UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin dclla Libertžt (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NAROČNINA:
četrLletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 601
TRST, ČETRTEK 16. JUNIJA 1966, GORICA
LET. XV.
DneVi betih nageljnov
K vsakdanji podobi naših krajev na Trža škem spadajo te dni fantje in dekleta z belimi' nageljni. To so naši maturanti v srednjih šolah. Ljudje jih gledajo s simpatijo in jim privoščijo njihovo veselje in ponos, hkrati pa jim zavidajo za mladost v tako lepem in mirnem času. Marsikdo med nami odraslim je bil v njihovi starosti že preganjan zarad svojega slovenstva in idej.
Nastopil je čas zrelostnih izpitov Na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem opravlja te dni pismene zrelostne izpite 208 dijakov in dijakinj. V soboto pa se bodo začeli ustni izpiti. Ne dvomimo, da bo velika večina spoznana za sposobne, da nadaljujejo študij Nekaj desetin dijakov pa se bo dokončno poslovita od srednješolskih klopi in drugo leto bodo že začeli študij na univerzi.
To so razveseljive š'evilke, ki dokazujejo vitalnost slovenskih šol na Tržaškem, kljub vsem težavam, s katerimi se morajo boriti zaradi še vedno nerešenih birokratskih vprašanj in zaradi nezavednosti precejšnjega števila naših ljudi, ki pošil:ajo svoje otroke rajši v šole drugega jezika. Toda slovenske šole zaradi tega vendarle ne usihajo. Še je, hvala Bogu, dovolj zavednih Slovencev na Tržaškem, da ohranjajo pri življenju naše šole, za katere smo se toliko borili in njihovo obnovitev ali ustanovitev na novo s takim veseljem pozdravili. In te šole nam vračajo vsako leto na stotine zavedne, izobražene slovenske mladine,, ki nam je jamstvo, da bo slovenstvo na tem koščku zemlje živelo naprej in da bo postajalo vedno bolj krepko in žilavo/oprto na vedno širšo izobraženo plast.
Včasih si delamo skrbi zaradi bodočnosti te naše izobražene mladine. Skrbi nas, če bo se tako živo občutila svoje slovenstvo, če bo še tako navezana nanj in pripravljena, da požrtvovalno prispeva k reševanju slovenskih problemov, kakor so prispevale prejšnje generacije in se žrtvovale za to. Toda mislimo, da je ta zaskrbljenost odveč. Iz te naše brezskrbne, vesele mladine, ki ji je toliko do razvedrila in zabave, bodo nedvomno zrast-l; in se razvili možje in žene, ki bodo ob svojem^času, če bo potrebno, znali prav tako
a i še bolje braniti pravice svojega na-rc a in ceniti prave moralne in duhovne kva-I!tete, na katerih temelji naš narodni obstoj, kakor vse generacije pred njimi.
Zato iskreno pozdravljeni, fantje in dekleta z belimi nageljni!
DELEN USPEH RAZOROŽITVENE KONFERENCE?
V	Ženevi se je 14. t. m. začelo nadaljevanje razorožitvene konference.
Napovedujejo ji delen uspeh.
LEVA SREDINA JE IZŠLA OKREPLJENA IZ VOLITEV
V	središču pozornosti italijanske javnosti so te cini izidi upravnih volitev z dne 12. junija. K volilnim žaram je bilo poklicanih skoro S milijonov volivcev, da izvolijo nove občinske in pokrajinske uprave v skoraj 300 občinah, med njimi v Rimu, Genovi, Bariju, Firencah in Forliju.
Za italijanske razmere je značilno, da za-dobijo vsake upravne volitve izrazit politični značaj, zaradi česar se med volilno kampanjo skoraj ne govori in razpravlja o upravnih vprašanjih, ki tarejo to ali ono občino, to ali ono pokrajino, temveč postaja predmet ostrih polemik in razprav splošna politika države in vlade, pri čemer pa občini; in pokrajine niso neposredno prizadete in tudi ne morejo nanjo neposredno vplivati.
Tudi iz;d nedeljskih upravnih volitev je Ireba zato politično oceniti in predvsem ugotoviti, kako so stranke sredinsko-lcve vladne koalicije prestale zadnjo prejzkuš-njo, potem ko so bile izpostavljene križnemu ognju desne in skrajno leve opozicije. Če na izid volitev gledamo globalno, ugotovimo, da je sredinsko leva koalicija prejela 312 tisoč glasov več v primeri z zadnjimi volitvami (upravnimi ali političnimi), medtem ko se je moč skrajne levice zmanjšala za 35 tisoč glasov, moč desnice pa za 216 tisoč.
Od vladnih strank je Kršč. demokracija v glavnem ohranila svoje pozicije (ponekod, kot na primer v Rimu je celo znatno napredovala), kar ponovno dokazuje, da se je zaustavilo njeno nazadovanje, ki je prišlo najbolj do izraza pri političnih volitvah leta 1963. Italijanska socialistična stranka je tudi pri teh volitvah nekoliko nazadovala, kar kaže, da še vedno plačuje določen davek zaradi svojega sodelovanja v vladi. Tzguba njenih glasov pa ni tako znatna, kot so pričakovali zlasti njeni bivši pristaši iz vrst socialproletarcev. Velik uspeh pa je ponovno dosegla socialdemokratska stranka, ki je ponekod celo podvojila število svojih glasov, s čimer je izenačila in celo popravila škodo, ki jo je levi sredini po-zročilo nazadovanje socialistov. Tudi repu blikanci so tokrat zabeležili rahel napredek.
Od desničarjev so doživeli pravi poraz novofašisti, saj so zgubili na primer v Rimu, kjer so doslej imeli svojo trdnjavo, kar 6 občinskih svetovalcev (od 13 jih sedaj imajo 7) in nazadovali za 6,3% (prej 15,8, zdaj 9,3°/o). Zelo značilno je nadalje nazadovanje liberalcev, kar dokazuje, da ita stranka ne more biti v sedanjih političnih razmerah resna politična alternativa sre-dinsko-ilevS politiki. Padec liberalcev je tembolj značilen, ker je znano, s kakšnimi
ogromnimi denarnimi in zlasti propagandnimi sredstvi razpolaga ta stranka (večina italijanskega tiska je namreč pod njenim vplivom), kar ji omogoča, da spretno izkorišča v svojo korist gospodarske težave in tudi napake vladne koalicije. Tudi te volitve so pokazale, da monarhisti ne predstavljajo več nobene politične sile, čeprav so ostali pri svojih prejšnjih pozicijah.
Vprašanje zase predstavljajo te volitve za komunistično stranko. »Zanjo ni toliko važno, je te dni napisala torinska Stampa, da je absolutno zgubila okrog dva odstotka glasov in da je nazadovala tudi v odstotkih. Važno je danes ugotoviti, da se je gotovo prelomil ritem njene ekspanzije. Prvič je moč danes z gotovostjo trditi, da se na tisoče ljudi, ki so nekoč volili komuniste, zdaj obrača k drugim volilnim znakom.« Zanimivo je nadalje, kot ugotavlja omenjeni dnevnik, da postaja komun;stična stranka bolj šibka v predmestjih in da je zgubila v občinah z nad 5 tisoč prebivalci skoraj 7 odstotkov glasov. Vse te stvari kažejo, da je določena politika doživela polom, da je stranka v krizi.«
Socialproletarci niso dosegli, kot smo že omenili, tistega uspeha, kot so ga pričakovali. V splošni politični konstelaciji se bo njihova moč ustavila najbrž pri kakih 2,5 ali največ 3 odstotkih glasov.
Sredinsko-leva koalicija je torej izšla iz te zadnje bitke okrepljena ali vsaj brez vsake škode. To bi moral biti dober znak in napotilo za njeno dokončno konsolidacijo.
O posledicah, ki jih bodo izidi nedeljskih volitev imeli na posamezne občinske in pokrajinske uprave, lahko rečemo, da bodo mnoge občine dobile trdne večine in da bodo v marsikateri občini odpravljene komisarske uprave. Sredinsko-leve uprave so sedaj možne v Rimu, Genovi, Bariju in še v nekaterih manjših mestih. Nerešeno pa je ostalo vprašanje stalnih uprav v Firencah, Forliju in Pisi, kjer si stranke leve sredine niso priborile absolutne večine, kar pomeni, da se bodo v ta mesta prej ali slej ponovno vrnili prefekturni komisarji.
—0—
SARAGAT NA ŠVEDSKEM
Predsednik Saragat je od torka na 4-dnevnem obisku na švedskem.
Parlamentarne počitnice zaradi volitev so se končale in italijanski parlament spet začenja z delom. Poslanska zbornica je najprej obravnavala nekaj interpelacij o pokojninah mornarjev.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 19. junija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Od Apeninov do And«. Napisal Edmondo De Amicis, prevod im dramatizacija Lclja Rehar. Drugi del;
12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi;
15.30 »Večerni pomenek«, enodejanka, napisal Saša Martelanc. Igra RO., režira Stana Kopitar;
18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Lel j a Rehar: V st„.rih časih: »Sredi dela«.
• PONEDELJEK, 20. junija, ob: 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Znane melodije; 18.00 Ne vse, toda
o	vsem; 19.15 Vinko Beličič: »Naturalist Fran Govekar«; 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Maurice Ravel: »L’emfamt et les sortileges«, lirska fantazija v dveh delih. V odmoru (približno ob 21.30): Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
r TOREK, 21. junija, ob: 12.00 Lelja Rehar - V starih časih: »Sredi dela«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncartisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. Besedilo: Danilo Lovrečič;
21.00 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Dramatiki v naši deželi.
• SREDA, 22. junija, ob: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 19.30 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora, vodi Jože Gregorc; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru	(približno ob	21.35) Knjižne novosti	-	»Mi.
chele	Prisco: „Una	spirale di nebbia”« —	ocena:
Josip Tavčar.
a ČETRTEK, 23. junija, ob: 12.00 Josip Jurčič: »Deseti brat« (3) »Krjavelj in Martinek Spak«, priredba Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 17.20 Italijanščina po radiu; 19.00 Pisani 'm,lončki, radijski le-lmk za najmlaiše. Pripravila Krasulja Simoniti; 20.35 Z italijanskih festivalov popevk; 21.00 »Zlodjevi stolpi«, detektivska’ drama v	treh dejanjih,	napisala Bruno Corra	in	Giuseppe	Achilte. prevedel Mirko Javornik. Igra	RO.,
režira Stana Kopitar: 22.50 Slovenski solist’.
