Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico žtov. 16.
2 urednikom ao moro govoriti vsak dau od 11. do 12. ure.
Rokopisi tio ne vračajo.
Inserati:
Šoatatopna petit-vrata 4 kr., pri vefikratnoni pojavljanji dajo bo Fopuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravuištvu:
7,a colo lotoOgld., za pol lota 3 gld., za četrt lota l gld 50 kr., na mosoc GO kr., pošiljatfiv na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meaoo 86 kr.
Štev. 163.
V Ljubljani v soboto, IB. septembra 1884.
Tečaj I.
Koloman Tisza pred svojimi volilci.
Mailjavi se ponašajo, da je na Ogerskem ustavno življenje nič menj razvito nego na Angleškem. In kakor da bi slučaj sam hotel potrditi te pojave madjarske zavednosti, čuli so se baš te dni v obeh deželah govori odličnih državnikov, kateri so vzbujali splošno zanimanje. Sredi svojih škotskih volilcev, v Midlothianu, jeGladstone z ono čudovito žilavo vztrajnostjo, koja označi angleške stare gospode, dva dni zaporedoma navzlic svoji visoki starosti branil svojo notranjo in vnanjo politiko ter ostro napadal konservativne nasprotnike. Ali tudi ministerski predsednik Koloman Tisza je dobro porabil svoje počitnice!
V	svojem rodnem mestu, v Velikem Varadinu, kjer je ob jednem njegov volilni okraj, sklical je svoje volilce k volilnemu shodu. Sprejeli so ga z onim glasnim navdušenjem, katero se tako pogostoma razodeva pri naših vročekrvnih sosedih, v triumfalnem sprevodu uvedli so ga v svoje mesto, in govor njegov so nazdravljali z entuzijastičnim odobravanjem. Vsekako se mora priznati, da je načelnik prekolitvanskega kabineta jako izurjen državnik ; razmere na Ogerskem so se konsolidirale pod njegovim previdnim vladanjem, regime njegov je utrjen in burni valovi vznemirjenega javnega mnenja niso mogli omajati njegovega stališča. Ako govori tak mož s tako sijajno preteklostjo in tako obširnim horizontom, potem je naravno, da lastni narod pazljivo sluša njegovim besedam. A tudi na inozemskem so mnogo razpravljali njegov govor, in vsebina njegova je sigurno tako zanimiva, da bode tudi slovensko občinstvo mikalo, ozirati se na pomenljivo enuncijacijo ogerskega ministra na volilnem shodu v Velikem Varadinu.
Razkrojiti se d& Tiszin govor na dve polovici; jedna se ozira zlasti na ogerske od-nošaje, v drugi je razpravljal govornik razmerje sv. štefanske krone k naši državni polovici in drugim državam sploh.
Listek.
Ježa po lezečini.
(Dalje.)
Jamunjar je govoril te besede prav resnobno; sicer je bil molčeč mož. Kar je govoril, ni mogla biti šala. Brezovič pa se ni dosti zmenil za Jamunjarjeve besede. Dve leti je uže preslužil na meji Turkmenske, pa še nikdar ni slišal o golemih množinah kačje le-zečine. „Pa ko bi tudi res bilo, kar pravi Jamunjar,“ si misli častnik, „moj konjič Alij, izkušeni dirjalec iz Berberske, ta bo kar bliskovito čez nje skakal." Smeje odvrue Brezovič »zvedniku, kažoč na čilega Alija in na samokresa:
•	»Vidiš, dragi moj Jamunjar, to le dvoje inf r	t0	tr°je bo odločevalo. Moj pri-
s ®J Alij preskače čez vse kače na svetu; z °kresama pa bom razstrelil vse kupe.“ jk ilu'kmenec zmaje z glavo, migne čast-UaJ malo počaka, stopi v kočo ter pri-ančuv, nekak bič, s kratkim držajem in
Predno je Tisza začel razpravljati one premembe, o katerih sodi, da so neobhodno potrebne na Ogerskem, poudarjal je še enkrat in v jako odločni obliki svoje napredno mišljenje. »Trdno je moje prepričanje, da se noben Madjar ne more izneveriti liberalnim idejam,"
—	to je krepek njegov izraz, zavoljo tega še ni potihnilo glavno ploskanje zlasti po nemško-liberalnih glasilih, kateri ne morejo prehvaliti ogerskega premierja, češ, da na ta način mimogrede lehko očrnijo njegovega avstrijskega kolego in avtonomistično večino našega državnega zbora. Ali kedor je pazljivo prečital govor ogerskega državnika, moral je takoj uvideti, da so besede njegove imele vender le ta namen, nekoliko posladiti greuke naredbe, koje je takoj potem naznanil. Ogerski miniaterski predsednik je namreč objavil pri tej priliki, da se bodo na Ogerskem uvedle izjemne naredbe proti onim, kateri so nevarni javnemu miru. Anarhistične rovarje in proti-židovske hujskače sodili bodo mesto porotnikov odslej za nekoliko časa izučeni pravniki; tudi o narodnostnih agitacijah spoznavali bodo strokovnjaški uduški, in mi se le nadejamo, da se bodo pred njih sodišče pritirali le oni, kateri veleizdajsko spodkopavajo ogersko državo, a ne vneti rodoljubi, ki se le mirno potezajo za svoje narodne koristi.
Ob jednem je Koloman Tisza naznanil, da se bode ogerski parlament prav kmalu imel pečati z jako važuimi vprašanji: s pre-membo ogerske gosposke zbornice in s podaljšanjem volilne dobe. Ne da se tajiti, da so reforme v tem oziru uže jako potrebne.
