita, je imela na čeki veliko bulo, polno vode. Mesto prvih nog so bile zadnje in rep, drugo telo je ibilo zaobrnjeno, mesto trebuha sključena hrbtenica in na tej trebuh in prvi nogi, kojih ena je razvita, druga pa samo na polovico. Tele je prišlo živo na svet, pa je poginilo, ker so kožo, ki so jo smatrali za posteljno, prerezali in so se čreva razsula. Tudi dlroh je bil ravno 'narobe razvit.
Ponesrečil je 24. m. m. v tovarni na Savi strojni ključar Šimen Faletič. Padel mu je na levo roko težak vijak ter ga močno poškodoval.
Napad. V nedeljo, dne 24. m. m. ponoči, je 19 let starega tovarniškega delavca Franceta Jerov-ška. iz Jesenic napadel pred hišo železniški delavec Alozij Slamnik ter mu ¡prizadejal z nožem dve težki rani na glavi in 12 ran na telesu. Opasno ranjeni Jerovšek bo težko okreval.
Streli skozi okno. V nedeljo, dne 24. m. m. je naredilo učiteljstvo iz Rake in iz St. Jerneja izlet v iZameško. Učiteljstvu iiz St. Jerneja sta se pridružila tudi dva draga 'gospoda. Družba se je zbrala v gostilni pri Kresalu in se je, nič hudega sluteč, veselo zabavala. Toda neki lopov je kmalu prekinil zabavo. Ob 7. zvečer je brez vsakega povoda ustrelil s puško skoizi okno na družbo. Zadeta sta bila k sreči samo d va in sicer učiteljica gdč. M. Kotnikova iz Rake in trgovski pomočnik g. R. Klembas iz Št. Jerneja. Oba ležita sedaj v novomeški bolnici, kamor sta ibila takoj odpeljana. Vsa družba je bila skrajno prestrašena, tako da se ni upal nihče iz hiše. Na vozovih je potem družba srečno prišla domov. Orožniki iz Rake so še tisto noč prijeli štiri osumljence. Glavnega osumljenca, ki je celo po krvavem dogodku Račane vozil i‘z Zamfeškega, so prijeli v sredo, dne 27. m. m. 0-menimo še, da ni bilo vzrok streljanju sovraštvo, temveč podivjanost in zakrknjenost ljudstva, ki prebiva v zakrakovskih vaseh.
Ljubljanske usmiljenke v Carigradu. Začetkom balkanske vojne so se odpeljale tri usmiljenke iz Ljubljane v Carigrad, da bi stregle turškim ranjencem. Iz privatnega pisma, ene teh usmiljenk je spoznati, da 'se godi v carigrajskih bolnišnicah ranjencem in u-smiljenkam jako slabo. Ranjencev je seveda na tisoče in tisoče in imajo usmiljenke ogromno mnogo dela. Za hrano dobe usmiljenke zjutraj kavo, opoldne juho in dve jajci, 'zvečer pa —• nič. Taka hrana pri tolikem delu. Ranjenci so pač reveži vseh revežev. Jesti do-Pe samo enkrat na dan opoldne, in samo prežgano juho, drugega ničesar. Operacije se izvršujejo brez narkoze; ranjenec je pri zavesti. ko mu 'amputirajo nogo ali roko, ali ga drugače režejo; zdravniki imajo toliko dela, da je vse prevezovali j e ranjencev prepuščeno usmiljenkam. Naravno je torej, da umirajo ranjenci kakor muhe.
ŠTAJERSKO.
Otrok se napil žganja. V špecerijski trgovini v Celju na Graški cesti se je te dni osemletni šolar Vozlič tako napil žganja, da se je na cesti zgrudil na tla in so morali fanta takoj zapeljati v bolnišnico.
Mačke razmesarile mrliča. — Iz
Ormoža poročajo: Te dni so našli posestnika Jožefa Laha v Bre-brovniku mrtvega ležati v veži domače hiše. Sin je šel po mrliškega ogledo in pustil mrtvega očeta ležati na tleh v veži. Med tem časom so se nad truplo spravile tri mačke in mu glavo popolnoma razmesarile, da ga ni bilo več spoznati.
Dva otroka zgorela. Od sv. Jurija. ob Ščavnici poročajo: Te dni sta si otroka posestnika Kolba v Slaptincith. sama v sobi zakurila. Pri tem sta dobila take opekline, da sta na njih umrla.