• PETEK, 24. junija, ob: 12.15 Pomenek s poslu-šaVkami: 13.30 Glasbeno potovanje; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih, pripravlja Dragotin Cvetko: 19.00 Zbori Furlamiije-Julijske teraiikte; 19.15 Lučka Komac: »Opij in njegovi alkaloidi«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj;
21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce in idealisCena struja v Italiji - Enrico Falqui: »Časnikarstvo«.
• SOBOTA, 25. junija, ob: 12.00 Kulturni odmevi;
15.00 Glasbena oddaia za mladino, pri/ora di Dušan Jakomin; 16.00 Voh1 n Oddam za avtomobiliste; 17.20 Skala im ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 širimo obzorja: »Rimske toplice pri Tržiču«. Napisal Tone Penko;
19.15 Družinski obzornik, pripravil Ivan Thcuer-schuh; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Josip Jurčič -Deseti brat: (4) »Piškav«; 21.35 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK |
19. junija, nedelja: Julijana, Lija
20. junija, ponedeljek: Nenad, Silverij
21. junija, torek: Alojz, Vekoslav
22. junija, sreda: Ahac, Miloš
23. junija, čoLrtek: Kresnica, Grlica
24. junija, petek: Janez, Ivan
25. junija, sobota: Hinko, Viljem
26. junija, nedel a: Gruda, Viirgilij
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z • Glavni urednik: Engelbert Besednjak * Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Za višjo življenjsko
Na 6. kongresu socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki se je končal prejšnji teden v Beogradu, so posvetili posebno pozornost izboljšanju delavskega samoupravljanja in dosedanjim dosežkom v gospodarski reformi.
Predsednik zveznega odbora Lazar Koli-ševski je poročal, da gospodarska reforma čedalje močneje vpliva na vse družbeno in politično življenje. Petletni plan gospodarskega in družbenega razvoja je prišel zdaj v javno razpravo ter mora z odmerjanjem nalog izraziti osnovne cilje reforme in zagotoviti stabilno in trajno naraščanje življenjskega standarda. Potrebno je povečati produktivnost dela ter pospešiti vključevanje v mednarodno delitev dela in konvertibilnost dinarja.
Ob koncu zasedanja je bil izvoljen nov: zvezni svet SZDLJ, ki pa si je spremenil ime iz odbora v zvezno konferenco. Sestavljalo jo bo 186 članov, med katerimi so
KONEC FOTOGRAFIJ Z LUNE?
Včeraj so ugasnili telekainero ameriške Lunine sonde »Surveyer«, ker se bliža razdobje zelo nizke temperature med dolgo nočjo, ki traja na Luni 14 zemeljskdi dni.
Od 1. junija do zdaj je poslala sonda na Zemljo okrog deset tisoč fotografij. Zadnje so pokazale, da se je ena noga sonde nekoliko pogreznila v Lunina tla.
Zadnje fotografije kažejo na Luninem obzorju tudi rahlo žarenje, kar daje sklepati na redko ozračje iz plinov, ki prihajajo iz Lune ali pa jih je ta pritegnila iz vesoljskega prostora. Tehniki se boje, da zaradi zelo nizkih temperatur sonda ne bo več snemala fotografij, ko bo končana Lunina noč.
ZDAJ SO ŽE NAVAJENI
V	torek se je spet stresla zemlja v Skopju, prestolnici Makedonije, ki je doživela tako hud potres 26. julija leta 1963. Po podatkih skopskega seizmološkega zavoda je bil zadnji potres tretje do četrle stopnje po Mercallijevi lestvici. Povzročil ni škode niti ljudem niti na poslopjih.
To je bil že 617. potresni sunek po tistem tragičnem jutru leta 1963. To pomeni, da imajo v Skopju na vsake tri dni dva potresna sunka.
9 UUCvU
Mladi slovenski pesnik Vladimir Gajšek, ki je bil meseca aprila obsojen od okrajnega sodišča v Ljubljani na 14 dni zapora pogojno, ker ga je spoznalo za krivega ščuva-nja k protiverski nestrpnosti, je bil v torek na reviziji procesa oproščen. Revizijo procesa je odredilo vrhovno sodišče Slovenije, na katero se je obsojenec pritožil.
Včeraj so ga oprostili »zaradi pomanjkanja dokazov«. Sodišče je utemeljilo to razsodbo s trditvijo, da »je svoboda prikazovanja lastnih čustev, ki je zajamčena državljanom verskega prepričanja, v polni meri veljavna tudi za tiste, ki nimajo nobenega verskega prepričanja«. Pesnika Gajšeka so prijavili sodišču slovenski škofje zaradi neke pesmi, ki jo je objavil lani v študentovskem listu »Tribuna«, ki izhaja v slovenski prestolnici in katere vsebino so označili za
raven v Jugoslaviji
predsednik Tito in drugi glavni predstavniki javnega življenja.
Sedem sklepnih resolucij naglaša potrebo po obširni družbeni kritiki v smislu novih gospodarskih načel samoupravljanja in poudarjajo tesne odnose med Socialistično zvezo in jugoslovansko komunistično partijo-
Kar pa zadeva mednarodno politiko, sklepne resolucije obsojajo ameriško politiko v Vietnamu in stalno oboroževalno tekmo.
ANGLIJA SE NE MISLI UMAKNITI IZ JUŽNE AZIJE
Britanski ministrski predsednik VVilson je slovesno izjavil v spodnji zbornici, da hoče Velika Britanija ohraniti svoje obrambne obveznosti »vzhodno od Sueza« do konca tega stoletja.
Ta izjciva ministrskega predsednika pomeni jasen odgovor tistim, ki so tudi v okviru laburistične stranke same kazali nas protvanje do namena vlade, da bi nadaljevala z obrambno politiko na Bližnjem Vzhodu. VVilson je dal to izjavo kot odgovor na vprašanje, katero mu je zastavil eden izmed podpisnikov polemične resolucije, o kateri sf> razpravljali v spodnji zbornici. Re-'N|ucija kritv.ira vlado zaradi take obrambne politike. A menijo, da bo zavrnjena z veliko večino.
Kot znano, je Velika Britanija sklenila fudi z novo neodvisno državo Singapur pogodbo. da bo obdržala tamkajšnje mornariško in letalsko oporišče, a »samo v obrambne namene«.
Ameriška predstavniška zbornica je odobrila nove zneske za obrambo v skupni vsoti 17 milijard in osem milijonov dolarjev. Ta denar bo uporabljen za nakup ladij, letal in drugega orožja v prihodnjem letu.
Britanska vlada bo odtegnila z Daljnega Vzhoda vse svoje sile, ki niso več potrebne za obrambo takohnenovanih Ožin in Malaje. Umik teh oboroženih sil je omogočil skorajšnji sporazum, ki ga bosta sklenili Malaja in Indonezija. Britanske čete so poslane na področje ožin med Malajo in Indonezijo prav z namenom, da bi v primeru potrebe branile Malajo.
Gajšek”
»obrekovalno žaljivo za verska čustva občanov«. Proti za vero žaljivi pesmi so protestirali zlasti slovenski bogoslovci.
Zadeva je vzbudila v slovenski javnosti veliko pozornost, tako v verskih kot v ateističnih krogih, enako pa tudi v ostali Jugoslaviji in v tujini, zlasti v zvezi s sporazumom med Jugoslavijo in Vatikanom o obnovitvi uradnih stikov med njima, ki so bili pretrgani, ko je bil zagrebški nadškof Stepinac imenovan za kardinala. Sporazum je baje že sklenjen in bo v kratkem objavljen.
Zanimivo je, da je državni tožilec na reviziji procesa proti Gajšku (ki ne spada med boljše pesnike mlajše generacije) ponovno zahteval njegovo obsodbo. A sodišče se je, kot rečeno, rajši odločilo za oprostitev zaradi »pomanjkanja dokazov«.
NOVI LIST
Stran 3
Menihi, vojaki
V Saigonu so se ves pretekli teden nadaljevale ulične demonstracije študentov in budistov, študentje nosijo table s protivladnimi in protiameriškimi gesli. Budisti, utemeljujejo demonstracije s tem, da so znak protesta proti gladovni stavki, katero si je naložil budistični voditelj Tri Qiiang v mestu Huc. Ta budistični menih gladuje že več kot teden dni in njegovo stanje označujejo že za resno. Gladovno stavko je začel iz protesta proti vladi generala Kyja.
Vlada se skuša izogniti vsemu, kar bi moglo še zaostriti spor. Tako so npr. vojaki ne-i-.aj dni mirno gledali oltarčke, s katerimi so budistični menihi v mestu Hue in drugod zagradili ulice, da bi ovirali gibanje vojaških kolon, in samo v redkih primerih, ko res ni šlo drugače, so dobili dovoljenje, da so odstranili oltarčke, katere pa so budistični menihi po prehodu vojaške kolone takoj spet namestili nazaj na sredo ceste. Vendar je kljub temu vprašanje, če se bo Kyeva vlada mogla izogniti odločilnemu spopadu z budisti, ki imajo nedvomno za seboj velik del ljudstva.
V nedeljo pa so priredili v Saigonu demonstracijo vietnamski katoličani. Bila je dobro organizirana in impozantna. Z njo so hoteli jasno pokazati, da se ne bodo dali izkoristiti za take protivladne nastope, ki bi komunistom olajšali pot na oblast. Kot kaže, so sicer tudi katoličani proti Kyjevi vojaški vladi in hočejo civilno in demokratično vlado, vendar pa ne želijo, da bi se vlade polastili fanatični budisti, v tem primeru bi namreč sledil pritisk na katoličane, če že ne prav versko preganjanje, obenem pa bi zaradi pričakovane neučinkovitosti budistov popustil vojaški napor v boju proti komunistom in nastala bi po mnenju katoličanov še večja zmeda.
Te pa je tudi sedaj že dovolj. Južni Vietnam je v bistvu razklan v tri velike tabore: Vietkong, vladni tabor, ki uživa podporo Američanov, in budisti. K temu moramo prišteti kot četrti, številčno sicer šibkejši, a kulturno močan tabor katoličanov, poleg tega še razne narodne manjšine, ki nastopajo zdaj pod okriljem tega, pa spet onega tabora, v splošnem pa so nasprotne vojaški vladi v Saigonu, ker jim ne da avtonomnih pravic, kakor jih je podelila svojim manjšinam na severu vlada v Hanoju. Pripadniki narodnih manjšin, ki žive zlasti na visokih planotah v notranjosti, se zato precej radi pridružujejo vietkongovcem, bolj iz narodnega kot iz ideolškega razloga.