V	gosposki zbornici, ker ima dosihmal sleherni polnoletni člen kake grofovske ali baronovske rodbine postavno pravico, udeležiti se njenega posvetovanja, neoziraje se na to, če je še kaka ped zemlje njegova lastnina. Odtod je izvirala ona smešna anomalija, da so n. pr. pri veliki lanski borbi o mešanih zakonih na obeh straneh glasovali plemenitaši s polno-donečimi zgodovinskimi imeni, a z izposojenimi suknjami in škornji. Po Tiszovih besedah je
šestemi dolgimi jarmeni iz močne kozjine, na konceh so bile pritrjene železne krogle. Jamunjar poda častniku čudni bič rekoč:
»Tole, gospod, Vam bo več pomoglo, ko deset pištol in sabelj. Vzemite in Allah naj vas varuje. “ Rekši odide proti trdnjavi.
Bič priveže Brezovič za sedlo, pa zajaha v stepo. Jezdeč premišljuje svarilo svojega turkmenskega prijatelja. »Kaj mi more ta golazen," meni jezdec; »oborožen sem dobro, na Alija se morem pa tudi zanesti; z njim pre-dirjam celi svet.“ Potujč pozabi vso pripoved o kačah.
Kaspajska utrdba je bila prva večja na-selba od Kuvirja v pravcu na Hvalinsko morje. Pred nekaterimi meseci je bil Brezovič tamkaj ter si je pot dobro zapomnil. Ako dobro jezdi, bo na večer druzega dne uže v Ka-spaju. Izpodbode konja, pa jaha ves dan, do mraka. Na svojem potu ni videl nič živega. Zvečer prijaha v neko nižavo, kotlu podobno in z obilo sočno travo obrasteno. Tu se vstavi, napravi si ležišče, poskrbi za Alija, pa leže spat. — Druzega dne sede zgodaj na konja; hotel je namreč opcludne dle počivati, kajti soluce je vender bolj pripekalo, kakor je bil
pričakovati, da se bode tudi na Madjarskem prva komora preustrojila po onih načelih, kateri veljajo za njeno drugarico na Avstrijskem; na vsak način bode taka prenaredba le pomnožila vpliv ogerskih magnatov in njenega zastopa.
Še menj popularna, a sigurno isto tako potrebna je druga reforma, kojo je Koloman Tisza naznanil velikovaradinskim volilcem. Mesto triletne parlamentarne dobe hoče namreč uvesti pet- ali šestletno. Samo po sebi veli liberalna doktrina, da se imajo skrajšati parlamentni obroki kolikor mogoče; Tisza sam je bil neprestano zagovarjal to načelo, v opoziciji in kot minister vedno je naglašal svoje stališče, da je sedanja triletna volilna doba uprav postulat ogerskega liberalizma. Ali hrupne volilne agitacije, koje so letos na Ogerskem provzročile toliko nereda in tepeža, krvave epizode v Kološvaru in drugod spravile so ga do spoznanja, da Oger3ka ne more okrevati, ako ji vsako tretje leto život pretresa volilni paroksizem. Takim praktičnim ozirom se je pri Tiszi moralo umakniti »načelno vprašanje": ogerski državnik, kojemu nikdo ne more odreči odkritega domoljubja, izustil je pomenljive besede, katere priporočamo posebno nekaterim rojakom v resni preudarek, da je oni, kateri se iz gole d o -
slednostitesno oklepa priznane zmote, pač jako dosleden mož, ob jednem pa jako slab domoljub. In volilci veliko-varadinski razumeli so njegove nagibe ter so živo odobravali te moževske besede!
Vender, naposled so to zadeve, tikajoče se zgolj ogerske države, in slovensko občinstvo zanimajo le v toliko, kolikor to zahteva državna celokupnost z deželami ogerske krone. Toda Tisza oziral se je v svojem obširnem govoru tudi na vprašanja bolj splošne važnosti. Odločno je pobijal nazore onih sangviničnih politikov, kateri v rušenji vsake carinske in trgovinske zveze z Avstrijo vidijo univerzalno zdravilo za vse bolezni ogerskega gospodarskega organizma. Jasno je dokazal svojim
mislil. Zdaj je bil v pravi pustinji. Okolo in okolo sam pesek, opaleno grmovje, na deset ali dvajset stopinj vsaksebi na zemlji čepeče, nikjer nič zelenega.
Poslušajmo, naj jezdec sam pripoveduje, kako je potoval.
Eno uro sem jahal po tej planoti. Ta trenotek, ko skočim čez sivo grmovje, se konj vzpne in zasopiha. Tako neroden moj Alij še ni bil; kaj je to? Ozrem se, pa vidim štiri kačje glave, ki so kviškovale, in ko natančneje pogledam, opazim celo gnezdo sivo-modrih kač, ki so gomazele po grmovju in srdito proti meni sikale in puhale. Zdaj mi pride na misel, kaj mi je rek . Jamunjar, da naj se varujem kač. Morda je to ena sama kopica, morda je tu skupaj ves gnus? Kaj pa, ko bi jih bilo več? ko bi bilo vse polno te gabne lezečine po onih sivih grmovjih, ki jih vidim pred seboj in jih je toliko, in pa tako na gosto? in vender moram čez nje, moram, zapovedano mi je. To je jasno. Alij je ves nepotrpežljiv, bije na vse| strani, kar se mi je prav čudno zdelo pri živalici, ki je bila sicer tako krotka. Poženem jo v dir, potegnem sabljo, pa se zakadim v grmovje. A
poslušalcem, da sta obe državni polovici navezani jedna na drugo, ter da ima Ogerska ravno toliko dobička od sedanje trgovinske zveze, nego Avstrija. Ta izjava je posebno znamenita, ker se bližamo trenotku, ko poteče desetletna doba ogerske nagodbe; vse-kako bode ona vplivala na merodajne kroge na Ogerskem v tem smislu, da se bode pogajanje vršilo vspešno za obe državni polovici.