KOROŠKO.
Dve žrtvi oglikovega plina. V
zvečer sta zakurila v peči svoje sobice pri trgovcu Feichterju v Šentvidu ob Glini uskilžbena trgovski pomočnik Matija Goeschl iz Svinca in 171etni vajenec Juri Edlinger. Zaprla sta zatvoro pri peči in se vlegla spat. Ko so jih prišli drugo jutro klicat, nista odprla in morali so s silo vlomiti v sobico. Našli so oba na postelji, vajenec je (bil že mrtev, pomočnika. pa so nezavestnega odpeljali v bolnišnico.
Zaradi umora matere so aretirali v 'Celovcu nekega Jakoba Štengarja. Štengar je umor tajil. Nedavno pa je bil obdolženec v preiskovalnem zaporu zblaznel in so ga morali odpeljati v blaznico.
Požar pri Mariji na Žili. Dne 27. .m. m. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Mozerja pri Mariji na Žili. Ogenj se je razširil zelo hitro in vpepe-lil, predno so prišli gasilci, poslopje, ubraniti ,pa niso mogli tudi hleva in skednja. Pogorela je vsa krma, poljsko orodje in več poljskih strojev. Zaradi hudega vetra je bila nevarnost za celo vas. vendar se je posrečilo gasilcem, da so ogenj omejili. Škoda še ni cenjena, ogenj je, kakor vse kaže, podtaknjen.
PRIMORSKO.
Previdno odredbe zoper kolero.
Z ozirom na dejstvo, da se kolera v evropski Turčiji čezdalje bolj razširja in z ozirom na to, da se zlasti vsled vojne ta nalezljiva bolezen lahko razširi preko mej sosednih dežel, je vojaška oblast odredila, da :se bo ravnalo s parniki, ki priha jajo k primorskih obali od mesta Bederelji do Smirne po sklepih pariške mednarodne sanitarne konference. Parniki, ki prihajajo iz Anatolije, iz pristanišč evropske Turčije, iz pristanišč Črnega in Egejskega morja, kakor tudi oni, ki ¡prihajajo iz bolgarskih pristanišč, bodo vsi podvrženi v enem jadranskih pristanišč strogi zdravniški preiskavi. V veljavi ,pa ostane vladna okrožnica, ki je proglasila, da so mesta Mersrna, Aleksandretta, Latakija in Peruti kakor tudi obal od Bospora. do Dedeagača od kolere o-kužena.
Prepir in poboj med brati. Konstantin Lukman v Trstu je tožil svojega brata zaradi nekega starega posojila. Obtoženec je bil obsojen in brata sta zapustila na videz mirno sodno dvorano. Na. stop-nlVah pa sta se -začela zopet prepirati in obsojeni brat je napadel Konstantina in ga silno pretepel. Konstantin je pobit po glavi in po vsem životu, poleg tega ima zlomljeno na dveh krajih levo nogo. Odpeljali so ga nezavestnega v bolnišnico, storilec pa je neznano kam pobegnil.
Na morju. Silen vihar je poškodoval laško jadrnico “Carmelitano”, ki je plula proti Trstu, tako, da je prav malo manjkalo, da se ni z moštvom vred potopila. V pravem 'času so jo zagledali in ji poslali pomoč, ter jo pripeljali težko poškodovano v pristanišče. Pri vhodu v trgovsko pristanišče v Pulju ¡se je prekucnil tender križarke “Sv. Juri”. Moštvo je poskakalo v vodo in plavalo na breg. Tender so potegnili iz vode. Sploh je divjal v zadnjih dneli silen vihar v kvarneru in je povzročil veliko nezgod. Iz Reke poročajo, da je utrgalo razburkano va-lovje parnik Avstró-Americane “Ludovica”, ki je bil zasidran, in ga gnalo na odprto morje. Vladni parnik je peljal za njim in ga privlekel v pristanišče. Parnik je dobil manjše ¡poškodbe. Tudi v pristanišču je napravil vihar veliko škode. Med drugim je vrgel v morje tudi dva železniška voza, ki sta stala na tiru pristaniške proge.