Zadnje dni so zadobile demonstracije v Saigonu ostrejši značaj. Kot vse kaže, se jih udeležuje vedno ista skupina, ki šteje okrog 3000 ljudi. Sestavljena je iz budističnih menihov in nun, iz nedorasle mladine, iz tepi-stov, ki jih ne manjka pri nobeni stvari, kjer je priložnost za nemire in pretep s policaji, iz študentov, ki »špricajo« šolo, in iz raznih socialno težko določljivih elementov. Ti ljudje so takorekoč ob vsakem času pripravljeni na demonstracije.
Policija je uporabila proti njim že solzivca in tudi ne stedi z udarci gumijevk. Nekatere demonstrante, če ji padejo v roke, pretepe do krvi, ker so policaji in vojaki že besni zaradi neprestanih demonstracij in metanja kamenja. Množica se pri ostrejšem nastopu razprši kakor jata vrabcev, v naslednjem hipu pa se spet zbere po skupinah. Tako se v Saigonu ponavlja tipičen
in pustolovci
primer mnogih evropskih demonstracij, kjer lahko sorazmerno malo ljudi z neprestanim demonstriranjem drži v šahu celo mesto, kot smo doživeli pred leti tudi v Trstu.
Izhoda iz tega ni videti, razen da vojaška vlada nastopi z najostrejšimi metodami in s terorjem zatre nastope opozicije, ali pa da Ky pristane na volitve in se ustanovi potem vlada, ki bi temeljila na parlamentu. Toda kakšne bi bile te volitve, če se jih ne bi mogli udeležiti vietkongovci? Vsekakor ne bi odgovarjale dejanski moči skupin v deželi. Vietkonga pa ne bodo pripustili k volitvam, ker bi to pomenilo plebiscit, ki bi dejansko že pokazal usmerjenost javnega mnenja v Južnem Vietnamu. In kaj bi storili Američani v primeru, da bi se zgodilo, da bi zmagali vietkongovci? Ali bi zapustili Južni Vietnam? Bi morda vietkongovci lahko sestavili vlado?
če pa vietkongovcev ne bi pripustili k volitvam, bi lahko dalo to opravičilo za najrazličnejša nasilja, saj ni nič lažjega kakor proglasiti nadležne nasprotnike za vietkon-govce in jim preprečiti udeležbo pri volitvah.
Budistični recept o volitvah se v tej luči pokaže za mnogo manj realističen, kakor pa pri površni presoji. Dejstvo je, cta je vietnamski narod notranje vse preveč raztrgan in morda tudi nagnjen k fanatizmu in k nekonkretnemu obravnavanju svojih problemov, vedno težeč k skrajnim rešitvam. To je morda pogojeno v vietnamski zgodovini in v ljudski psihi. Zelo verjetno pa so tega krive tudi socialne razmere, ker manjka tako močna in zavedna kmečka plast kakor tudi prava meščanska plast. Politika je prepuščena religiozno-vojaškim sektam, budističnim menihom in vojakom ter seveda vsakovrstnim pustolovcem.
—0—
Novioe po svetu
V Rim je prispel novi sovjetski veleposlanik v Italiji, Rigjov.
Jack Ruby, ubijavec dozdevnega morilca predsednika Kennedyja, Oswalda, je bil spoznan od nekega porotnega sodišča v Teksasu za duševno zdravega.
V nedeljo se je v Nevv Yorku začel 34. mednarodni kongres PEN klubov, ki bo trajal do 18. junija. Zveza sovjetskih pisateljev je v zadnjem trenutku sporočila tajništvu Kongresa, da se kongresa ne bo udeležila po svojih opazovavcih, kot je bilo to nameravano.
Dokončni seznam žrtev železniške nesreče, ki se je zgodila v Indiji okrog trideset kTometrov od Bombaya, navaja 60 mrtvih in 135 ranjenih. Med ranjenci jih je 25 v kritičnem stanju.
Radio Džakarta je naznanil, da sta predsednik indnezijske vlade, general Suharto, in predstavnik malajskega zunanjega ministrstva dosegla splošen sporazum za mirovno pogdbo med obema državama.
V tiskarni »Graphis« v Trstu je dotiska-na druga-tretja številka revije »Zaliv«.
PREJELI SMO
ODPRTO PISMO G. RAVBERJU
Spoštovani gospod!
Vašega drugega «Quosque tandem« (Primorski dnevnik 11. junija) ne morem, nikakor smatrati za nadaljevanje »razgovora«, ki ste ga (takrat še kot «Non quis sed quid») sprožili o šoli, in to iz enostavnega razloga, ker mi v njem niste odgovorili na dve moji nedvoumni vprašanji, ki ju tu zaradi popolnosti ponovim. (Naj mi cenjeno uredništvo Novega lista tega ne zameri!)
Prvič: zakaj naj bi bilo ravno »šolsko osebje najbolj podvrženo tistim kompleksom, ki jih je tako bičal Cankar v znani drami, ki jo je v pravkar minuli sezoni uprizorilo Slovensko gledališče v Trstu«? (da ne bo zopet kakega izmikanja, opozarjam, da je rečeno »šolsko osebje« in ne »nekateri profesorji«).
Drugič: kako si g. člankar razlaga, da čut pravičnosti in smisel za ocenjevanje tako neverjetno pešata z leti, ko trdi, da profesorji ne znajo pravilno ocenjevati, dijaki pa kar zelo pravilno? Dobesedno (sedaj že vdrugič) citiram:	»...neka
neverjetna in že kar nedopustna svojeglavost nekaterih profesorjev (in profesoric tudi), 'ki znanja dijakov ne ocenjujejo pravilno«. Nadalje: »Toda ti profesorji..., dokazujejo, da so zelo poniglavi, ko je treba znati soditi in presojati.« In končno: »Presenetljivo je, kako imajo dijaki vse svoje profesorje natančno — in tudi zelo pravilno ocenjene.«
Zaradi tega se Vam pravzaprav sploh ne čutim dolžnega odgovarjati, toda ker sem že za pisalno mizo, izkoristim priložnost za' nekaj ugotovitev ali pripomb.
Z veseljem ugotavljam, da ste v drugem članku do neke mere omilili svoj ton. Iz človeka, obdarovanega s suženjskim strahom in nesamostojnim odločanjem, z domišljavostjo, majhnostjo in ozkostjo mišljenja, pod ravnijo športnih sodnikov, nerodnega in ne z najbolj trdnim znanjem itd. itd., sem se v borem tednu povzpel do spoštovanega g. profesorja! in to, čeprav me niti v drugem članku še niste poznali, tako da bi utegnil, z Vašega vidika biti ravno eden izmed teh Vaših »izbrancev«).
Odsotnost vsakršne žaljivke je vsekakor, če že ne zadosten, pa vsaj nujno potreben pogoj za stike med kulturnimi ljudmi, med katere bi rad prišteval profesorje in starše. Drugače so ti stiki, če jih sploh lahko tako imenujemo, zelo podobni stikom med dnevnikom »Piccolo« in slovensko manjšino. Ne, ne, primerjava ni pretirana:: na tako vzvišeno govorjenje o nekom -e-renci slovenskih profesorjev in o anarhiji na slovenskih šolah, kot je Vaše, sem doslej nate’el le v gori omenjenem nacionalističnem dnevniku (v katerem pa še ni izšlo, da bi jaz vedel, nič podobnega o italijanski šoli). Upam, da mi ne bo potrebno več ponavljati: take izvenšolske posege jaz odločno odklanjam. Ne pa prijateljskih stikov med starši in profesorji, pa naj bodo ti med govorilnimi urami ali na roditeljskih sestankih. Te stike pa, dovolite, pojmujem nekoliko drugače od Vas:	nobenega diktiranja redov s
strani starš.v! Slarši se morajo hočeš nočeš sprijazniti s profesorji, ki poučujejo njihove otroke, in tudi z načinom ocenjevanja vsakega posameznega profesorja (objektivni kriteriji pri ocenjevanju, taki, da bi bili za vse profesorje popolnoma enaki, enostavno ne eksistirajo).
Če sc starši nočejo sprijazniti s tem, jim ne preostane drugega, kakor da si ustanovijo privatno šolo, ki jo seveda tudi sami finansirajo. Strogo vzeto, torej ni nemogoče »menjati profesorja«, čeprav je praktično izvedljivo. (Toda, mimogrede povedano, ali ni tudi za povprečnega zemljana marsikateri zdravnik nedosegljiv? To samo v odgovor na Vašo subtilno distinkcijo med profesorji in zdravniki.)
Zelo težko tudi starši upravičeno kritizirajo profesorje. Temu niso povečini kos zaradi nezadostnega strokovnega znanja. Če pa to imajo, pa že zato ne, ker niso med izpraševanjem in razlago v razredu. Če profesorjem, in s tem tistim, ki jih nastavljajo ne zaupajo, so njihov edini vir informacij otroci (»Dragi očka, ampak ta tvoj kolega...«) in ti niso vedno do samih sebe in do drugih najbolj objektivni.
Kot vsi ljudje seveda tudi profesorji niso brez napak; marsikatere izmed njih se niti sami ne zavedajo, pa si kljub temu utre pot v javnost.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Vprašanje deželnega svetovavca Škerka:
O ustanovitvi strokovnih šol
Deželni svetovavec Slov. skupnosti dr. Jože Škerk je 15. t. m. naslovil na predsednika deželne vlade tole vprašanje:
»Z zakonom o enotni srednji šoli so bile odpravljene štiri industrijske strokovne šole, industrijski strokovni tečaj, trgovska strokovna šola in trgovska strokovna tečaja s slovenskim učnim jezikom.
Te šole in tečaji so bili zelo važni in koristni predvsem za strokovno izobrazbo mladine in tudi za življenje slovenske narodne manjšine. Zato je danes nujno potrebno, da se ustanovita v Trstu strokovni zavod za trgovino in obrt in strokovni trgovski zavod s slovenskim učnim jezikom.
Ker je Sindikat slovenske šole postal pobudnik za ustanovitev omenjenih zavodov in dostavil pristojnim oblastvom, med drugim predsedstvu dežele Furlanije-Julijske krajine, ustrezne predloge, vprašam predsednika deželnega odbora, ali in kako je deželni odbor posredoval ter ali namerava še posredovati, da se ustreže tako važni potrebi slovenske narodne manjšine.«
O	isti zadevi nam je poslala SGKZ resolucijo, ki jo prinašamo v skrčeni obliki z bistveno vsebino:
Reforma v šolstvu republike Italije, ki je spremenila vse nižje strokovne šole trgovskega in industrijskega značaja v enotno nižjo srednjo
KATOLIŠKA MLADINA S TRŽAŠKE, GORIŠKE IN KOROŠKE bo imela v dneh 9. in 10. julija v Trstu velik TABOR
V soboto, 9. julija bo po skupinah razpravljala v seminarju o nalogah in o delu, ki čaka katoliško mladino v današnjem času.