Konečno pa je nam omenjati, da se je Tisza jako povoljno izražal o svetovnem položaji ter o dobrih odnošajih avstrijske monarhije k vsem sosednim velesilam. Neskaljen mir je bistveni pogoj blagonosnemu delovanju,
—	in uže zaradi tega, ker je ogerski državnik tako toplo naglašal njegove koristi, smemo i mi Slovenci zadovoljni biti s Tiszovim govorom v Velikem Varadinu.
Alternativni načrt o iisusevaiiji ljubljanskega močvirja.
(Dalje.)
Da se tudi v hektometru 296 + 35 ležeč jez Hrušice predreti mora, razvidno je iz vodnega stanja, označenega v podolžnem profilu. Če se vzame, da kuneta, katera naj se predere, z širokostjo dna znaša 10 metrov, bi to dalo kubaturo 6972,65 kub. metrov, in kubičen meter z 12 gld. proračunjen, troškov 83 671 gld. 80 kr.
Ker se pa v preračuujeni masi skoro gotovo nahaje napravljen sipni materijal, kateri sip bi po razdrtji spodnjega dela hitrejši tek odplavljal, se je za to delo v proračun postavila navprečina 45000 gld.
Glede v mestu Ljubljani, in sicer med profilom 56 do 76, nameravanega obrežnega zidovja sem za dobro spoznal, da se prej s slavnim magistratom glavnega mesta Ljubljane sporazumi ter njega mnenje in morebitne želje o načinu nastave teh obrežnih zaslišim, in ukrenil sera, da se za del mesta od mostu na Bregu do profila 32 napravi natančna situvacija kakor tudi visočinska leža obojestranskih obrežij in mejnih ulic.
Ko je bila ta situvacija gotova in je bilo potem v dopisu mestnega magistrata z dnč 28. marcija t. 1,, št. 5330, izrečeno mnenje, kako bi slednji želel, da se uravnava Ljubljanice na gori omenjeni progi izvede, mogel sem še le s projektiranjem nabrežnega zidovja pričeti.
Gledč dolgosti nameravanega nabrežnega zidovja držal sem se določil slavnega oddelka za gradnjo cest in voda v visokem c. kr. mi-nisterstvu za notranje zadeve ter pričel z na-brežnim zidovjem pri profilu 54 -f- 2,2, to je na onem mestu, kjer je še primerna zveza novo nastalih potov z Bregom na jedni strani,
uže pri prvih skokih se Alij vzpne na zadnje noge, tresoč se in pršeč, toliko^ da me ni vrgel. En sam pogled me je poučil, pri čem da sem. Na levi in na desni, spred in zad so se pomaljale iz zemlje tolpe kač, vse taiste, sivomodre barve, le po glavah so bile zeleno pikaste. Čutil sem, kako se Alijev strah tudi mene lasti, a udarim z ostrogami v žival ter poženem naprej. Kakor tiger je skakala dobra žival čez skopičene gruče kač, podobnih gomazečim mehovom gumijskim. Večkrat je kača z neverjetno prožnostjo višknola merno Alijevega vratu, in več ko enkrat je sablja presekala v zraku tako lezečino.
Po hudem naporu naposled vender le pri-derem na konec tega skrivnostnega grmičevja. Pred mano se je zopet razprostiral gladek pesek suhe stepe. Travica, prav kratka, je vsa zvenela, nikjer ni bilo opaziti nič živega, tudi kač ni bilo najmanjšega sledu. Stopim s konja, potegnem parkrat iz vojne steklenice, pregledam Alija, če ga ni kaka kača ogrizla. K sreči ni bilo nič tacega. Iz mehu vlijem v čepico vode ter iz nje napajam Alija, ko se je bil nekoliko ohladil. Na to zopet zajaham, vedno bolj počasi; prepričan sem bil, da sem srečno predirjal čez te potujoče kačje vla-kove.	(Konec	prihodnjič.)
potem na desni s sv. Jakoba obrežjem možno. Slavni mestni magistrat je sicer po predležeči, njegovemu dopisu priloženi situvaciji želel, naj bi se novo nabrežno zidovje do mostu na Bregu podaljšalo; a troški za napravo so preveliki, na drugi strani pa je obrežje na tej gorenji progi uže pravilneje napravljeno, razen tega je pa podaljšanje nabrežnih zidov o svojem še vedno možno, tako se mi je zdelo, da pravilneje postopam, če se omejim na označeno mi nalogo.
Presežni troški, katere bi podaljšanje nabrežnih zidov še čez most na Bregu zahtevalo, bi morda blizu 110 000 gld. znašali.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor se javlja iz Inomosta, delajo se tam velike priprave za sprejem Nj. veličanstva cesarja. Po najnovejših poročilih, odpotoval bode cesar dne 18. septembra z Dunaja; dne 19. prispe Nj. veličanstvo v Inomost ter bode dne 20. in 21. t. m. prisostvoval otvo-renju avelske železnice. Dne 21. septembra zvečer vrne se cesar zopet na Dunaj.