V Pasteurjev zavod na Dunaj je peljal te dni g. Černič, župan v Št. Petru, svojega sina Antona in pa Jakoba Trevižan, obadva u-čenca goriške deške vadnice, ki sta bila, ko sta šla v šolo, pri mestnem vrtu v Gorici ogrizena od psa, ki je na sumu, da je stekel. Pes je ogrizel že druge osebe, ki so tudi šle v zavod.
Tobak. Na nekem parniku v Trstu so zaplenili dva težka zaboja tobaka, katerega je hotel neki mornar vtihotapiti iz Turčije. Ti-
hotapca so aretirali. Tobak je naj-finejše kakovosti in reprezentira precejšno vrednost.
RAZNO.
Katastrofa v cirkusu. Iz Bilbao na Španskem poročajo: Med cirkuško predstavo, pri kateri so bile skoraj le ženske z otroci, je naenkrat zadonel 'klic: “Ogenj !” — Baje je nekdo zaklical to v šali. Nastala je grozna panika, vse je hitelo k izhodu, pohodili so 44 o-seb. Mnogo drugih je pa težko ranjenih. Cirkuško osebje so aretirali.
Grozno morilno orodje so strojne puške, .ki jih v sedanji balkanski vojni pridno uporabljajo. S strojnimi puškami najstarejšega modela lehko oddajo na minuto 350 do 400 ¡strelov, z onimi, ki so že nekoliko izboljšane 400 do 500 strelov na minuto in strojne puške najnovejšega modela ustrele za minuto 500- do 700krat.
Stroj za glasovanje nameravajo upeljati v avstrijski državni zbornici. Pred vsakim poslancem bosta na pultu dva električna, gumba, eden z napisom “da”, dragi z napisom “ne”. Poslanci bodo pri glasovanju pritisnili na poljuben gumb in na steni, kjer bodo številke vseh sedežev, se hode pokazal rezultat glasovanja. Stroj je izmnel ravnatelj arhiva poslanske zbornice dr. Karl Neisser, konstruiral ga je višji stavbni komisar Lenz. Stroj za glasovanje hi bil vsekako zelo priličen, ker se rabi n. pr. za. poimensko glasovanje tri četrt ure, stroj bi pa opravil delo v treh ali štirih minutah.
Duhovnik, aretiran zaradi veleizdajstva. V kavarni “Kontilo-vič” v Pančevi je pop Davidovi« v razgovoru izrekel besede, ki so se cJdele oblasti žaljive za državo in cesarstvo. Med drugim je baje rekel: Kmalu bodo tukaj Srbi, ki 'bodo Ogrom odrezali glavo. 0-rožniki so ga pozneje aretirali.
Kako je napovedala črna gora Turčiji vojno pred 162 leti. Jeseni leta 1750. je prišla Črna gora zopet v prepir s Turki. Napoved vojne se je izvršila v jako čudnih okolnostih. Bosanski vezir je pozval takrat črnogorskega vladarja, naj mu takoj pošlje 12 krasnih deklic v starosti 12 do 15 let. “Če mi jih ne pošlješ”, je predrzno zahteval vezir, “tedaj uničim tvojo deželo in odpeljem v suženjstvo stare in mlade.” — Črnogorski vladar je hitro sklical vse starešine posameznih plemen in -po kratkem posvetovanju so odposlali vezirju sledeči odgovor: “A-li smo ti že kdaj plačali davek? Davek, ki bi ga ti radi plačali, bi bil kamen 'z naših gor, a namesto dvanajstih deklic ti pošljemo 12 prašičjih repov, da okrasiš ž njimi svoj turban.” — Ta odgovor je zadoščal, da je turški vezir napovedal vojno, ki se je pa končala z groznim porazom Turkov. 10,000 Črnogorcev je premaglo 25,000 Turkov. .
Krčevita odrevenelost vsled ran.
Avstrijski Rdeži križ poroča z Dunaja, da je dobil od avstrijskega konzulata v Janini in od vodstva avstrijske bolnišnice v Skadru brzojavno prošnjo, da se jima pošlje, kakor hitro mogoče precejšnja količina antitoksin-serama, ki se vporablja proti krčeviti odrevenelosti pri ranjencih. Kakor to priča, se je ta strašna bolezen pojavila na več krajih balkanskega bojišča. Do sedaj se sicer niso še oglasili niti Bolgari, niti Srbi, če se je pojavila ta bolezen tudi pri njih, vkljub temu pa je vodstvo avstrijskega Rdečega križa dalo ekspedicijam tudi antitoksin-seram in potrebne instrumente za injekcijo. Z ozirom na dejstvo, da zahteva manipulacija z antitoksin-sernmom posebno izurjenost in posebne instrumente, so dobile ekspedicije v »vrbo lažje vporabe nekaj tega seruma v trdi obliki. Serum se potrese na rano.
