Leto VI., it. 231. PoStnlna ptafana v gaiavlnl, ¥ Lfubllani, v palak 13, oktobra 1922. Posam. it. 1 Din. IflPREJ Glasita SocialSsSMne stranke Jsjgoslavsio. Revolucifa v ruski cerkvi. »Proletarec« piše: V ravnokar minulem poletju se je izvršila v Rusiji dru-ga revolucija, kateri je zunanji svet posvetil zelo malo pozornosti. Revolucija . bila v pravoslavni ruski cerkvi. Ca-r‘Stična cerkev je padla in vstala je no-ljudska cerkev, ki se skuša prilago-aitj socialni revoluciji. Čudno se sliši: revolucionarna cerkev! Ali tudi to je mo-j^'9 Priti v Rusiji, kjer se je ljudstvo ko-“}aj zdramilo iz tisočletne zaspanosti. Komunizem sicer ne priznava nobene e^. ne cerkve, toda ruski kmet je po , ®clni §e zmirom tisti kmet, kakršen je bil Pred revolucijo: veren je. Zdaj se šele UČI L '-'Prati :n pisati in poteklo bo še precej ocle, predno bo prodrla vanj duševna Evolucija. g, P• A. iMac Kenzie, poročevalec čika-Kin »Daily News«, je pred kratkim po-a iz Moskve sledeče poročilo o re-v°*uciji V ruski cerkvi: bor Tihon, patriarh ruske cerkve, ali v Je rečeno papež vzhodne Evrope, je jt- Sarn,°stanskem zaporu blizu Moskve, oh/ -Ka^a na sofijsko obravnavo vsled s/ i se uPrl naredbam sovjet-vlade. Razni nadškofi, škofi, arhi-“andriti in dekani so tudi v ječah in ča-šw na obravnavo in eksekucijo. Nekaj lo °v ie bilo odstavljenih; veliko števi-l .P°pov pa ima priliko premišljevati o , Sčanskih čednostih za debelim zidovjem. Medtem pa, ko stari glavarji ruske v , v® sede v zaporu, se je izvršila re-oiucija v cerkvi. Organizacija komuni-s*'cnih duhovnikov je — z dovoljenjem sovjetskih oblasti — stopila na čelo cer-. ve, osvojila si je cerkveno premoženje, zgnala Tihonove pristaše na piano in naznanila, da bo dala Rusiji novo, revolucionarno cerkev. Program komunistične duhovščine vključuje mnoge reforme, toda glavni namen ni verski, temveč političen. Uporni duhovni hočejo pripeljati cerkev v sedanjo dobo in jo spraviti v skladnost z revolucionarnim gibanjem. Nihče ne dvomi, da stoji vlada za tem gibanjem. Boljševiki so že pred dolgim časom spoznali, da je cerkev njihov velik sovražnik, sicer pasiven, ki se pa lahko vsakčas spremeni v aktivnega. Zdaj so srečno razorožili tega sovražnika in obrnili njegovo lastno orožje proti njemu. Pred revolucijo je bila ruska cerkev inštrument države. Vsak vaški pop je bil faktično carjev policaj. Cerkev je bila bogata in seveda korumpirana kakor država. Bila je močna v obredih, toda slaba v veri; ves njen vpliv se je kazal na zunaj v blišču zlata in ornamentov, na znotraj pa je bila gnila kakor carjeva vlada. Nešteti vaški popje so bili nevedni in zabiti kakor njihovi župljani. Nebrojni samostani so bili domovi cele armade lenih in moralno propadlih postopačev. Seveda je bilo dosti dobrih in vdanih kristjanov, toda cerkev v splošnem je propadala. Nihče, kdor pozna Rusijo, ne taji tega. Cerkev je rabila velike metle. Ali korumpirana, kakor je bila, je imela cerkev v sebi še toliko potenčne sile, da se je uspešno zoperstavila vsaki najmanjši reformi za časa carjev. Prišla je revolucija. Višja duhovščina je v ogromni večini simpatizirala s carjem. Upala je, da se revolucija kmalu izjalovi, pa je sovražila in preklinjala revolucionarje. Nekaj mlajših popov je Janko telban,- Brez cilja. , Po cesti sta korakala, sključena, na urbtu težo življenja, v žilah nič krvi — ,zzelo jo je delo za druge. Jesenski veter vPodil težke deževne oblake od juga, n°čje legla na zemljo in umazana cesta jima je izgubila izpred oči. ko sta stojala v daljo, brez cilja, brez doma. Skozi Razdrapano obleko je vlekla ledena burja ln Prsti so jima gledali iz čevljev, kateri ?