Včerajšnja „Wiener Ztg.“ objavila je zopet imenovanja nekaterih deželnih glavarjev, in sicer so imenovani: za gorenje Avstrijo opat Achleutbner deželnim glavarjem, Emil Dierzer pl. Traunthal njegovim namestnikom; za Koroško dr. J. Ervvein deželnim glavarjem, poslanec vitez Hillinger pl. Traunvvalt njegovim namestnikom; za Solnograško grof Chorinsky deželnim glavarjem, poslanec Meisinger njegovim namestnikom. Opat Achleuthner in grof Chorinsky pripadata konservativni, dr. Erwein, vitez Dierzer in Meisiuger nemško-liberalni stranki.
Ker je večina sedaj zborujočih deželnih zborov v odsekih svršila svoja posvetovanja, začele se bodo prihodnji teden javne seje, katere bodo potem brzo sledile jedna za drugo, tako da bode večina zborov svoje delovanje zaključila koncem tega meseca ali pa saj v prvi polovici meseca oktobra.
V češkem deželnem zboru utemeljeval je včeraj Rieger svoj predlog, naj se voli posebna komisija, katera se bode posvetovala o tem, kako bi se moglo pomoči pešajoči sladkorni industriji. Po daljši debati bil je Riegrov predlog jednoglasno sprejet.
Tuje dežele.
Kakor se nam iz Berolina brzojavlja, odpotoval bode nemški cesar Viljeim jutri k sestanku treh cesarjev v Skiernievice. Spremljala ga bodeta knez Bismarck in nemški poslanik grof Hatzfeld. Našega cesarja, ki pri-spč v ponedeljek ob dveh po poludmš v Skier-nievice, spremil bo grof KaInoky, a v spremstvu ruskega carja nahajajo se ruski kancelai Giers, knez Dolgoruki, knez Lobanov-Ro-stovski itd.
Francoska vlada zateza kolikor mogoče oficijalno napoved vojske Kitajski. Uredniku časopisa „France“ izjavil je ministerski predsednik Ferry, da ima Courbet nalog za vsak slučaj. Te naloge da minister sedaj še ne more obelodaniti, da pa bodo o svojem času probudile senzacijo. Konečno rekel je Ferry, da ni vzroka, sezvati zbornice, ker se do sedaj od zbornice votiran kredit ui prekoračil ter tudi Kitajska še ni napovedala vojske.
Dopisi.
V Ljubljani, 12 septembra. [Izv. dop.] (Občni zbor slovenskega učiteljskega društva.) [Konec.j Sedaj so na vrsto prišli posameznih udov predlogi, kateri so se naznanili društvenemu odboru o pravem času. Predlogi^ kateri so enolični, prišli so prvi na vrsto. Tako v prvi vrsti predloga g. učitelja Ranta in g. vodje Lapajueta, naj se uroči deželnemu zboru kranjskemu po posebni deputa-ciji do g. dež. glavarja prošnja, da se dovoli učiteljem na jeduorazrednicah službena doklada in naj se petletnice učiteljev računajo po 10% od plače, katero uživajo. Predsednik
g. A. Praprotnik opomni, da se je slovensko učiteljsko društvo uže večkrat obrnilo s tako prošnjo do slav. deželnega zbora kranjskega, a dosedaj žalibog brez vspeha.
Predlagatelj g. vodja Lapajne opomni, da kranjski učitelji zopet trkajo, naj bi jim slav. deželni zbor kaj dovolil, ne da bi bili nadležni, ampak ker so potrebni, ko so vender njih kolegov sosednih deželah v boljšem položaji, na Štajerskem so plačani zelo dobro, na Koroškem boljši ko na Kranjskem, in da se na Primorskem ljudskim učiteljem v nekaterih ozirih bolje godi. Kar se tiče funkcijske doklade za učitelje na jednorazreduih ljudskih šolah, bi se ta pač lehko dovolila, ker imajo ti učitelji dokaj posla, nič menj ko vodje na večrazrednih ljudskih šolah.
Na Koroškem imajo učitelji na jednoraz-rednicah 30 gld. funkcijske doklade na leto, kaj bi obremenilo deželni šolski zaklad kranjski, ko bi se tem 100 učiteljem, več jih itak ni, dovolilo po 25 gld. funkcijske doklade na leto. Gosp. Lapajue potem razpravlja obšir-neja določila za plače po takozvani Vesten-eckovi noveli, ki so ljudskim učiteljem sicer ugodnejša, a vender ne še taka, kakeršnih bi želeli. Tedaj naj bi se v deželuem zboru kranjskem sklenilo, naj se dotična določba šolske postave tako interpretira, da dobijo ljudski učitelji 10 °/0 petletne doklado od plače, katero uživajo. Prošnje te pa naj bi odbor izročil g. deželnemu glavarju grofu Thurnu in čestitim članom finančnega odseka deželnega odbora posebej.y
Gosp. profesor Šuklje pravi, da hoče pristaviti nekoliko opazek k predgovornikovim besedam, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker je o stvari, o kateri se vrši razgovor, jako dobro informiran. Govornik pravi, da ima referat o normalno-šolskem zakladu v finančnem odseku, katerega član je on, in njemu bodo v roke prišle tudi prošnje gg. ljudskih učiteljev kameniškega, črnomaljskega in krškega okraja, katere naglašajo jednake težnje, kakeršne se v predlogih današnjega zbora izražajo.