Vatikan izgubil jeden in pol milijona lir. Pred kratkim je prišla v likvidacijo Florentinska Banca per il Clero. Vatikan je izgubil pri njej jeden in pol milijona lir.
Kako se spozna navidezno smrt? Zdravnik dr. Valliant je dokazal, da moremo s pomočjo rentgenovih žarkov spoznati, če je kdo res ali samo navidezno umrl. Pri res u-mrlem človeku se namreč začno takoj po smrti razvijati žvepleni plini v želodcu, ki fosforiscirajo, t. j. se svetijo, kot gnil les, in za-
MLADI M02I
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi a»š sifh is, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne . moči, nočni gubi tek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Tisoče moz je zerkdobilo perfektno zdravlje, telt-sno moc m pozivljenje potom te dragoeeue knjižite, /aioga znui sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znan v.n k n.ož
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zd.-avJa. dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od < esa ,t& zm-leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite ra -ločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam *ia še danes. Ostalo izvršimo mi. ^
Odrezek ze brezplačno knjižico,
Pošljite danes.
I Hranitev ljudstva •
S
m
\m
e
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanjn hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na t»™, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrat hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite	: • ~~
Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo
ga za:
S
I
JOSEPH TRINEB’S
REGISTERED
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
S
JOS. TRINER
# 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
to na aparatu pokažejo jasno sliko 'želodca in črev. če je človek samo navidezno mrtev, torej telo še živo, teh svetlobnih žarkov še ni. Zato vpeljejo na vseh francoskih bolnišnicah tako poskušnjo pri mrličih, kjer bo sumnja, da niso v resnici mrtvi. Zgornja iznajdba nam tudi pojasnjuje, zakaj se vidi ponekod na krajih, kjer leži veliko pokopanih ljudi ali posamezen pokopan zelo plitvo, “goreti lučico”. Ta svetloba namreč ni nič dragega kot bleš-čenje žveplenih in fosfornih plinov, ki se razvijajo ¡pri razpadanju mesa in kosti.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Trgovina s pohištvom, pečmi in železnini.
V. KOBZINA
1849 - 1851 Blue Island Ave.
Tel. Canal 2054	CHICAGO
Rojaki podpirajte trgovino, ki pod-’ri P*ra domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte sc!

USTAVA m PRAVILA ZA SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
Ta družba se imenuje Slovensko Zavetišče, okrajšano S. Z. OSlovenian Home), ter ima svoj sedež v Ohicagn, Til.
Namen.
Namen S. Z. je:
1)	Preskrbeti skupni dom za stare, onemogle in poškodovane.
2)	Zgraditi bolnišnico ter po potrebi in sredstvih še druge zavode.
Sredstva.
Sredstva v dosego tega namena so: članarina, ustanovnina, darila, volila in razni drugi dohodki.
Uprava.
Družbo S. Z. upravlja direktorij.
Direktorij.
Direktorij sestoji iz zastopnikov, ktere volijo: vse Slovenske podporne organizacije, ktere sestoje iz več kot jednega društva, ■po jednega; vsi slovenski listi vsak po jednega in vsa samostojna slovenska društva skupno jednega. Zastopnike Slovenskih podpornih organizacij in listov voli prvi občni zbor, v kolikor jih je prisotnih. Glavni odbor dotične organizacije ali listi pa imajo ■pravico imenovanje premeniti vsak ča.s. Vse zastopnike se voli za jedno leto. Potem se volijo novi ali se potrdi stare.
Podporne organizacije naj volijo pozneje te zastopnike in njih namestnike na konvencijah.
Direktorij izvoli izmed sebe predsednika, podpredsednika,, tajnika, blagajnika, nadzorni odbor in vse druge potrebne odbore.
Predsednik vodi vsa predsedniška. dela, zlasti pa pazi na to, da opravlja vsak odbornik kakor tudi vsaka skupina svoje delo. 0-pravlja še vse druge v njegov delokrog spadajoče posle in je zajedno predsednik vseh odborov.