V nedeljo, 10. julija pa bo na Repenta-bru velika prireditev, ki bo imela značaj vsakoletnega tabora na tem našem prelepem griču.
Na Repentabrr bodo nastopili Veseli koroški študentje, p ski zbori in tamburaški zbor Koroške dijaške zveze, nastopili bodo pevci z Goriške, iz Trsta pa folklorna skupina z ljudskimi plesi, skavtski pevski zbor, na koncu pa bo gledališka predstava.
Ne pozabite, da je to tabor vseh mladinskih katoliških organizacij na Koroškem, Goriškem in Tržaškem. To je tabor vajencev in delavcev, študentov in akademikov, . mladih uradnikov in kmečkih delavcev, j obrtnikov in trgovcev. Pridimo na tabor, vsi!
Prireditev na Repentabru bodo izvajale | mladinske organizacije in skupine, toda ne samo za mladino. Na Repentabor vabimo, | kot vsako leto, vse tržaške in goriške S!o-vence, s Koroške bodo prišli z avtobusi. Repentabor je naša največja vsakoletna prosvetna in narodna prireditev na prostem. Zato vsi toplo vabljeni!
Krožki po vaseh in farah naj se pripravljaj in naj povabijo na tabor vso svojo vas! Prav tako pa tudi v vseh naših mestnih predelih mladinske organizacije na de-
lo	za čim boljši uspeh tabora!
ORGANIZACIJSKI ODBOR
šolo ter uveljavila osemletno obvezno šolanje, je kljub svojemu naprednemu značaju močno prizadela del slovenske mladine. Mladina je pred reformirano šolo, in to vse do konca šolskega leta 1964-65, strokovno podkovana stopala iz nižjih strokovnih šol v poklice v industriji, obrti in trgovini. S koncem šolskega leta 1965-66 bo morala vstopati v razne poklice brez osnovne strokovne izobrazbe. Razen tega se ne bodo mogli zaposliti vsi tisti absolventi nižje srednje šole, ki še niso dopolnili 15. leta starosti, kar določa posebno zakonsko določilo.
Slovenska mladina nima torej po končanem obveznem šolanju danes primernih poklicnih zavodov in šol, razen Državnega trgovskega tehničnega zavoda (Trgovske akademije) v Trstu, v kale rih naj bi se strokovno izobraževala. Tako j., zaradi šolske reforme nastala v slovenskem šol stvu velika vrzel, ki je na Tržaškem pt !eg tega v nasprotja z določili Posebnega statuta londonske Spomenice o soglasju, ki izrecno našteta slovenske strokovne šole, ki so pa bile, kot rečeno, z reformo ukinjene.
V	želji, da bi se pravočasno ta vrzel zapolnila, je Slovenska kulturno gospodarska zveza vložila že decembra 1964 prošnje na pristojna mesta z zahtevo, da se v Trstu ustanovita strokovna zavoda trgovske in industrijske smeri, v Gorici pa strokovni zavod trgovske smeri.
Goriška občina je prošnjo za ustanovitev šole v Gorici prevzela in jo v lastnem imenu predlo žila opremljeno z vsemi ustreznimi dokument pristojnemu šolskemu skrbništvu, ki jo je z ugod nim mnenjem poslal ministrstvu v Rim. V Trstu je v imenu občinskega odbora odbornik za šolstvo to zahtevo javno podprl, župan pa je s pismom z dne 26.2.1966 priporočil ugodno rešitev vloge za ustanovitev strokovnega zaveda trgovske in industrijske smeri v Trstu. Ni znano, ali so pristojni uradi v zvezi s tem še kaj drugesa ukre nili.
Zahteva po uzakonitvi omenjenih strokovnih šol je zahteva vseh Slovencev v Italiji. V Odboru za slovensko šolo v Trstu, ki združuje vse stranke, ki vključujejo Slovence, je bila ta zahteva eno glasna. V Gorici so bile postavljene enake javne zahteve vseh organizacij, ki . Iružujejo Slovence.
Potreba po zahtevanih zavodih pa je še močnejša, če jo vežemo na potrebe področja, na katerem živi prizadeto slovensko prebivalstvo. Ni namreč dvoma, da lahko slovenski strokovnjaki jpravijo pomembno delo pri trgovskem in industrijskem posredništvu na stikalisču treh narodnosti.
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze na seji 13. junija 1966 ugotavlja, da so slovenske organizacije pravočasno napravile vse potrebne in ustrezne korake za ustanovitev imenovanih strokovnih zavodov. Posebno pa še poudarja, da problem še vedno ni rešen in da js prav sedaj, ob koncu šolskega leta za slovensko mladino, ki ne namerava nadaljevati učenja na slovenskih višjih srednjih šolali, bolj življenjskega pomena kol kadarkoli piej.
Repen:
SMRTNA NESREČA PRI NAKLADANJU SENA
Najbolj globoko na presunejo nesreče, ki zadenejo ljudi nepričakovano, kot strela z jasnega neba. In taka nesreča se je zgodila v torek popoldne pri nas. Glas o njej se je naglo razširil po vsej vasi, a bila je lako pretresljiva in nepričakovana, da ji prva skoraj nismo hoteli verjeti. Raznesla se je novica, da je našla smrt pod traktorjem naša sovaščanka 56-letna Marija Pegan por. Škabar.
Z nekaterimi drugimi ljudmi iz svoje družine se je odpravila grabit in nakladat se-
no na travnik blizu ceste Opčine-Fernetiči. Delo je veselo potekalo sredi slikovite gmajne, posejane s skupinami temnih borovcev in sivih kraških skal, v toplem poletnem soncu. Tedaj se jc zgodila nesreča. Traktor z vozom, ki je stal na robu kotanje, je začel drseti navzdol in uboga Marija ni utegnila več odskočiti. Povozil jo je, da je bila na mestu mrtva.
Zapustila je moža Ferdinanda in pet že odraslih otrok, tri že poročene hčerke in dva sina. Z njimi iskreno sočustvuje vsa vas.
Sožalju se pridružuje tudi uredništvo N. 1.
ODLIČEN USPEH SLOVENSKEGA UCENCA NA MEDNARODNEM NATEČAJU ZA OTROŠKO RISANJE
Učenec drugega razreda slovenske osnov ne šole v Briščikih — Aldo Briščik — je bil pred kratkim povabljen na znani mednarodni natečaj za otroško risanje v mestu Forte dei Manni. Povabilo jc prejel na o snovi risb, ki so jih svoj čas bili poslali komisiji za ta mednarodni natečaj učenci raznih šol v Italiji in v inozemstvu.
V	znano turistično mesto ob Tirenskeni morju ga je spremljala njegova učiteljica gdč. Evelina Pahor. Mali Aldo se je na natečaju odlično izkazal, saj je za svojo risbo prejel drugo nagrado v svoji kategoriji otrok starih 6. in 7. let. Nagrada sestoji iz lepe pozlačene medalje in diplome.
Malemu Aldu in njegovi učiteljici iskreno čestitamo k odličnemu uspehu. Če se ne motimo, je to že četrta nagrada, ki so jo odnesli s tega znanega mednarodnega natečaja za otroško risanje učenci slovenskih šol v nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu. Hkrati moramo ugotoviti, da so ti tudi edini učenci z. vseh sol na Tržaškem (slovenskih in italijanskih), ki so bili kdajkoli povabljeni na ta mednarodni natečaj. To je tudi najboljše spričevalo o kvaliteti naše šole.
Upajmo, da si bo mali Aldo vedno ohranil ljubezen do barv, da bomo dobili nekoč v njem še enega slovenskega umetnika
lipana:
PROMETNA POVEZAVA
V	vsakdanjem prometu in življenju se je občutno poznalo, da manjka dobra cestna povezava med dolinama Krnahte in Tera. Na eni zadnjih sej je občinski svet v Tipa-ni sprejel sklep, ki bo rešil to oviro. Popravila in uredila se bo namreč cesta, ki pelje od Debeležev na Viskoršo in potem na Brdo.
Uredili bodo tudi ceste, ki vodijo proti Ahtenu in Prosnidu. Prebivavci so zadovoljni s temi sklepi, da se uredijo ceste, ki ne služijo samo za vsakdanjo rabo, marveč tudi za dvig turizma, ki vendarle prinese kako liro v te gospodarsko zaostale kraje.
Trbiž:
AVTOCESTA — RUDNIK
Prejšnjo nedeljo je imel podtajnik v notranjem ministrstvu Guido Ceccherini sestanek z občinskimi zastopniki iz Trbiža in Pontebe. Osrednja točka razgovorov je bila avtocesta iz Vidma do Trbiža.
Predstavniki obeh občin so predlagali, naj bi se avtocesta za sedaj končala pri Ovčji vasi, ker so za gradnjo ceste preko Trbiža do Kokova še velike ovire. Na ob-
t PROFESORJU MILANU BEKARJU
V	SPOMIN
V	ponedeljek proti večeru je skoraj nenadoma umrl po vsem Primorskem znani profesor dr. Milan Bekar, ki je dvajset let pučeval na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Rekli smo skoraj nenadoma, čeprav je že eno leto pustil poučevanje zaradi zahrbtne bolezni. Prejšnji petek so ga pripeljali iz bolnišnice na dom, a že naslednji dan se mu je stanje tako poslabšalo, da se je moral vrniti v bolnišnico, kjer je podlegel bolezni v starosti 69 let.
Pokojni profesor je imel za sabo bolj trpko življenjsko pot samotarja in pesnika. Rodil se je 29. oktobra leta 1879 v Volo-skem pri Opatiji. Oče Leopold, sodnijski uradnik, se je preselil z družino v Komen na Krasu, ki je postal Bekarjeva druga in prava domačija. Po končanih srednjih šolah je odšel za en semester v Gradec, nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je študiral slavistiko. Že v Ljubljani je Bekar prišel v literarni krog akademikov, ki so se zbirali okrog Kosovela, Grahorja, Podbcv-ška in tedanjih slovstvenih obzornikov Mia dike, Dom in sveta, Dejanja in drugih. V pesmi je slavil Kras, Gospo Sveto, domač' okolje in našega človeka kot Esen, Bršljan-ski, Mali vitez, Slovoljub. Druga poteza Be-karjevih pesnitev iz prve njegove življenjske dobe je iskanje daljnih obzorij, poetično skitalstvo po slovenskem svetu.