Njegova sveta naloga bode, zastopati ideje in želje ljudskih učiteljev v finančnem odseku deželnega zbora, v narodnem klubu in v deželnem zboru samem. Treba pa je odločno izpovedati, da se stavijo izvršitvi teh želj velike zapreke, in za letos je pač malo upanja, da bi se tem željam ugodilo. Po § 30 šolske postave, katerega Vesteneckova novela ni spremenila, ima učitelj pravico zahtevati za petletnico le „10°/0 des mindesten Jahresgehaltes“ in treba tedaj nove postavne novele, da se ustreže želji, izraženi v prošnji. Kar se tiče funkcijskih doklad yza učitelje na enorazred-nicah, pravi gosp. Suklje, bode gotovo vse storil, da iste učiteljem pribori A finaucijalni položaj kranjske dežele je neugoden, v tem ko je linancijalno stanje na Štajarskem jako ugodno, in tudi na Koroškem ugodnejše kakor pri nas. A jasno je, da se tem učiteljem krivica godi, kajti ti imajo mnogo težav uže s tem, ker morajo poučevati otroke razne starosti in tedaj delovati s tem večjim naporom, za to pa tudi več storijo v povzdigo ljudskega izobraženja. A dvojljivo je, če se bode letos kaj doseglo, ker je mnogo ovir. Eno-razrednic je 162, tedaj bi iznesla svota 4082 gld. Skrajni čas pa je, da dobi Kranjska nov šolski zakon, kajti toliko imamo sedaj postav in novel, da bi moral biti oni, kateri bi se hotel izpoznati, dober jurist. Saj je segal mož, o katerem bi se po njegovem poslu misliti moglo, da je dobro poučen, po določbah zakona, katerega je Vesteneckova novela razveljavila. Tudi je treba popraviti nedostat-nosti Vesteueckove novele z 9. marcija 1879. leta, kajti po odstotkih se ne more nikoli doseči, da bi bile plače učiteljev primerno razdeljene. Govornik pravi, da izdeluje načrt treh novih šolskih zakonov, a do letos jih ni mogel z vršiti, kajti delo je ogromno, ker pregledati treba 50 do 60 šolskih zakonov raznih dežel. A do druzega zasedanja deželnega zbora bode delo zvršeno in tedaj pa se bode za učitelje tudi kaj storilo v materijalnem
oziru. Do tjii pa priporoča gosp. Šuklje učiteljem potrpljenje.
Predsednik gospod Praprotnik izreka gosp. Šukljcju zahvalo.
Gosp. Lapajne pravi, da misli, da po izjavah gospoda predgovornika vender ne umakne svojih nasvetov, na kar gosp. profesor Šuklje’ opomni, da ni imel namena ugovarjati, in da pritrdi vsem naporom gg. učiteljev v tej zadevi.
Gosp. Bahovec pa nasvetuje, naj bi se za letos opustila prošnja na deželni zbor. Ta predlog pa se ne vzprejme, pač pa se odobrijo Lapajnetovi predlogi.
Gosp. Lapajne nadalje predlaga, naj se izreče sl. naučnemu ministerstvu za dobre nove slovenske čitanke in slovnice zahvala društva ter naj se naprosi, da ukaže okrajnim nadzornikom po spodnjem Štajarskem in Koroškem, naj iste tudi v ljudske šole uvedo, ker tam so nemške knjige bolj priljubljene nego slovenske in celo še od privatnih založnikov.
Gosp. Žumer opomni, da okrajni šolski nadzornik nima nič zaradi knjig določevati, tedaj naj se predlog spremeni, da se v tej zadevi stavi prošnja do šolskih oblastev. Predlog se potem s popravkom Žumrovim vzprejme. Potem se vzprejme še predlog g. Ranta, naj bi se učiteljem štela vsa leta po dovršenem izpitu v pokojnino in naj bi se svote za šolske potrebe uročile učiteljem. Slednjič se je §e vzprejel predlog, da bi šolske počitnice bile isti čas kakor v mestih in trgih tudi v •judskih šolah.
Gosp. predsednik Praprotnik se potem spomina lanskega bivanja Nj. veličanstva cesarja v Kranjski ter zakliče trikrat »živio" in ,,slava" vladarju, in z njim zaklicali so tudi oavzočni učitelji navdušeno.
S tem je bil zbor končan, in pri skupnem obedu v čitalnici glasile so se krepke napitnice na zasluženega predsednika, na štajerske in hrvatske učitelje, in razlegale so se krasne pesni g. Razingerjevega kvarteta.
Po dokončanem obedu podalo se je učiteljstvo k g. orgljarju Goršiču in si ogledalo 'A0ve. borovniške orgije, izdelane na stožce.
'Sije imajo izvrstno intonacijo in prav točno Ogovarjajo ter delajo čast izkušenemu mojstru.
Y	Telegrama sta občnemu zboru došla dva, s Štajerskega in Novega Mesta.
V	odbor so bili voljeni per acclamationem gospodje: Andrej Praprotnik (predsednik), J. Predika (podpredsednik), J. Tomšič (blagajnik), F. Govekar (tajnik), Anžlovar, Brezovnik, Lapajne, Stegnar in Žumer.
Domače stvari.