Tajnik opravlja vsa tajniška dela, ukujižuje in izkazuje v javnosti prejemke in izdatke, skrbi za reklame, prejema denar, kterega pošilja po uknjižbah na blagajnika tedensko. Hrani vrednosti, pečat in opravlja še vsa druga dela, spadajoča v njegov delokrog.
■Blagajnik prejma denar in ga nalaga obrestonosno na ime S. Z. ter ga ne smč dvigniti drugače, kakor s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika in jednega člana nadzornega odbora. Hrani naj manjši znesek tudi na čekovnem računu.
¡Nadzorni odbor se voli izmed direktorija, ozirajoč se na manjše stroške in krajevne razmere. Nadzira polletno, vmes pa, kadar se mu zdi potrebno ali kadar zahtevajo to najmanj trije člani direktorija. Nadzorni odbor sestoji iz petih članov.
Celoten direktorij je največja oblast, ktera ima vse pravice tako glede gospodarstva, kakor tudi glede izprememb v pravilih. — Rešuje pravomoćne prizive in vse zadeve.
Seje direktorija.
Seje direktorija morajo biti pri vseh važnih ¡zadevah javne in vsa glasovanja priobčena v javnost z zaznamkom, kako je kdo glasoval. Pri volitvah v odbore pa se voli tajno z listki.
Direktorij sme sklicati skupne seje vsega direktorija v slučaju važnih uprašanj kot nakupa zemljišč, zgradb in kaj podobnega. Sicer pa nima skupnih sej ampak rešuje vse uprašanja pismenim ]K>tom. Razpošlje se tozadevna upaašanja in predloge na vsakega direktorja, kteri naj odda v določenem času svoje mnenje.
Menjanje direktorjev.
Poleg pravic menjave direktorjev od strani organizacij in listov ima tudi direktorij sam pravico menjati ali zavreči vsakega direktorja. če glasuje tako tri četrtine vseh direktorjev.
Uradna glasila.
Uradna glasila so vsi Slov. listi v Zdi*. Drž. Vsak list prejme iz tajniškega urada vse potrebno. Nadalje naj vsak Ust po svoje dela za zavode 'S. Z. in pobira zase preispevke, ktere oddaja potem na tajnika mesečno.
Zavodi S. Z.
Družba si preskrbi najprej potrebna sredstva za nabavo zemljišča, ktero naj odgovarja zdravstvenim in klimati čnim razmeram ter drugim ugodnostim. Pri naba-
vi izbere direktorij dva ali tri naj umestnejše kraje, na ktere vzame kupne predpravice. Potem se splošno glasuje, katero zemljišče dobi večino, tisto se kupi.
Zemljišče naj se potem skuša po možnosti obrestovati, dokler se ne prične z zgradbami. Zgradi naj se najprej poslopje za stare in poškodovane, potem pa bolnišnico. Zavode naj se zgradi tako, da jih je mogoče popolnjevati prema sredstvom in potrebam.
Kdo ima pravico do zavodov.
Zavodi S. Z. so v principu določeni za vse Slovence in Slovenke, kteri si radi starosti ali poškodovanja ali pešanja ne morejo služiti kruha. Bolnišnica je za bolnike. Predpravice do zavodov imajo vselej člani, kteri že delj časa podpirajo zavode.
Po možnosti, sredstvih in razmerah se potem ozira tudi na nečlane.
S čim se vzdržujejo zavodi.
Zavodi se vzdržujejo z rednimi in izrednimi dohodki, kakor tudi z gospodarstvom. Vse potrebno glede zadnjega naj določi tedanji direktorij prema razmeram in zahtevam za vse zavode.
Kakšni naj bodo zavodi.
Zavodi naj ostanejo za vselej last in v vodstvu Slovenskega naroda v Zedinjenih državah, torej last članov in organizacij, ki jih redno podpirajo. Zavodi so narodni. ter izključujejo vse stranka rska uprašanja. Zavodi torej puščajo popolno svobodo prepričanj glede verstva, politike ali drugih podobnih uprašanj po principu: vsakemu svoje — ne sili nikogar, ne hrani nikomur.
Kdaj prenehajo zavodi.
Zavodi prenehajo kot narodna last, kadar pade število direktorija pod tri. V tem slučaju naj se porabijo za splošno koristne namene v dobrobit delavstva, predpravice v zavodih pa imajo vselej Slovenci.