° cmokali po kalnih mlakužah. kakor caplje v močvirju. Iz sence so stopili tovarniški dimniki, iz katerih se je valil dim, težak. zadušljiv, temni zidovi tovarne so Se iima zdeli črni. kot je črno življenje fRoIetarca. Okna so žarela v svetlobi liki j strašne pošasti, v njih pa se je pokapala od časa do časa temna senca in zrla z brezupnega življenia in brezupno noč... ,. Streljaj daleč od tovarne, pod viso- , hrastom sta obstala, da se malo od-J>°čijeta. Žarek luči je posvetit v veli I obraz starega žagarja, kateri je s tresočo roko pokazal na temno zidovje. »Vidiš, Jurij! Tamte doli leži pokopana moja mladost, moč mojega življenja. Mlad sem bil. komaj mi je bilo šestnajst let. ko sem prestopil prag velikih železnih vrat in pustil za seboj brezskrbno mladost. Nisem še poznal teže življenja. delal sem z mladeniško močjo in nikdar nisem vprašal čemu za koga. Gospod se je vozil v dvovprežni kočiji in jaz sem ga pozdravljal dolga^ leta, sai mora biti tako. sem si mislil, od nekdaj je bilo in bo! Zvečer sem se pa napil v zaduhli krčmi ter pozabil na gladni želodec. Dol-Ka je bila doba. zelo dolga in jesen je padla na mojo glavo. Lasje so mi osiveli, roke so se mi začele tresti in delo mi ie delalo težave. Nekega dne pa je prišel mojster ter mi je prinesel sto kron in potno palico za moja stara leta: »Hodite v božjem imenu!« Takrat, prijatelj, so se mi odprle oči in dve debel^ solzi ste mi spolzeli po licu. j Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. poskusilo z reformami, a bili so potisnjeni na stran. Revolucija je živela, cerkev, desna roka carizma, ni mogla dolgo časa kljubovati. Uporni elementi v cerkvi so- poskusili znova in imeli so uspeh. Kmalu sta bili v duhovščini dve stranki* Stari, korumpirani menihi so morali zapustiti prijetne samostane in se oprijeli dela. Cerkev je izgubila podporo države in mnogo vernikov, ali tisti,, ki so ostali, so bili toliko večji fanatiki. Vsi nasprotniki boljševikov so nehote podpirali cari-stične pope. Ko je nastal v cerkvi razkol, so sovjeti podpirali uporno stranko in začeli gledati na prste Tihonovi duhovščini. Popje, katerim so bili dokazani protirevolucionarni čini, so bili takoj vrženi v zapor. Drugi so imeli neljube hišne preiskave. Zlasti pa je sovjetska vlada pričela paziti, ko sc ruski caristi na tujent sklicali konferenco pravoslavne cerkve v Karlsbergu, ki je bila očitno protisovjetska. V začetku februarja je delegacija kmetov iz gladovnih pokrajin obiskala patrijarha Tihona v Moskvi in predložila1 prošnjo, da naj vodstvo cerkve proda del čezmernih cerkvenih zakladov in porabi za pomožni sklad za gladne ljudi. Ruska cerkev je neverjetno bogata. Bogastvo enega samega samostana —-Trojčka v Sergijevskaji — cenijo na trideset milijonov rubljev. Tihon je odgovoril, da zakladi niso njegovi in da ne more storiti ničesar. Kmetje so nato šli h Kaleninu, predsedniku centralnega izvrševalnega odbora sovjetov in ga opozorili na bogastvo cerkve ter na bedo prebivalstva. Čez par dni je vlada izdala naredbo s katero je zaplenila vse cerkvene zaklade, vse zlate in srebrne kipe ter posode — izvzemši takih, ki jih rabijo pri obredih Prepozno. V duši se mi je rodilo spoznanje. tam daleč se je blestel cilj. a moje moči so bile že preslabe, da bi ga kdaj dosegel. Lep je bil. poln luči in svetlobe, enakosti in bratstva. Toda spoznanje se je rodilo prepozno. Da bi ga videl takrat, ko je cvetela pomlad, pokazal bi ga. zavpil bi vsem tem tisočim, da ie tam daleč rešitev. Hodil sem v mladosti brez njega, ne samo jaz. tisoč nas je bilo, stotisoč.' nismo se poznali, nismo vedeli, da smo bratje v delu in življenju, zato ga tudi nismo videli! A danes, ko je prepozno, spoznavam moč krivice, ki se več popraviti ne da. Zavpil bi jim. povedal vsem onim. ki gledajo iz brezupnega življenja v brezupno noč: Bodite složni, enega odnese vihar, več skupaj uh ne more! Za ciljem do zmage!