—	(Dnevni red II. sejo deželnega zbora kranjskega v Ljubljani) dne 16ega septombra 1. 1884 ob 10. uri dopoludnč : 1.) Franjo zapisnika o I. deželnozborni seji due 9ega septembra 1. 1884. — 2.) Naznanila zborničnega presodstva. — 3.) Priloga 21.: Vladna predloga z načrtom deželne postave o spuščanji zasebnih žrebcev za konjsko plemenitev. — 4.) Priloga 17.: Poročilo deželnega odbora o volitvi doželnih poslancev: «) jodnega poslanca v volilnom okraji kmotskih občin Postojina, Senožečo, Bistrica, Planina in Lož b) jednega poslanca za mestni volilni o laj Kočovje-Ribnica; c) dveb poslancov iz vo-
iilnoga razreda velikega posestva.  - 5.) Priloga
14.: Poročilo deželnega odbora gledd agrarnih razmer na Kranjskem. — 6.) Priioga 16.: Poročilo dožolnega odbora, s katerim so predlaga Proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov Za 1 1885. — 7.) Priloga 20.: Poročilo dežel-j*ega odbora, zadevajoč odobrenjo občinskih pri-klad. — 8.) Priloga 22.: Poročilo doželnoga od-
•	0ra glode vpeljavo taks za ogledovanje živine pri zaavanji živinskih potnih listov. — 9.) Ustna poučila finančnega odsoka v sledečih peticijah: a) odbora „GUasbono Matice" za podporo; b) šol-ga v°dje Janeza Lapajneta v Krškem za pod-poio za šolsko-literarna dela; c) Pavlo Vukotičeve, ranocolniško sirote, za miloščino; d) šolskega od-selia obrtnijsko šole v Kočovji za podporo; e) Jero umar-ce, vdove paznika prisilne delalnice, za rejui donesek svoji hčeri Jozoli; f) Mariji Statiu,
učiteljske vdove, za povekšanje pokojnine; g) učiteljske sirote Lucije Schott za daljno dovoljenje miloščine; h) Marjete Junc, učiteljske vdove, za miloščino in rejne doneske; i) Katarine Krombholc, učiteljske vdove, za povekšanje miloščine; h) Karoline in Ane Malenšek, učiteljskih sirot, za podaljšanje miloščin; l) Karoline Hočevar, učiteljske vdove, za miloščino; m) slikarja Josipa Petkovška za podporo; n) podpornega društva na višji kmetijski šoli na Dunaji za podporo; o) podpornega društva (Asi/lverein) na dunajskem vseučilišči za podporo. — 10.) Ustno poročilo finančnega odseka o § 7., marg. št. 1., 2., 3., 4. deželno-odbornega letnega poročila, zadevajoč deželni muzej. — 11.) K prilogi 5.: Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delarnice za 1. 1883. — 12.) K prilogi 6.: Poročilo finančnega odseka o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za 1. 1883.
— (Obesel se je) včeraj v Tomlovomlogu pri Jaršah na smerekovo vejo ljubljanski poštni sluga, 38 let stari Wenzel Dunda, oženjen, oča treh otrok. Razprtije v družinskem življenji so baje vzrok samomora. Zjutraj so ga na Dunajski cesti še videli ljudje, ko je pred pekovskim križem molil. Obešenega našli sta ga dve ženski.
— (Ušel je) iz menažerije gosp. Kleoberga včeraj ponoči sestradan konj in se gostil ob 1. uri po noči po zelenih livadah v „Zvezdi“, kjer ga je policija prijela.
— (Pal je) z jagnjedi na Ižanski cesti fant Janez Anžič, sin hišnega posestnika, ko jo hotel odlomiti vejo. Vnanje se ni poškodoval, a ne more govoriti.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 12. septembra.
Predseduje g. župan Grasselli; navzočnih je 16 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje g. župan gg. odbornika dr. Tavčarja in Gogolo.
Župan naznanja, da je o priliki rojstvenega dneva Nj. veličanstva presvetlega cesarja z deputa-cijo mestnega odbora naprosil g. c. kr. deželnega predsednika, naj blagovoli izraziti Nj. veličanstvu udanost in pokorščino ljubljanskega prebivalstva; na ta izraz udanosti došlo je od generalnega po-bočnika Nj. veličanstva, ekscelonco barona Mondela, naznanilo c. kr. vladi, da je Nj. veličanstvo presvetli cesar blagovolil se zahvaliti za došlo mu čestitko ljubljanskega mesta. Mestni odbor vzame to v znanje.
Gosp. župan nadalje naznani, da mu je došlo od g. c. kr. dežolnoga predsednika za Kranjsko naslodnje pismo:
„ Preblagorodni gospod župan!
Z velikim veseljem sem prejel umetno izdelano diplomo, ki ste mi jo Vi, preblagorodni gospod župan, to dni izročili, katera mi spri-čuje, da mi je slavni mestni odbor deželne stolnice Ljubljane blagovolil podeliti častno meščanstvo.
Na to drago znamenje posebnega zaupanja zastopa prve občine dežele kranjske smem biti tembolj ponosen, ker mi je izredno odlikovanje došlo o povodu obhajanja šeststoletnice od združitve kranjske zemljo z Avstrijo, in ker je bilo isto odlikovanje podeljeno zajedno tudi dvema izbornima državnikoma in svetnikoma Nj. veličanstva presvetlega cosarja.
Prosim Vas torej, preblagorodni gospod, da izvolite sporočiti slavnemu mestnemu odboru za njegovo naklonjenost izraz moje najiskrenejše zahvale z zagotovilom vred, da se bodem, v ožji zvozi z lopim mostom ljubljanskim, srčno veselil vsakega njegovega napredka in rastočega blagostanja, v kojega pospeševanje bodem, kjerkoli so mi ponudi prilika, radovoljno po najboljših svojih močeh sodeloval v soglasji s slavnim mestnim zastopom.
Z odličnim spoštovanjem
Andrej baron Winklor s. r., c. kr. deželni predsednik.