PRAVILA.
Članstvo.
Za člane se vzprejemajo podporna društva ali v ta namen vata no vi jene skupine. Posameznike se vzprejema za člane samo, če pristopijo h kaki taki skupini, ali pa če sami plačajo najmanj jed-noletno članarino naenkrat.
Članarina znaša mesečno pet centov ali GO centov na leto, ter se plačuje mesečno ali pa drugače. Vsak član prejme knjižico, kamor pride kot pobotnica za plačano članarino, znamka ali znamke, ki se dobe pri tajniku S.
Z.	po pet centov jedna.
Poleg članarine plača vsak no-vopristopli član 25 centov za znak in knjižico ter za začetne stroške.
To so redni člani.
Ustanovniki so +isti člani, kteri plačajo enkrat za vselej naenkrat, v obrokih ali volilih ne manj kot sto dolarjev. Njih imena pridejo v zavodu v častno spominsko knjigo za vselej. !"stanovnik zamore biti posamezna oseba, skupine ali organizacije.
Podporne člane imenujemo vse tiste, kteri podpirajo na ta ali oni n i čin zavod.
Prispevki in piavice.
Poleg ustanovnim članarin in dohodkov od podpornih elanov imamo še volila, ktera zapusti kak dobrotnik zavodu in zamore-jo Trti v blagu, denarju ali čem drugim.
Direktorij naj po svoji previdnosti skrbi še za druge dohodke, kot nabiralnike, razno blago, lcte-resra delni dobiček gre za zavode itd.
Pravice članov so: udeleževati S'' sej, svetovati, predlagati in glasov ati v svojih skupinah. Poleg tega imajo predpravice v zavodih S. Z. Dolžnosti pa so. delovati vedno in povsod v dobrobit S. Z.
Občni zbori društev.
Vsako leto enlkrat se vrše občni zbori vseh društev, kar jih je v jedni naselbini in spadajo k družbi Slovensko Zavetišče. Občni zbori naj volijo izmed vseh društev poseben krajevni glavni odbor, kteri rešuje na svojih sejah vsa krajevna uprašanja, odloča skupne veselice in ukrepa o koristih 'S. Z. Na občnem zboru vzpre-jeti sklepi ali nasveti glede S. Z. naj se pošljejo osrednjemu odboru v prevdarek in rešitev.
Splošne določbe.
Glasuje se pri ustavi z dvetre-tjinsko večino. Jednako pri pravilih in vseh važnih določbah razvem kjer predpisujejo dotične točke drugače. Pri zadevah prepor-ne vsebine in glasovanjih glede volitve zadostuje absolutna večina. Glede temelja družbe oziroma zavodov pa mora hiti glasovanje soglasno.
Kjer govore ustava in pravila o članih ali Slovencih, se misli na člane in članice, oziroma na Slovence in Slovenke.
Član s pravicami sme postati ali ¡zamore postati samo Slovenec in Slovenka. Člane drugih narod-nostij se smatra za podporne člane brez pravic.
Kot dodatek k pravilom se smatrajo sklepi direktorija.
GLAS SVOBODE ZOPET LAŽE. Toda tudi to pot ne.
Zadnjič smo v našem listu pov-darili, da vlada Zdr. držav bi morala odreči državljanske papirje vsakemu rimo-katoliku. Sedaj pa ¡povemo ¡zakaj.
Kdor 'hoče postati državljan Zdr. držav se mora odpovedati vsakemu ¡potentatu,* kralju princu itd. Rimokatoličani na ta ali o-ni način prisežejo dosmrtno zvestobo papežu in te prisege ne smejo ¡prelomiti. Na podlagi ustave Zdr. držav ne bi smel nikdo dobiti državljanskih pravic, dokler ne odreče zvestobe inozemskim po-tentatom, med temi tudi rimskemu papežu. Dvem gospodarjem se ne more služiti. Papež je en gospodar —' predsednik (protestant) drugi. Če bi ¡prišlo navskrižje med stric Samom in rimsko hierarhijo, na katero stran bi potegnili verni katoliki? Proti komu bi nastopili Kolumbovi Vitezi (ki se že sedaj vadijo z orožjem), ali proti papežu ali republiki? Prav gotovo proti republiki.