« Suh kašelj ga je napadel, njegov tovariš je nemo prikimal, glave so'klonile na prsa m odšla sta v temno noč brez cilja... in jih postavila na trg, skupiček pa porabiia za prebivalce ob Volgi, ki so trpeli lakoto. Naredba je bila takoj uveljavljena. Vojak^ so obiskali cerkve in komisarji so pobrali zlate posode, drage kamne s kipov, diamantne krone in dragocene vezenine, plašče, štole itd. V mnogih krajih je bil odpor. Množice vernikov so zagradile cerkev in napadle vojake. Bili so boji in tekla je kri. Brusilova, sinaha prejšnjega glavnega poveljnika ruske armade, se je postavila na prag neke cerkve in psovala uradnike, češ, da so Židje, ki hočejo oropati Kristusa. Patrijarh Tihon je delal vse mogoče ovire zaplembi cerkvenih zakladov in javno oštel vse tiste duhovne, ki so sc mirno udali konfiskatorični komisiji. Vlada je sklenila, da zlomi odpor opozicije. Uporni duhovni in škofje ter vermki so bili aretirani. Patrijarh Tihon je bil prijet in poslan v samostan v katerem se še danes nahaja zastražen. Vodilni škofje so bili obsojeni na smrt, toda smrtna kazen je bila — izvzemši v par slučajih —-spremenjena v petletni • zapor. Brusilova je v ječi. Metropolit Benjamin v Petrogradu je bil ustreljen. Zdaj je prišla prilika za komunistične pope. Izdali so manifest in obtožili patrijarha, da je on kriv prelivanja krvi, ker ni zlepa dal cerkvenega zlata, katerega je itak preveč. Zahtevali so, da se odpove vodstvu cerkve. Pod pritiskom in ker v zaporu ni mogel izvrševati poslov je Tihon prepustil svoje funkcije jaroslav-skemu metropolitu Agafongu. Ali predno je Agafong mogel vzeti stvari v svoje roke, je bil tudi on aretiran. Revolucionarni duhovni so nato izjavili, da cerkev ne more biti brez vodstva, pa so šli in izvolili novega patrijarha. Nadškof Antoniu je bil izvoljen. Izvolili so tudi cerkveni svet, ki ima prevzeti upravo ruske cerkve. Potem so začeli čistiti ccrkev. Vsi škofje, ki so Tiho-novi pristaši, so bili odstavljeni in novi izvoljeni na njhova mesta; drugi metropoliti, videč kaj se godi, so se podali, samo da obdrže svoje službe. Pred kratkim so imeli revolucionarni vodje svoj prvi zbor v Moskvi in izvolili vrhovni svet nove, »živeče cerkve« v Rusiji. Sklenili so tudi, da vse premoženje stare cerkve pripade novi, da morajo vsi nazadnjaki zapustiti cerkev in da bo ruska cerkev odslej hodila roko v roki z rusko revolucijo. V organizacijah 3e življenje in !uoc, Ko so skušali amerikanski železniški magnatje streti stavko železničarjev s tem. da so sklepali separaten mir z železniškimi mehaniki, je priobčila »Enakopravnost« nekai misli k tem poskusom. Ker je znano, da pri nas ljudje raje verjamejo tujim pričam, podajemo tukaj nekaj mest, ker dokazujejo, da so spoznali tudi drugod, kar spoznavamo mi. Ni dvoma, da bodo železniški magnatje skušali ustvariti vtis, da so doživeli stavkarji poraz. (Če bi namreč šil mehaniki na delo.) Tako tolmačenje je pač njim v prid in širilo bi se odkrito, ali pa zahrbtno in za kulisami. V interesu kapitalistov je pač. da se ubija morala delavstva. In morala šteje pri organiziranem delavstvu razno toliko kot