V	Ljubljani dne 14. avgusta 1884.“
Prezidont mosta Krakova izraža v posebno laskavom pismu zahvalo za poslanih 300 gld. v prid poplavljoncev v Galiciji; dar je pravi dokaz bratovske ljubezni južnih sobratov.
Mesto Solnograd poslalo je svoj računski sklep za 1. 1883, mesto Linec poročilo o svojem dedovanji za 1. 1882.
Mestni odbornik gosp. dr. Tavčar poroča v imenu pomnoženega pravnega in personalnega odseka o premembi mestnega statuta. Poročevalec prebere jako obširno utemeljeno potrebo prenarodbe mestnega statuta in predlaga naj se prenarejeni mestni statut izroči deželnemu odboru, da ga ta predloži, kakor hitro možno, deželnemu zboru v sklepanje. Poročevalec opisuje v svojem poročilu vso genosis zgodovine prenarodbe mestnega statuta, istinito a žal! da je g. poročevalec poročilo tako hitro prečital.
Gosp. dr. Zarnik je hotel zgodovino mestnega statuta, v kolikor se je razvijala v lanskem deželnem zboru, z epizodami izza kulis dopolniti, češ, da mestni statut še ni bil predložen najvišji sankciji, tedaj bode deželni zbor imel rešiti to vprašanje.
Gospod župan je potem prečital deželnega odbora kranjskega dopis, v katerem se naglasa, da se prošnji mestnega magistrata z dne 16ega oktobra 1883 ne more ugoditi, da bi se dne 14ega oktobra 1. 1871 skleneni novi mestni statut predložil najvišji sankciji, kajti ministerstvo notranjih zadev je z ukazom 2. marcija 1. 1879 izjavilo, da ne more predložiti dotični statut najvišjemu potrjenju.
Poročevalec g. dr. Tavčar opomni, da ta zadeva ni vprašanje, katero ima rešiti mestni odbor, ono spada v področje deželnega zbora. Torej je zadovoljen s tem mnenjem, ker pride vsa stvar itak v deželnem zboru v obravnavo.
Sprejel se je ves mestni statut, razen volilnega reda, z ono prav malo izpremembo, da se kazen, katera se sme določevati po mestnem magistratu, določi samo na 100 gld. mesto 200 gld., kakor je to nasvetoval odsek.
Ob 1/9 9. uri je bila seja sklenena in se bode nadaljevala danes v soboto ob 6. uri po predlogu g. dr. Zarnika, ker, kakor jo g. dr. Zar-nin naglašal, se misli več gg. odbornikov pri obravnavi o volilnem redu za mesto ljubljansko oglasiti za besedo.
Telegrami ,ljubljanskemu Listu.“
Rim, 13. septembra. Kralj, kraljevič Atna-dej in ministri so zdravi, nasprotno je pa zbolel poslanec Capo Placido in mnogo zdravnikov za kolero. — Cesar avstrijski izrazil je kralju brzojavno svoje občudovanje. — Povodom Aleksandrove slavnosti poslal je kralj caru presrčno brzojavno čestitko.
Napo^j, 13. septembra. Municipalno poročilo poroča, da je od polunoči 11. septembra do polunoči 12. septembra zbolelo 815 oseb, a umrlo 341.	_________
Budimpešta, 12. septembra. Minister-ski predsednik Tisza odpotuje v soboto zvečer za jeden dan na Dunaj, da poroča Nj. veličanstvu.— „Budap. Corr.“ poroča: Nj. veličanstvo cesar odpotuje, spremljan po ministru Kalnokyju in malem spremstvu, v soboto zvečer čez Granico v Skiernievice; tu sim dojde v ponedeljek popoludne ob 2. uri; ta dan dojde tudi cesar Viljelm. V torek se vrne Nj. veličanstvo ter dojde v sredo zjutraj zopet nazaj na Dunaj. Iz Berolina se poroča, da se cesar Viljelm, Bismarck in car snidejo v Granici. Knez Bismarck se bode pred svojim odhodom s francoskim poslanikom Courcelom razgovar-jal. Cesar Viljelm je včeraj vzprejel v avdi-jenci kneza Dolgorukija, kateri je došel naravnost iz Varšave.
Bero lin, 12. septembra. V nedeljo odpotuje cesar k sestanku cesarjev; ura odhoda ni še določena. Cesar se vrne najprej nazaj v Berolin ter se poda dnč 18. septembra k vojaškim vajam na Ren.
Skiernievice, 12. septembra. Priprave za sestanek cesarjev so izvržene, čuje se, da prideta sim nemški in avstrijski cesar v ponedeljek ter zopet odpotujeta v sredo.
Pariz, 12. septembra. „Libert6“ zagotavlja, da je general Courbet pooblaščen, da Kitajcem dovoli pomislek. Najprej bode Francoska zasela Formozo v zastavo, katera se bode o sklepu miru zopet odstopila Kitajski.
Rim, 12. septembra. Včeraj je v Spezziji 32 oseb obolelo in 13 umrlo za kolero, v mestu Napolji 809 oseb obolelo in 430 umrlo, v pro-vinciji je 30 oseb obolelo in 10 umrlo, v pvo-vinciji Bergamo je 12 oseb obolelo in 10 oseb umrlo za kolero.