življenjske razmere so kazale »batjuški« drugo smer. Čeprav Kraševec z morskih bregov, je prišel, ko je slekel vojaško suk-jo, na Tolminsko poučevat. Leta 1930 je doktoriral v Padovi. Ostal je še tri leta v Tolminu, potem pa je šel kot profesor v Poreč, Milje, Trst in nato zopet v Tolmin, v svojo tretjo domačijo. Tu je ostal od 1939 do 1944. Mnogoteri študentovski rod se spominja profesorja Bekarja izza tolminskih let, ko je ves zamišljen med kupi knjig in papirja skušal ujeti v pesem podobo boljšega svetk. Od leta 1945 dalje je, s kratkim presledkom na italijanskem znanstvenem liceju, začel kot redni profesor po-
- finnafoUn r/o!/iia
/s
mejnem prehodu ni niti dovolj prostora za končno ploščad avtoceste. Pač pa je potrebno, po mnenju obeh županstev, da se začne takoj popravljati sedanja preozka in vijugasta cesta od meje do Ovčje vasi, kjer b; se združila z avtocesto.
Drugo vprašanje se je tikalo rajbeljskega rudnika. Gre še vedno za ustanovitev podjetja, ki bi predelvalo rudo na ozemlju Kanalske doline ali vsaj dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Delavstvo tudi razburja podelitev koncesije za rudna raziskovanja v Trbi-škem okraju. Deželna uprava je to dovoljenje izdala rudniški družbi »Pertusola«. Domačini pa se boje, da je to prvi korak k staremu načrtu, ki predvideva predelovanje ctnkove in svinčene rude zunaj dežele.
šent Lenart:
NOVA MAŠA
Lani smo imeli v Beneški Sloveniji 4 nove maše, letos pa bo le ena. Na dan sv. Petra (29. junija) bo namreč posvečen v Vidmu naš sovaščan Lovrenc Caucig (Kavčič), ki bo imel novo mašo tu v Podutani dne 3. julija.
Bog ga živi!
učevati slovenski jezik in slovstvo na gori-ških višjih srednjih šolah. Tu je dvajset let vabil dijake v hram modric in slovenske besede. Skoro do zadnjih let je znal navdušiti mladino z gromko besedo in široko gesto za lepoto poezije in večnega Logosa, kot se je sam izražal.
Vmes je pa neprestano snoval in pisal v velike zvezke, svoje stalne spremljevavce Dosti Bekarjevega slovstvenega opusa je objavljenega v različnih obzornikih, koledar jih in zbornikih, še več ga je pa razpršenega tu in tam, celo v Ameriki, še težje bo pa spraviti skupaj njegovo zajetno rokopisno ostalino. V zadnjih letih se odraža iz pesnika Bekarja tretja znač;lnost: njegovo bogoiskateljstvo. Neko neutešljivo hrepenenje po višjem, po tistem Nevidnem, povsod pričujočim, spričo katerega poet kot zamaknjen ubira strune zlate harfe. Koliko je to dosegel, bo sodila literarna zgodovina. Razpel pa se je od Gospe Svete, preko Stare gore do Oberšljana, do kraških »suhot« in sinjega morja.
Zadnja himna Višarski Materi je ostala še neizpeta... Na listu belega papirja je ostal samo naslov.
Zdaj ne bomo več srečavali »batjuškove« značilne postave ne za katedrom ne po go-riških ulicah. Poet hrepenenja, profesor lepe besede in prijatelj mladine spi za večno na goriški poljani. Na grob pesnika Zamejskega - Trinka je zapisal besede, ki veljajo tudi njemu:
O sanjaj sen Boga miru. Odrešenika in domovine majke Slave: zro angelcev na grob sanjave glave, blešči poetove se neumrjoče duše slika.
r. b.
NAJ V GOSPODU POČIVA!
V	ponedeljek zvečer je umrla v goriški bolnišnici gospa Alojzija Šorli, rojena Mlakar, v 81 letu starosti. Pokojnica je bila po rodu iz Bače ob Idriji. Od tam se je poročila v Tolmin, kjer je imela z možem znano trgovino »pri Strojčevih«. V narodno zavedni in spoštovani družini je rajna vzgojila tri hčere, od katerih je ena, ki je študirala zdravilstvo, že pred časom umrla. Hči Ljubka se je omožila s pokojnim glasbenikom Lojzetom Bratužem, Marica pa z dr. Slavkom Tuto.
Po vojni se je pokojnica preselila v Gorico, kjer je mirno in v polnem zdravju živela v krgu hčera in vnukov. Pred nekaj tedni jo je zgrabila bolezen, kateri se je nekaj časa njena krepka narava upirala, a končno je podlegla.
Blago pokojnico so pokopali včeraj po-
poldne na goriškem pokopališču. Naj počila v krogu hčera in vnukov. Pred nekaj tedni globoko sožalje.
NASTOP GLASBENE ŠOLE
V petek zvečer so nastopili v Sovodnjah gojenci Glasbene šole iz Sovodenj in iz Štandreža. Prireditev je bila notranjega značaja. Dijake je pripravil prof. Silvan Križ-mančič s sodelovanjem Helene Plesničarje-ve. Gojenci so izvajali točke na klavirju, harmoniki, violini in na drugih glasbilih. Starši in prijatelji gojencev so bili s prireditvijo prav zadovoljni.
V sredo zvečer so pa nastopili gojenci Glasbene šole iz Gorice v dvoranici »Simon Gregorčič«. Pri obeh izvedbah se je pokazalo, da se zanimanje za glasbeno kulturo veča tudi pri nas.
IZIDI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Na slovenskih srednjih šolah v Gorica so učni uspehi po posameznih razredih sledeči:
GIMNAZIJA
4. razred: izdelali 4 dija)ki(nje); 2 imata popravne izpite; 2 sta zagrnjena.
5. razred: vseh 5 dijakov je pripuščenih k izpitom.
LICEJ
1. razred: izdelali so vsi štifje dijalkt(nje).
2. razred: 7 dijaikov je izdelalo; 1 ima popravne izpite; 1 je zavrnjen.
3. razred: vseh 11 dijakov je pripuščenih k zrelostnim izpitom.
UČITELJIŠČE
1. raizred:	2	dijaka	sta	izdelala;	2	imata	po-
pravne izpite.
2. razred: 5 jih je izdelalo; 2 imata popravne izpite.
4. razred: vseh 8 dijakinj je pripuščenih k usposoirijenostnim izpitom.
Na enotni srednji šoli so izidi sledeči: la: izdelalo je 11 učencev; 4 imajo popravne izpite; 9 jih je zavrnjenih.
Ib: 11 dijaikov je izdelalo; 1 ima popravne izpite; 10 je zavrnjenih.
lc: 16 dijaikinj je izdelalo; 4 imajo popravne izpite; 4 pa so zavrnjene.
I d: 14 jih je končalo z uspehom; 5 jih ima popravne izpite; 4 dijakinje so zavrnjene.
II a: 14 dijakov je izdelalo; 4 popravljajo; 9 jih ni izdelalo.
II b: 16 dijakinj je izdelalo; 4 imajo popravne izpite; zavrnjena ni nobena.
V treh vzporednicah III. razreda je 57 dijakov in dijaldnj, ki so vsi pripuščeni k državnim izpitom.
PRVE BRESKVE NA TRGU
V prvih dneh junija so se pojavile na trgu prve breskve. Tudi druga leta so bile že v tem času na trgu domače breskve. A letos niso bile domače, marveč uvožene iz Španije. Iz Španije je prispela tudi obilica marelic. Cena breskvam hitro pada.
t
Dne 13. junija je v Bogu zaspala naša draga mama, stara mama in tašča
ALOJZIJA ŠORLI r. MLAKAR
v 81 letu starosti
Pogreb je bil v sredo, 15. t. m., ob 16. uri iz civilne bolnišnice v stolno cerkev in na goriško pokopališče.
GqricasSesljan, 15. junija 1966.
Hčerki: I.juhka in Marica,,
Vmuiki in vnukinje: Lojzka, Andrej, Igor in Vera; zet: Stavko.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Sedemdesetletnica velikega Slovenca
Pred kratkim je obhajal svojo sedemdesetletni- turni in znanstveni delavec. Njegovo delo je tako I venskem pravopisu, pri slovnici An slovarju. Nje-co eden največjih Slovencev našega časa, prof. Ja- obsežno, da se človek boji, da bo ostalo nepravič- ] f°v,. . "t-,'vsakem °	J’|	terjal rzčrpno
z modrostjo Blaisa Pascala nastopil proti tistim izkrivljenim duhovom, ki so ustvarili na sovražnost meječe nerazumevanje med ljudmi, ki vendar po življenju in mišljenju skušajo služiltA istim namenom.
] V teh bežnih zapiskih je nemogoče, oceniti delo, ki ga je profesor Solar opravil pri novem slo-
kob Solar. Njegov živi jenski , ubile j ni šel neopa- no in ne v celoti ocenjeno. Kljub temu, da ga je Žen mimo slovenske javnosti in počastili smo ga pedagoško, strokovno in znanstveno delo vsega tudi v našem listu. Vendar se nam zdi primerno, ierjalo zase, ni zanemarjal dušnopas tinskega dela. da ponatisnemo nekaj odlomkov iz obširnega član- Se kot zavodski profesor je rodno hodil pomaka, ki mu ga je posvetil ob tej priložnosti »Knji-1 gat na fare v Selca, v Dražgoše, pred vojno in po ževntk Mohorjeve družbe v Celju«, m v katerem' nji pa je vsako soboto hodil na Brezje. e prikazal njegovo veličino na njegovih delih. | V številnih člankih je opozarjal na probleme
Jaki Slovenci, kot je prof. Jakob Solar, so reševali in še rešujejo slovenski narod pred propadom in opravičujejo njegov nadaljni obstoj v družini kulturnih narodov.	Uredništvo
Naš jubilant se je rodil 29. aprila 1896 na Rudnem 22, v župniji Selca naj šKorjo Loko. Klasično gimnazijo je študiral v Ljubljani in maturiral 30. maja 1915. Nato je študiral bogoslovje v Ljubljani od 1915 do 19i9, bil 1. septembra 1918 posvečen v Ljubljani. Od 1. septembra 1919 do 1. septembra 1924 je bil prefekt v Zavodu sv. Stani-
i	lava v Št. Vidu nad Ljubljano in hkrati vpisan na ljubljanskem vseučilišču, kjer je študiral slavistiko in romanistiko — slovenščino in francoščino. Vmes je bil s'koro dve loti — od 1. novembra 1922 do avgusta 1924 v Parizu. Od 1. septembra 1924 je bil suplent na škofijski gimnaziji, od oktobra 1927 pa profesor na isti gimnaziji. Od 28. aprila 1941 do konca oktobra 1944 je biil profesor na škofijski klasični gmnaziji v Ljubljani. Od 30. oktobra 1944 je bil zaprt v Ljubljani, od decembra 1944 do 10. junija 1945 pa v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Od 29. aprila 1946 do konca oktobra 1952 je delal kot višji znanstveni sodelavec v Institutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti iin umetnosti v Ljubljani. Danes živi v Ljubljani kot dekan stolnega kapitlja.