pri armadi na bojnem polju ali posamezniku. Pripravi človekai da Izgubi vero v sebe In svojo moč. pa s? napravil živega mrliča. Rav-notako je z organizacijami. Delavec mora soditi položaj samostojno in brez ozira na to kar mu Dopovedujejo njegovi nasprotniki, ki mu žele oogin. Ne sme sicer sam sebi lagati in sl slikati rožnate fantazije na račun trde re-ailnosti. toda še večja napaka bi bila, če bi sd ustvarjal temnejšo sliko kot jo opravičujejo dejstva. Priznati je treba, da bi se bila stavka lahko precej drugače končala in da bi bili stavkarji lahko zmagali na celi črti. Da ni tako, je več vzrokov. Eden izmed glavnih krivcev, da zmaga železničarjev ni popolnejša. je brez dvoma Grabi e. predsednik Brotherhood of Maintonance Workers. Grable je v tem delavskem boju igral ne^ častno vlofifo Judeža Iškarjota. Članom njegove organizacije so bile mezde znižane ravno takrat kot mehanikom, nakar se ie članstvo z velikansko večino izreklo za stavko. Toda on mandata članov ni hotel izvršiti. Delavci so sicer po posameznih mestih brez naročila odhajali na stavko, toda to ni dosti zaleglo, kajti manikalo je vodstva. Da bi bilo okrog 400.000 članov maintenance odšlo na stavko skupno z mehaniki bi bile v teku par tednov vse železničarske družbe na kolenih. Pred kratkim so poročali, da je Grable hudo obolel na živcih, kar se popolnoma ujema ž njegovim izdajstvom. To smo omenili, ker smo Dreorlčanl, da je najboljše za delavstvo, da nevstra-šeno pogleda dejstvom v lice. Pri tem se ne sme pozabiti, da glavnesra cilja, uničenje organizacije namreč, železniški ma-gnatie navzlic vsem svojim mogočnim finančnim virom in navzlic strupenemu delu naietih izdajalcev v delavskih vrstah, niso dosegli. Ako stavkarji niso izvojevali svojih Dolnih Dravic. ni krivda organizacije kot take, temveč izdajalcev, za katere oa so pravzaprav delavci sami odgovorni, ker so jih Dostavili na vodilna mesta. Dejstvo. da so bili delavci organizirani, jih je rešilo DOffina. v bodoče nai iztrebijo iz svojih vrst izdajice Grable-ove vrste, pa 'nodo kapitalisti radi upoštevali nilh pravične zahteve, celo, ne da bi se jim bilo treba posluževati štrajka. Nikdar nr>. izgubiti izpred oči. da je v organizaciji ljen.le in moč v razcepljenosti pa snirc in pogin. Polltline vesti. + V Odrinu je izbruhnil upor med grško posadko. Grška vlada ie poslala v 9<5Jn dva zanesljiva polka, da vstajo zadušita. Grški vojaki hodijo z rdečimi zastavami po mestu ter prepevali komunistične pesmj. -f Turško orožnlštvo je pri svojem dohodu v 1 racijo takoj organiziralo prostovoljske čete. katerih število znaša do-sedai že okoli 40.000. Ker so bili Angleži prisiljeni pustiti turško orožništvo v Trai čilo. nanatlajo angleški vladni listi Lloyda Georgeja, češ. da je on kriv angleškega neuspeha ter tudi morebitnega klanja kristjanov s strani Turkov. + Turška konjenica je oddaljena komaj 100 km od Carigrada, ua okupacijo katerega se Kemalovc čete mrzlično pripravljajo. V Carigradu se trudijo, da bodo Kemal pašo sprejeli nad vse Pričakovanje svečano. + Turški sultan se je odpovedal prestolu. Parlament ie odobril njegovo odpoved. '+ Kemal paša ie naslovil na sko prebivalstvo proglas v ka er vi da se bodo njegove čete kmalu oW male z onimi v Carigradu m da so _ ve nacionalne želje takorekoč mCe+‘ Grška vlada je koncentrirala pred Carigradom 10.000 moz. London _ tični krogi so prepričam, da m b _ acija še nikoli tako napeta m da tovni mir na zelo tenki nUi. ,,cnPia. + Mobilizacija na Grškem ni ker se je odzvala komaj polovica Can, + Sovjetska Rusija ie jedila mobilizacijo kavkaških čet. poleg tega.p pripravljeno za boj svoie cr ^prle brodovje. Angleške bojne ladie so izliv ored črnim morjem. „ + »S-everna Kommuna« poroča, je sovjetska vlada zaradi tega o mobilizacijo na Kavkazu, ker hoče , biti bele čete. ki jih vodi bivši car. kovnik Čolokašvilija. .... ^utne- + V Budimpešti so obsodil. 