Uradni glasnik
z dri6 13. septembra.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v Ko stanjevici služba diurnista z mesečno plačo 24 gold. Prošnje do dne 20. septembra. •— Na štirirazrednici v Metliki služba druzega učitelja; plača 500 gold. Prošnje do 30. septembra okr. šol. svetu v Crnomlji Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastralno občino Cerklje; poizvedbe dn6 6. oktobra; — v Mokronogu za katastralno občino Laknice; poizvedbe dn6 29. septembra; za katastralno občino Zagrad, poizvedbe dne 6. oktobra.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani premakljivo imetje (glasoviri, pohištvena oprava itd.) Aug. Rumpla, izdelovalca glasovirjev v Ljubljani, dne 29. septembra, 13. okt. in 27. okt. od 10. do 12. in od 3. do 6. ure; — Fr. Kodriču razna vina, likvori, žganja in kletarsko orodje dne 18. sept. in 2. okt., hišna in kuhinjska oprava, obleka in perilo dnž 9. okt. in 23. oktobra od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. — V Mokronogu zemljišča Jan. Sajeta (400 in 160 gld.) dne 8. okt., 12. nov, in 17. dec. — V Metliki posestne in užitne pravico Mart. Mucove (165 gold. 70 kr.) dn6 26. sept., 10. nov.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
motra
744'52 744-34 744-36
Tempe-
ratura
+13-1
+17-6
+13-4
Vetrovi
jzpd. sl. obl. vzh. sl. szpd. sl. j d. js.
Nebo
Mo-
krina
000
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Z amin vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega aoka lz kranjskih planinskih zelišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati že 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
ur Froli bolečinam v [lavi in ttdcn!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlloa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih krogllo.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salicilni zobni praiek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(52) 8—8	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl. Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
 ummmimiiin  .........................
Teleflrafično borzno poročilo
z dn6 13. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................80'80
»	»	»	»	srebru.....................81* 65
Zlata renta.........................................105 • 70
5% avstr, renta.....................................95-65
Delnice ndrodne banke............................... 850’ —
Kreditne delnice.................................... 298 • —
London 10 lir sterling..............................121'60
20 frankovec.........................................   9-675
Cekini c. kr........................................ 5'77
100 drž. mark...........................................59-60
Titjoi.
Dn6 11. septembra.
Pri Maliči: Elsner, potovalec, iz Lipsije. — Maas. knjigotržec, in Griinzweig, c. kr. lieutenant, z Dunaja.
— Landl, c. kr. vojni vikar, z nečakinjo, in baronica pl. VViillerstorf iz Gradca. — Schrotter, c. kr. namestništva svetnik, iz Brna. — Koleša, brzoj. uradnik, z rodbino, iz Trsta. — Cusmin, trgovec, s sinom, in Budan, trgovec, iz Gorice. — Corti, trgovec, iz Italije. — Lapajne, učitelj, iz Krškega.
Pri Slonu: Farber in Bundialek, potovalca, z Dunaja.
— Dr. Pogatschnigg, c. kr. obrt. nadzornik; Pistotnik, c. kr. stotnik, s soprogo, in Obkircher, potovalec, iz Gradca. — Thorsch, trgovec, in Aussenik, c. kr. poštni uradnik, iz Trsta. — Lebitsch, zasebnica, iz Celovca. — Frohlich, župnik, iz Vel. Lašič. — Kačič, župnik, iz Boštanja,
Pri Tavčarji: Lowy, trgovec, z Dunaja. — pl. Szent-mihaly, kr. oger. svetnik, in pl. Zoltdu, kr. oger. sodnik, iz Budimpešte. — Bartel, zasebnik, iz Zagreba. — Dr. Razpet, c. kr. okr. zdravnik, iz Postojine.
Pri Bavarskem dvoru: Ziegler, župnik, in Nežič, beneficij at, iz Sp. Stubice.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Pichler, c. kr. vladni svetnik ; Elenovicli, bank. uradnik; Eisner, zasebnica, s sinom, in Eckhart, uradnik, z Dunaja. — Chiroso-pulo, zasebnica, z rodbino, iz Trsta. — Zadro, trgovec; Zadro in Lusina, dijaka, z Krka.
Umrli so:
Dn6 12. septembra. Marija Železnikar, delavčeva hči, 5 dnij, Križevniške ulice št. 9, občno oslab-ljenje.
V h61nici:
Dne 11. septembra. Helena Koritnik, gostinja, 70 1., občna vodenica.
Ana Suklje
prične 1. oktobra s
poukom na glasovirji.
Natančneje se zv6: Knežji dvorec (Fiirstenliof), 1. nadstropje.
A. Mayerjeva
trsovi!
Diva
v steklenicah v Ljubljani
priporoča izborno
3aa©*3T030,0	piv*p
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. *
Cena V,« lit. steklenici ... 16 kr.
» Y.o »	»	...	12	»
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se ^ pa najceneje vračunavajo.	(66)	5	x
!
L“l
e
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh. na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
m ®	«	«	«
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo nizlcili. oenah..
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Vsled mnogostranske želje ostane menažerija tu še 8 dnij. Torek, dn6 16. septembra, nepreklično zadnja predstava.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem svetu.
Lastnik 3F1. ICleeToerg-.
Otvorjeno od 9. ure dopoludnč do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosor6g, /\	1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra,
,vc:V' rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela r ^ lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan ^ 'iV\- dve glavni predstavi: ob štirih popoludn6 in ob sedmih zvečer s čudovitin slonom «Jornbo», s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotiteljica zverin gospodč. Ema Kleeberg in slavnoznani krotilec zverjadi g. K. Grail. Vsakrat je med produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. tTetopalna: I. prostor 70 kr.; II. prostor 40 kr.; III. prostor 20 kr.	(86)	11
Zdravi konji za klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine.
S
Odgovorni urednik prof. Pr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamborg v Ljubljani.