To bi bila šolarjeva preprosta življenjska pot. Ko bi jo bil prehodil sam zase, bi nam bila malo znana. Ker je pa razpeta skozi življenje kakor nebo od Jelovice do Šmarne gore, od Karavank do bohinjskih sotesk, pot polna odcepov na vse strani, bi jo bilo morda njemu samemu danes v mislih težko vso premeriti. Njegovo življenje je bilo v mnogoterem pomenu posvečeno narodu, v katerem je zasidran z elementarno silo, ker je delal zanj kot duhovnik, kot učitelj, vzgojitelj, kul-
Solar Jakob
PRI KORENINI
Sredi pomladi smo: povsod zelenje in cvetje — sama lepota. Ko gledaš prelepo cvetoče drevo, občuduješ pisano trato, valoveče žito, prekrasno vrtnico, tulipan, hiacinto, si ves prevzet od zdravja in moči, a le redko kdo pomisli: od kod ta moč, od kod to zdravje, od kod ta lepota? — Cvet se obleti ter nastavi semena in sadove. Pride žetev in za njo obiranje sadov — sama dobrota. Mrzli vetrovi zaplešejo preko polja, da usiha sleherno znamtnje življenja: bohotna stebla so strta in ovela, košato drevo, prelepo v cvetu in sadu, štrli z golimi vejami v ledeni mraz. Zemlja zmrzuje in ledeni globoko. Človek bi mislil, da je zamrla sleherna živa kal, da se tod življenje ne prebudi nikoli več. Tedaj se kmet s skrbjo sprašuje, kakšne so korenine. Vse leto ni mislil nanje, niso lepe kakor cvetovi in užitne kakor sadovi,
zato se zanje ni menil. V najhujši stiski, ko ni ne cvetu ne sadu, pa misli nanje, ker predobro ve, da je v njih skrita tista čudežna moč življenja, ki daje cvetje in sadje; če tore; korenina ni močna in zdrava — ne bo več življenja. Ve tudi, da je
v korenini prečudna moč, ki kljubuje s svojimi sokovi tudi najhujšim vremenskim pritiskom, kakršnih ne zdrži noben drug del rastline.
Tudi ljudje smo kakor rastline. Hude stiske lahko obiščejo rodove, mnogo lepega in dobrega se obleti, mnogo z.amrč m še več strd viharji, ali pa bo življenje res usahnilo ali ne, je slednjič le na tem, kakšne so naše korenine. Ce so zdrave, če so močne, če so v njih vsi za življenje potrebni sokovi pa še tako na tesnem, bodo narodi in rodovi ostali. In duša je prečudno močna korenina, saj hrani v svojih posodah božje darove, ki se pretakajo po človeških. Ta dih božje iskre bo raz-življal zdrave človeške moči, da ne odrevene in ne usahnejo Lahko zmrzuje telo do smrti, lahko ga oklestijo do golega, dokler je v nas kaplja božje ljubezni, bodo ostali živi vsi sokovi naše narave in se ob gorkem pomladnem soncu pognali v novo rast, v nov cvet in sad, v novo življenje.
časa. Značilno zanj je, da se je zmerom bojeval
proti ožini. To potrjuje tudi njegovo stališče ob reviji Rriž na gori, ob krizi Doma in sveta in ob toliko drugih priložnostih, ko se je bilo treba odločiti proti ozkim pojmovanjem, nesmiselnosti in nerazsodnosti. Bil je zmerom širok in svobodoljuben, človek, ki ni nikdar nikomur odrekel razgovora. V svojem znanem članku Pri koreninah našega zdpavja (Dejanje 1938) je opozoril na tiste etične m naravne sile, iz katerih je odvisno zdravo jedro našega naroda; opozoril je na tiste lastnosti našega ljudstva, ki so nam bile v preteklosti odrešilne: v prvi vrsti moralna moč ljudi: koliko je v njih volje do dela, žrtve, odpovedi.
V	članku Kriza duha (Dom in svet 1933) je pokazal na usodne posledice nasilnega uniformiranja duha, s katerim uničujejo v poedlncu tisto svobodo mišljenja, ki je prvi pogoj vsakemu duhovnemu razvoju, pogoj zlasti vsake umetnosti, znanosti in svetovnega nazora. Taka nasilna uniformiranost duha »premnogim onemogoča izražanje osebnega prepričanja, spodrezuje žile vsemu kulturnemu razvoju, ki se mora vršiti uspešno šele ob dopolnjevanju različnih mnenj in nazorov, ker se le v taki borbi sproščajo in zraščajo vse narodove stvarilne sile v celoto«. V članku Misel daje človeku veličino (Dom in svet 1935) je
študijo. Tudi mnogih drugih aspektov Šolarjevega pisanja se ni mogoče vsaj površno dotakniti, ker je toliko vsega, ki nosi pečat njegovega dela, toliko vsega, da se je bati, da ne bo tudi kdaj pozneje mogoče pravično oceniti. Posebej bi bilo treba pregledati An oceniti njegovo organizacijsko delo, ki ga je opravili za slavistično znanost v najširšem smislu; bil je organizator Slavističnega društva in pobudnik vseh tistih velikih načrtov, ki si jih društvo postavilo za svojo nalogo pri raziskovanju slovenskega jezika in literature (pravopis, popoln znanstveni, zgodovinski in sodobni slovar, znanstvena 'pomagala, zbirke, knjižnice, instituti in podobno). Uredili je štiri letnike Sloven-:’'ega jezika. Slavistično društvo mu je to obsežno delo priznalo tudi z diplomo in ga ob svoji tridesetletnici izvolilo za častnega člana. Za nekaj knjig bi bilo njegovih člankov, ocen in razprav, ki so bile objavljene v Slavistični reviji, v Slovenskem jeziku, v reviji Jezik in slovstvo, v Domu in svetu, Dejanju An drugod. Nihče ne bo mogel nikoli oceniti njegovega anonimnega dela, ki ga je opravil pri redakcijah raznih del, pri prevodih, uvodih, opombah, raznih slovarjih kot »svetovalec«, »korektor« ali neimenovani »sodelavec*. Z vsem tem obsežnim delom, ki je raztreseno po knjigah, revijah im časopisih je profesor šolar prispeval h kvaliteti našega literamozgonovimske-ga dela, našega jezikoslovja, slovarskega dela in ga še danes z vztrajno vnemo širi, bogati in poglablja; posebej mu moramo šteti v zaslugo poglobitev metodološke poti v proučevanju slovenskega jezika
Vse to aznovrstno, bogato, plodno in nadvse pomembno delo, ki ga je opravil profesor Šolar (kot pedagog, profesor, pisatelj, jezikoslovec, kritik, urednik in znanstvenik), je tako navzoče in dejavno v našem kulturnem življenju, da ga ne sedanja ne bodoča kulturna zgodovina ne bo mogla prezreti. Tako garaštvo, ki nosi pečat vsega Šolarjevega -la, je zmogel samo človek, ki je prižet na slovensko zemljo s koreninami svoje ljubezni, človek, ki mu je slovanska beseda res toliko kot vsakdanji kruh.
Ko mu ob sedemdesetletnici žalimo več trdnega zdravja, da bi bil kos novim nalogam in načrtom — za Mohorjevo družbo pripravlja poleg zadnjih dveh zvezkov Detelovega zbranega dela Se knjigo o jeziku, Slovensko slovnico im izbor del Izidorja Cankarja — se mu moramo hkrati zahvaliti za velikansko delo, ki ga je opravil do danes. Želimo mu, da bi ga njegova žlahtna dobrota m prijaznost ohranila še dolgo krepkega im vedrega, predvsem zdravega, da bi še dolgo bogatil našo slovensko narodno im jezikovno kulturo. S hvaležnostjo im z iskrenimi željami mu kličemo: še na mnoga leta!
In temu voščilu se pridružuje tudi naš list.
O dialogu med kristjani in marksisti
Zadnja, peta letošnja številka revije »TEORIJA di nekaj trditev, s katerimi se ni mogoče strinja-
IN PRAKSA«, ki jo izdaja visoka šola za politične vede v Ljubljani, in katere glavni urednik je Stane Kavčič, odgovorni urednik pa Stane Kranjc, prinaša med drugim razpravo »Dialog med marksisti in kristjani«, ki ga je napisal Zdenko Roter.
V	razpravi polemizira s stališči znanega slovenskega katoliškega filozofa dr. Janeza Janžekoviča, kot jih je ta izrazil v reviji »NOVA POT«, pa tudi s stališči nekaterih drugih solvenskih duhovnikov, na primer ljubljanskega naškofa Jožeta Pogačnika. Tom Roterjeve polemike je miren in dokaj stvaren, brez žaljivih ostrim. V razpravi najdemo marsikaj zanimivega in aktualnega, tudi glede splošnih teženj po dialogu med kristjani in marksisti po svetu.
Priznati je treba, da pomeni ta Roterjova razprava pomemben korak naprej v uravnavanju odnosov med kristjani im komuiizmom v Sloveniji, če ne bo ostala teorija1.
Drug zanimiv članek v tej številki revije »TEORIJA IN PRAKSA« je »Planiranje, regija in prostor«, ki ga je napisal Vinko Mlakar. V njem prikazuje razne plati regionalnega načrtovanja v Sloveniji in navaja mnogo zanimivih podatkov, članek, ali bolje rečeno razprava, pa vsebuje tu-
ti. Prva je ta, da pojmuje Slovenijo samo kot regijo nekoga avtarktnega gospodarstva, češ da je slovensko gospodarstvo usmorjeno na jug, s čimer prihaja v nasprotje s samimi uradnimi jugoslovanskimi tezami o mednarodni delitvi dola im s postopnim odpiranjem jugoslovanskega gospodarstva navzven, zlasti k najbolj razvitim gospodarskim sistemom. Mlakar pa menda računa na to, da bo jugoslovansko gospodarstvo stalno zaščiteno z visokimi carinami prod konkurenco cenejših izdelkov iz držav, ki imajo industrijo z mmogo višjo storilnostjo. To jemlje njegovim sicer zanimivim izvajanjem precej resnosti in pomena.