2®« ga brezposelnega zasebnega u Ernsta Lipsch.iitza, ki so ga ?b^unisti rirske službe med dunajskimi k in Moskvo, ootem pa. da .ie pris $ tvorienim potnim listom v Budunoes 0 namenom. organizirati k'om ^ stranko, na 121etno težko denarne kazni in 800.000 K odsp£)d Razsodba sodišča, ki ie pop0‘? mrja, J® vplivom Horthvjevega belega osupnila še celo buržoazne Kr Moravski + Rudarska stavka v tv0 za Ostravi še vedno traja. ^ ,mvkov»i °d' iavna dela je sedaj pozvalo sta bor na potraiania v Prago. _ u $pre« + Angleška delavska siTaI?L0 pro*e' j iela resolucijo v kateri ener^1 \ stira proti sedanji poiitiki_ nnCjstraflKev vzhodu in zahteva takojšnjo vlade, ki jo je vodila. .—- „ Dnevne vest* Državno aospodarstvo. ^°gelfe^ Uprave državnih monopolov tovarn® zmanjšuje ravnateljstvo tobac ,ej0vanlc v Ljubljani od časa do CaSjVjnU§£ati cigar in je zato primorano oqp ^ j,aje lavstvo. Vzrok tega zttl.an^an_f,cebno pa v tem. da ie zaloga cizar. t> . ^ da divja v drugem kraju iste dez » se hiti vse prebivalstvo skovat ini vat. Vsak v takem slučaju s st gleda za znaki iz opazovalnic, izo je rdeča zastava, ki pomeni, da je . v daljavi 300 kilometrov, črna pomem > da tajfun prihaja bliže, če udari s velikega topa v opazovalnici, ve vs^V, je tajfun samo še 100 kilometrov ljen in da bo kmalu divljal nad ' Barometri delujejo in poročila P°s na vse strani. Ljudje zabarikadirajo vrata z varnostnimi pripravami, ° mesto kmalu izgleda kot bi bilo o nS trdnjava. Žive duše ni na ulica, ^ v pristanišču je neizmerno vrVd1H ‘ or. liki parniki se pripravljajo na hua . ski vihar, ki je združen s cehnsK funom; vsak trenutek jim lahko re ljenje in neumorno delajo za rešite ■ -jj0 ladje hite v ozke luke, kjer Jih ^ drugo k drugi kakor sardine v' Tedaj zatuli nad mestom in v P v pričakovani grom, ljudje pa trep ga, zavetiščih. To se dogodi v seda J ^ su po dvakrat na teden, včasin v ^ pogosteje, dokler traja sezona fune. Odgovorni urednik : Anion PodbevS ggjj. Izdajatelj: Zvonimir Bemot (v imenu P0^1^^ Tisk Učiteljske tiskarne v L]u Ifi | povečane po vsaki im s sliki, društvene | skupine, legitima-o cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. M“. M\i zraven IM ----------------------------------------------------------------- po- Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleska00 ^ tvrdko hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne n TONE MALGAJ tiiiii! in peitni mm = Kolodvorska ulica Sl. 6 za dame, gospode in deco priporoča tvrdka A. & E, Skafema Ljubljana, Mesini «rg 10. Sit pit in im SEVER kupuje Wol!ava ulica IS, rokavice, nogavice, najceneje pri: A. SINKOVIČ »as!. K- SOSS, Ljubljana, Mestni trg us. ? S ianka - B Bled, Korčula OeBniš&a glavnica: S9Bn. 69,000.000. Rezervo: Oin. 30,000.000. Podružnice: Mat, Cslje, Dubrovnik, Hercegnnvi, Jelša, jeseni«®* a Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovii, Prev®1*®' £araj!©v®, SpISS, Šibenik, Tržič, Zagreb. mmerikanskl oddelek. Naslov za briojav«: JADRANSKA. Ufiiifrani zavod: J&OR&N5&& ES ANKA: Trst, Opatija, W2en, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK: N^v£kci£ SAMSO YUQOSJ.ffi.WO CE CHILE: v.iPar.»o. amoms«"' Punta Arenas, Puario Natalos, Porvenlr. m 0 Ssflnm