•
Da bo ¡pa vpitje od patentiranih še bolj odmevalo od trdnih skal priobčimo tu nekaj izvlečkov iz kongresnega dokumenta št. 190.
ljenje, vsega zadosti, in naj bo še tako čist in udan veri, zabredel bo v nemoralnost. Nemoralen duhovnik pofaujša dobrega du/hovna četudi se brani, in ne more se nikakor zanikati, da bi" ne bilo med
njimi propalic-------.” — Senatni
dokument štev. 190, stran 118— 119, 56. kongres, 2. zasedanje.
Civilni uradniki v ječah.
(SvedoSba Francisco Alvarez-a. bivšega sodnega pisarja).
'Španski župniki so si podvrgli lokalne civilne oblasti, tako da so imeli prvo besedo pri administracijah. sodiščih in pri ekonomskih uradih. Ako je mirovni sodnik razžalib župnika, zgodilo se je navadno, da je bil v par dneh zaprt v ječo ali pa celo ¡deportiran iz dežele, kajti duhovniki so imeli vedno pri roki ovadbe kot izdajstvo, nepokorščina, do španske vlade itd. Glave španske vlade so bile le še golo orodje duhovnikov; prepričani so bili namreč, da za duhovnike z ogromnim bogastvom, nakupičenim v Manili in povsod, — ni postav. Duhovniki so imeli večjo moč kot sam generalni guverner filipinskih otokov. — Senatni dokument štev. 190, stran 258, 56. kongres, 2. zasedanje.
“Absolutni gospod in vladar”.
(Svedočba J. C. Mijanes-a.)
Farni župnik ¡se je povspel na stališče ¡absolutnega gospodstva in m je! obnašal kot absolutni gospod in vladar ljudi in posestev v svoji ¡župniji. Vse se je moralo ¡ukloniti njegovi volji. Razpolagal je z voljo ljudbtva, ki mu je bilo udarno, ne iz ljubezni, temveč vsled bojazni, in potom zafeužnjeiUegia ljudstva jie uaistavUjal le take lokalne, civilne uradnike, kteri so njemu uigiajalii. Volitve so navadno izpadle tako, kakor je hotel župnik, in vslak sklep v mlelstnem z as topu je bil šele tedaj'dober če ga j)e odobril župtaik. — Senatni dokument št. 190, stran 254, 56. kongres, 2. zasedanje.
* Papež je
Pravica do zakonske postelje . . .
(S vede čim. dana Jose C. Mijiare. sa iz Caco 1 oda. Priča je bila u-prašana, da zakaj so se ljudje protivili, sklepati ženitne pogodbe pri lidkterih župnikih. So-li zahtevali duhovniki previsoko plačo?)
Ne vem, ali so visoke plače temu vzrok ali ne. vem pa. da se je mnogo ženitnih pogodb razdrlo vsled tega, ker so nekteri župniki zahtevali nekaj, kar j¡e bilo v ua-vadi v nekdanjih feudalnih časih, namreč neke “pravice”, ki so 'bile Knane pod imenom ‘pernada’*). Nikakor ni moj namen, da bi žalil ali Obrekoval koga, kajti dokažem to, č'e je treba, ¡z imeni oseb, ki so bile prizadete. — Senatni dokument št. 190, stran 254, 56 kongres, 2. zasedanje.
Duhovniki — detektivi.
(Svedoeba Florentino ForrOs-a, generalnega ¡prav dni ka na Filipinih pod milibariistiško vlado Zdi*, držav.)
Vohiundkio in detektivsko delo farnih župnikov in njihove lažnji-ve ovadbe prisilile so mnogo miroljubnih Filipincev, da ¡so se pridružili re v oluci joña rn im četam. — Umirali so raje nagle smrti na odprtem, bojnem ¡polju, kakor da bi doma prestajali počasne muke farskih ¡perisetkueij, kteri so jih tirale v počasno, a grozovito smrt. Mnogo premožnih in razumnih prebivalcev z dežele in v mestih je pozdravi jlallo rebeljone, samo zato, ker so bili do kraja siti rovarstva in preganjanja španskih patrijo-tov in diulhovnikov, ki so na kruti način spravili brez števila os. b ob imetje in življdnje. Španski duhovni1 Ji so bili agentje silnega teokratičnega fevdalizma, kteri je že ¡stoletja vladal na teh otokih brez najmanjše odgovornosti napram civilnim in vojaškim oblastem, nastavljenim po špamlskli vladi. — Kongresni dokument št. 190. stran 181'—187, 56. 'kongres. 2. zasedanje.