Tudi nekateri drugi prispevki v 'toj številki revije »TEORIJA IN PRAKSA«, so zanimivi, vsaj v smislu, da vzbujajo diskusijo in navajajo k polemiki, ki je lahko plodna. Mod take prispevke spada med drugim anketa »Mladi in naš čas«, ki je precej kritični..
Na prvem mestu med najbolj prodanimi knjigami v Italiji je trenutno prevod Croninovega romana »Zdravnik na otoku«, ki je izšel pri založbi Bompiani.
GOSPODARSTVO
Slinavka - zdaj najhujša živinska bolezen
Italija priskočila na pomoč s svojim cepi-
Evropsko kmetijsko gospodarstvo je odvisno danes predvsem od živinoreje. Ta daje prebivalstvu zlasti meso, maščobe in mleko ter mlečne izdelke kot glavni del prehrane. Poleg tega pa daje živinoreja razne surovine za industrijo, kot kože, volno, rogove itd. Višina donosa iz živinoreje pa je odvisna v glavnem od zdravja živine. Od zdrave živine imamo lahko velik prirastek na teži — torej na mesu — in obilo drugih važnih dobrin, med katerimi sta zlasti važna volna in mleko. Od bolne živali ni mogOj, če mnogo zahtevati, lahko pa celo povzroča očitno zgubo. Zato pa je zdravje najvažnejše vprašanje v živinoreji.
V prejšnjih časih je živino v Evropi napadalo več kužnih bolezni kot danes, ko ne slišimo več o goveji kugi, o divjanju vraničnega prisada in črnih koz, o bramorju, o steklini in še o nekaterih drugih boleznih iz prejšnjih časov. Ostalo nam je pa vseeno še dovolj živinskih kužnih bolezni in najhujša med njimi je slinavka in parkljevka (alta epizootica), ki napada parkljarje (goveda, prašiče in drobnico). Je pa ta bolezen že nekoliko izgubila na svoji silovitosti v primeri z nekdaj, a še daleč ni iztrebljena, kvečjemu je strogo kontrolirana, kar se je lahko opazilo v dobi od lanske jeseni do danes. V tem času pa je povzročila v Evropi za več sto milijard lir škode.
Slinavka in parkljevka ima sv«i^ ime od tega, da se pojavijo mehurčki in tvorčki v gobcu in se živali močno slinijo, mehurčki pa se pojavijo tudi na parkljih in med njimi. Povzročitelji te bolezni so virusi (kužne kali ali kužila). Zivinozdravniška veda je ugotovila do sedaj 7 različnih tipov virusov — kužil slinavke in parkljevke. Trije so že dolgo znani, štirje pa so eksotični, to je, prineseni iz tujih, daljnjih dežel. Vsak tip virusa - kužila ima še posebne podtipe, tako da je večkrat težko najti takoj pravilno protisredstvo, zdravilo, zlasti cepivo. Kar pa zadeva širjenja teh virusov, lahko sodelujejo pri tem ptice selivke in celo veter. Navadno pa se širijo s prenosom že okuženega mesa, z dotikom okužene krme, s stikom zdravih živali z bolnimi, največkrat pa prenesejo kužilo na svojih čevljih tisti, ki brez potrebe stikajo po tujih hlevih. Večkrat zadostuje tudi že sama hoja po poti, kjer je hodila obolela žival.
V jeseni lanskega leta so zadeli evropsko živinorejo trije vali slinavke in parkljevke ter okužili zelo široka področja. FAO, oziroma Evropska komisija proti slinavki, ki je bila organizirana 1. 1953 po 16 državah, je sklicala v Rimu sestanek, ki je bil v dneh od 22 do 24. marca letos. Na tem sestanku so poročali, da je od virusa tipa C povzročena okužba zajela Holandsko, Belgijo in del Nemčije. Skoda je bila povzročena zlasti na prašičih, katerih redijo tam okoli 20 milijonov. Holandska je imela nad 200 milijonov goldinarjev škode, kar znaša v lirah nad 35 milijard. Zajezili so slinavko delno po dotedanji praksi, da so okužene živali pobili in globoko zakopali ali sežgali, delno pa s cepljenjem. Zanimivo je, da niso imeli dovolj lastnega cepiva in jim je
vom.
Švico, južno Nemčijo in del Avstrije je napadel val slinavke tipa 0. V Švici so že nekaj desetletij pobijali vse okužene živali, čim so bolezen opazili. Pobili pa so istočasno tudi vse živali, ki so bile blizu obolelih, čeprav so bile zdrave. Tako so ravna
li	pri pojavu okužbe tudi v tem primeru, a istočasno so cepili vso govejo živino s cepivom, katerega je več kot polovico dobavila Italija. Samo stroški — brez ozira na škodo — so znašali nad 5 milijard lir. — Tako kot v Švici so postopali tudi v Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji je slinavka po vzročTa ogromno škodo in je bilo hftdo zaradi različnih tipov slinavke.
Iz držav pod komunistično oblastjo so novice o slinavki zelo pičle, a toliko se ve, da je Sovjetska zveza pretrpela velikanske izgube v govedoreji in da jih mora še vedno trpeti. Val slinavke je našel Sovjetsko zvezo popolnoma nepripravljeno. Temu se moramo čuditi, ker so v Rusiji pač morali vedeti, da se je FAO borila že par let proti »slinavki bližnjega Vzhoda«, preden jo je pred par leti zaustavila na grški in bolgarski meji. Takrat je s FAO sodelovalo 16 držav, ene s cepivom, druge z denarjem, ne-
stu se bo začel 21. junija in bo odprt do 5. julija.
Posebno pozornost bodo letos posvetili razstavam in sestankom o lesu in kavi, glede katerih igra naše mesto pomembno vlogo v poslovnem svetu. Na 15. mednarodni razstavi lesa bodo sodelovale Jugoslavija, Avstrija, češkoslovaška, Francija, Velika Britanija, Romunija, Sovjetska zveza, Poljska, Združene države, Kanada, Brazilija, Paragvaj, Slonokoščena obala, Kamerum, Gabon in Gana.
AVTOCESTA V SRBIJI
Zvezni izvršni svet je na nedavni seji pod predsedstvom P. Stamboliča sprejel sklep o uporabi zveznih finančnih sredstev za gradnjo avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« na ozemlju Srbije. Federacija bo dala letos za gradnjo te ceste milijardo 300 milijonov starih dinarjev. Lani je dala približno poldrugo milijardo dinarjev.
Kot znano, pa je federacija odklonila vsakršen prispevek h gradnji železniške proge
v Koper. To gradnjo bo financirala Slovenija sama.
SARDINSKI KRAJ OPUSTOŠEN OD KOBILIC
Področje okrog kraja Oristana na Sardiniji je hudo prizadeto zaradi pojav kobilic. Mase kobilic se premikajo kilometre daleč in uničujejo poljske nasade. Ta vdor kobilic spominja na tistega iz leta 1938. Kobilice so dolge okrog deset centimetrov in so
katere zlasti (Anglija) pa z obojim. — Sovjetsko zvezo je napadel »virus A 22« in se hitro razširil po vsem ozemlju zanoano od Urala. Na Zahodu ni znano, kako je v tem pgledu v Sibiriji. Najbrž je tudi tam slinavka.
Napadi slinavke in parkljevke na Danskem in Švedskem niso bili posebno hudi in so jih zaustavili z italijanskim cepivom. Isto velja tudi za Španijo in Portugalsko.
V	Franciji se bolezen ni pojavila in pravijo, da jo je onemogočilo izvršeno cepljenje vseh goved z večvalentnim cepivom, to se pravi s cepivom, ki učinkuje istočasno proti več virusom, zlasti proti vsem preučenim.
Italijanska živinozdravniška služba razpolaga s takim cepivom, a ga hoče še zboljšati. Zainteresirani pravijo, da gre minister za zdravstvo Mariotti v tem oziru zelo na roko in da je zaenkrat dal dovolj sredstev na razpolago. Pravijo tudi, da se v Italiji ne bojijo hujših navalov slinavke in parkljevke.
OBVEZNO CEPLJENJE PROTI SLINAVKI
V	ITALIJI
Izšla je določba, ki vpeljuje obvezno cepljenje proti slinavki in parkljevki v 39 provincah Severne Italije. Med temi provincami sta tudi goriška in tržaška. Cepljene morajo biti vse nad 4 mesece stare goveje živali. Cepljenje bo izvedeno v 3 mesecih, od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Cepivo dobavi država brezplačno.
Cepili bodo domači živinozdravniki, ki bodo dobili po 200 lir za vsako izvršeno cepljenje.
ŠESTO RAZVREDNOTENJE ARGENTINSKEGA PESOSA
Argentina je že šestič od leta 1964 razvrednotila svoj pesos. Za en ameriški dolar dajo zdaj uradno 205 pesosov, petnajst več kot prej. Na črni borzi pa se dobi za dolar 232 pesosov.
Ta, po naravi sicer bogato obdarjena južnoameriška država si gospodarsko nikakor ne more več opomoči, po »veselem gospodarjenju« svoječasne Peronove diktature. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov pogostih političnih kriz in državnih udarov. Prav zdaj se govori, da se pripravlja nov vojaški udar.
MANJ BREZPOSELNIH
Podatki, ki jih vsak mesec objavi ministrstvo za delo, kažejo, da se je letos v marcu prvič po juniju 1964 zmanjšalo število razpoložljive delovne sile v Italiji. V sezname tistih, ki iscejo delo, je bilo vpisanih ob koncu marca en milijon 244 tisoč in 134 oseb, to je skoraj 38 tisoč manj kot v marcu 1965, v odstotkih izraženo 2,95 odstotkov manj.
SOVJETSKI SOCIOLOGI, POGUM!
Moskovski list »Pravda« je objavil dolg članek, v katerem poziva sociologe in študente sociologije, naj premagajo svojo bo-ječnost in se pogumno lotijo socioloških ved v Sovjetski zvezi, in pride do spoznanja, da so sociološke vede zanemadrjene.
Triaiki ootobojvm odpira Mata
Letošnji 18. mednarodni velesejem v Tr-
že povzročile hudo škodo na raznih poljskih pridelkih in v sadovnjakih.