Duhovniki — trustijani.
(Svedočba H. P. Whitemars'h-a, ameriškega časnikarskega koreš. poiodemfa.)
Taftova komisija: Kako je duhovnik oropal svoje župljane?
Priča: Oropal jih je takole. ¡Prisilil jih je, da so riž in 'diruge polj-
določil. Poljedelci niso smeli svojih lastnih pridelkov voziti na trg, dasi sta, bila trg in železniška postaja, prav blizo.
Taft. kom.: Zakaj so Filipinci sovražili duhovnike?	' A ,
Pr.: Duhovniki so jih tlačili, izkoriščali, preganjali, ropali in izrabljali njihove žene in hčere, do-likor se jim je zlu bilo. — Senatni dokument, št. 190, ¡strto 172, 56. kongiieis, 2. zasedanje.
Gornji izvlečki se tičejo rimske kuge na Filipini ib. ki so istinito slike iz življenja in delovanja rim. kat. dhikloVščne na teh otokih za časa španske klerikalne vlade in ko je bil ¡sedajni predsednik Taft državni upravitelj.
Ko hitro dobi rimski papež moč v Združenih državah, zgodilo se bo isto, kot se je godilo na Filipinih, kot se dogaja v Mehiki. Španskem, Avstriji in drugod, koder ima kat. duhovnik glavno besedo. To pa se ne srne ¡zgoditi v Zdir. državah.
Da, da. Glas Svobode laže, pa še salamensko — in sicer samo v očeh patentiranih la'žnikov in pijancev — v ostalem pa le pove resnico, tki v oči bode.
*) Pennaidla” je 'bil posebni privilegij nekdanjih plemičev in fevdov, s ktčrim so smeli pri svojih, podložnikih iti k novop oročeni ženi ¡prej kot njen soprog.
Preženite ga!
Dejstvo je, da Severo Zdravilo ■zoper revmatizem (Severa’s Rheumatic Remedy) uspešno učinkuje pri zdravljenju mišičnega in sklepnega revmatizma in revmatizma, pri 'katerem se naziva vnetje. ker ¡prežene vodne kisline iz krvi, katere ¡so vzrok vnetja in bolečin. Kot pomočnik za olajšanje bolečin, je Severo Gotbardsko Olje (Severn’s Gothard Oil)/ zelo uspešno. Naprodaj -sta v vseh lekarnah. ¡Cena zdravila $1.00 in olja 50 centov. W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
Pohujšanje.
Dajte duhovniku razkošno živ-
sUie pridelke prodajali njemu in sicer po takih cenah kot jih je sam
mm
BERNARDOVA VIMNA
'MMft	TTTVUfTUTTT	T T i> T f n
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Sp cijaiiteta*. ABt. JBlancbe Champagne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, Dl.
Možjeozdravljeniv5dnehiS
|1N BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalje ozdravim nalezljivo zaatrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tičočim se moškib. Pridite k nam vsi, ki ste se ne*Bpeš o zdra ili p i drug-ih zdravnikih. Moja IS letna oriks? vam je na razpolago in jamči pop dno ozdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA. BOLEZ-ZlVLEDICAHIN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljeni« in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltls, srčne bolezni In pljučne zdravim po moji na j novejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, luclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, oteklin c, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno.
DR. ZINS, 183 SiÄ
______St.
I Randolph & Lake
Odprto od 8 t\ Jtraj do Szvečar. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Preiskovanje zastonj.
Chicago
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chfcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r' — ‘-.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
	V ^emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svtne, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
ypp KgijH ’ ipil	Dr. B. K. Šimonek
	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Caoal 2127.
«Pijte najboljše pivo
»
H
M
» Pater Sohaanhofsn Brewing:
92	—mrsaamnann. mmmmmn   ■■■mgagCT„nn.„.Wi,
fed	PHONE: CANAL 9
Cvt
CHICAGO, ILL.
Hrani d aneh!
Imel bofc jutri!
Prični še to % eietl
44 polletno izplačevanje obrestLna 1 milnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne.
Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUEISLAND AVENUE.
Odprto v sobotah večer ob 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol
milijona.