»Pravda« obžaluje, da se šociologi bojijo odgovornosti, in meni, da je to dediščina časov, ko so bile sociološke raziskave še tvegane (namreč v Stalinovem času).
Ukrajinsko
Kot se je zvedelo iz ukrajinskih literarnih krogov v Kijevu, so sovjetske oblasti baje izpustile iz zapora ali iz konlinacije 41-letnega ukrajinskega pisatelja Ivana Svit-ličnija, ki so ga pred nekaj tedni zaprli, češ da je vzdrževal zveze z ukrajinskimi protisovjetskimi organizacijami v tujini. Dolžili so ga tudi ukrajinskega nacionalizma. Izpustili so ga brez procesa.
Ta nenadna oprostitev ukrajinskega pisatelja je vzbudila začudenje, ker so bile obtožbe proti njemu precej hude in je bilo pričakovati, da bodo sovjetske oblasti uporabile proces proti njemu za to, da bodo udarile po ukrajinskem nacionalnem gibanju, ki jim povzroča skrbi. Zadnji čas se je namreč to gibanje, ki teži po večji afirmaciji ukrajinskega naroda in po njegovi večji avtonomiji, poživilo, kar dokazujejo ludi pritožbe in napadi v sovjetskem tisku.
Verjetno pa je, da sovjetske oblasti v tem hipu niso hotele »ustvariti« še enega primera »Sinjavski« in vzbuditi nove reakcije v svetovni javnosti. Poleg tega bi lahko postalo nevarno dražiti Ukrajince, ki so sicer za 50-milijonski narod zelo pohlevni, vendar pa je položaj tak, da bi lahko posta-
lo	ukrajinsko vprašanje v kratkem aktualno.
Odnosi med velikoruskim in ukrajinskim narodom so namreč vse prej kot razčiščeni, vse od časa, ko so si Rusi po bitki pri Poltavi v začetku 18. stoletja dokončno podvrgli Ukrajino. V tisti bitki je bil poražen ukrajinski hetman Mazepa kot zaveznik švedskega kralja Karla XII. Od tedaj je že večkrat prišlo do krvavih uporov in poskusov obnovitve ukrajinske države, a vedno zaman. Okoliščine so bile vedno proti Ukrajincem.
Spričo tega brezuspešnega boja za neodvisnost (ali tudi samo za dejansko avtonomijo v okviru ruske države) je zadobil ukrajinski nacionalizem ostre in nevrotične oblike, ki nekoliko spominjajo na hrvat-sko ustaštvo, vendar pa se uveljavljajo v
vprašanje
ukrajinskem nacionalnem gibanju pluralistične oblike v nasprotju z ustaštvom, ki je bilo nestrpno in totalitarno v odnosih do nasprotnikov.
Po Stalinovi smrti se je zdelo, da bo prišlo do večje sprostitve sovjetske politike glede Ukrajincev (in tudi nekaterih drugih narodnosti v Sovjetski zvezi). Toda ko je Hruščov utrdil svojo oblast, je začel spet z unitaristično politiko. Kot vse kaže, je cilj Velikorusov in sovjetske oblasti na splošno ta, da bi asimilirali Ukrajince do take mere, da bi ne čutili več potrebe po politični in gospodarski avtonomiji, kaj šele po lastni državi. Posrečilo se jim je, da so večino ukrajinskega naroda politično pa-sivizirali, vendar pa se je zlasti v inteligenčnih plasteh obdržala nacionalna zavest, kar dokazuje zdaj ravno primer pesnika Svitlič-nija in še nekaterih drugih ukrajinskih pisateljev in pesnikov, proti katerim so v zadnjih letih nastopili. Njihove ideje so tudi spet našle odmev v ljudstvu.
Poleg tega je začela kitajska propaganda izkoriščati položaj ukrajinskega naroda v Sovjetski zvezi in skuša podpihovati Ukrajince k odporu proti sovjetskemu sistemu. Vse to kaže, da ukrajinsko vprašanje še nikakor ni postavljeno ad acta in da lahko zadobi tudi akutnejše oblike, če se sovjetska vlada ne bo odločila, da začne do ukrajinskega naroda bolj realistično in modrej-šo politiko.
—•—
Gradeški župam Reverdito je razložil v občinskem odboru načrt za sanaoijo starega mesta v Gradežu. Pri tem bo pomagala dežela. Nekatere
stare hiše bodo podrli, vendar pa bo središče Gra-deža ohranilo svojo značilno starinsko podobo.
Mitja Volčič, časnikar pri RAI-Televiziji
v	Trstu, je bil odlikovan od predsednika republike i: redom komendatorja republike; za svoje zasluge, zlasti v zvezi z obiskom ministrskega predsednika Mora v Beogradu, ki se ga je udeležil kot televizijski reporter.
tfpomivii ptve Mjetoume uojne
■ ■ ■ 4 ■ ■ ■ BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916	Inž.	J.	It.	■■■
Povpraševali smo, če je kdo od 97. peš-polka, pa ni bilo nobenega z rožnatimi na-šivi, kot jih je imel naš »slavni« polk »de-mogela«. Torej smo edini ujetniki tega polka.
Binkoštna sobota, 10. junija 1916. Sonce je grelo, mi pa smo počivali na travniku, kamor smo prišli približno ob 11. uri. Vsak je pogledal, kaj je rešil pred plembo. V splošnem smo rešili le menažke z žlico, suknje, odeje, šotorna krila, čutarice, kruh in kakšno konzervo. Bolj srečni so rešili več, bolj nesrečni pa so bili brez žlice in menažke, tudi brez odeje ali česa drugega. Vsi pa smo bili zadovoljni, da smo si rešili življenje. Naša skupina se je v glavnem držala skupaj. Bili pa smo Slovenci, večinoma tržaški okoličani, nekaj istrskih Slovencev in Hrvatov, trije Furlani, vsega skupaj 40 »de-mogelarjev«; dva pa sta se nekam izgubila, najbrž k svojim sonarodnjakom iz drugih polkov, ki so bili pred nami ujeti.
Ce je v tistih časih vojak počival, je gotovo začel loviti1 uši. Bili smo jih polni. Po-
znali smo jih mnogo pasem: laške, srbske, kozaške, sibirske, bolj črne ogrske in karpatske, bolj svetle in dolge nemške in druge čiste pasme. Potem pa je bilo zelo mnogo križank: z rdečo piko na hrbtu ali od rdečega križa, podolgovate in svetle, s črnim zadkom ali generalštabne. Strokovnjaki so poznali do 15 različnih pasem. Tako prijetno je bilo sedeti na travniku, na božjem soncu in loviti uši. Travnik je visel proti potočku, do katerega smo smeli. Na drugi strani je bila straža. V potočku je bila še sorazmerno čista voda, čeprav so se umivali ujetniki tudi v gornjem toku. Prav pošteno smo se umili in precej osnažili. Opral sem vse svoje umazano perilo, med drugim tudi ruto, ki nam je prej za kozake tako dobro služila. Po 2. uri popoldne smo opazili na poti, po kateri smo prišli, vse črno ljudi. Prepričan sem bil, da so to vojaki 97. pešpolka, in upal sem, da bo m-cl njimi tudi moj, dve let' stareiši brat Janez. Bil je v štabu polka zaposlen kot telefonist. Naša skupina se je postavila blizu
PREJELI SMO
ODPRTO PISMO G. RAVBERJU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Poklicno poštenje zahteva, da so sprejemljivi za konstruktivno Ikritiko teh svojih naipaik. Toda, oprostite, ali je članek z naslovom »Uuo3que tandem abutere«, ki kar prekipeva od samiih žaljivk in natolcevanj, konstruktivna sritika? Kakšno korist more imeti šola od takega članka. Če pa šola nima koristi, (ali pa, kar je isto, vee škode kot koristi), kdo more imeti korist od tega članka, če ne Vi, ki ste ga napisali ali pa oseba, ki Vam je pri srcu (ni rečeno, da more lo biti ravno Vaša hči, ki je, kot znano, dobra dijakinja).
Mogoče (sicer ne verjamem) porečete k temu: »S člankom sem imel dober namen, loda tu pa tam mi je ušla kakšna žaljivka.« Na to odgo varjam: če ne znate brzdati svojega jezika, je bolje, da kdo drug piše članke o taki delikatni stvari kot je šola.
Pravite, da Vas ne morem odvrniti od tega, da kritizirate. Odgovarjam, da Vam ne maram (ko bi tudi mogel) preprečiti pisanja, ker imam glede svobode pisanja demokratična načela. Kot Slovencu in profesorju pa mi bo vedno žal, ko bom bral članek, ki bo pred javnostjo metal senco na slovensko šolo, nekaterim dijakom in redkim staršem pa dajal priložnost, da si to »kritiko« po svoje razlagajo in jo aplicirajo na tisto, kar se jim najbolj splača.
Prej sem rekel, da ste do neke mere omilili svoj ton. Vse je relativno! Tudi v drugem članku ste skušaili udariti, niste pa pri tetrn imeli najbolj srečne roke. En sam primer bo lo pojasnil.
Besede »non feram, non patiar, non sinarrn Vas spominjajo »na trmastega olroka, ki čepela z nogami«. V resnici bi Vas morale spominjati na Cicerona in na prvi govor proti Katilini, prav tisti govor, iz katerega ste tudi sami črpali naslov za svoj članek (vidite, kako je lahko kritizirati in kako težko je biti popoln). Cilata som se jaz poslužil izključno zaradi kontrasta z Vašim »Quousque.„«, ker sem sicer mnenja, da pri vseh teh »pogovorih« lahko mirne duše shajamo z materinščino.
Na Vaš, oprostite, nekoliko vzvišeni poziv, naj se osebno prizadeti javijo, sem se torej javil, čeprav nisem osebno (temveč kot profesor) prizadet. Prosil bi Vas samo to, da me pri vsaki Vaši eventualni pohvali na račun slovenskih profesorjev izrecno izvzamete.
Sl tem sem končal. Ne nameravam Vam več odgovarjati, ker se mi zdijo take debate po časopisju, če že ne škodljive, pa vsaj brezplodne. Odgovoril bom le v primeru, da mi Vi izčrpno odgovorite na zgoraj že vdrugič postavljeni vprašanji.
Karel Baic
vhoda na travnik, da bi videli prihajajoče. Ti so bili res od 97. pešpolka, kar smo takoj spoznali po rožnatih našivih na ovratnikih. Toda kakšni so bili ti ljudje! Če so Rusi nas »prečistili«, so te res popolnoma izropali. Mnogi niso imeli niti kap, le redki so kaj rešili. Mnogi so bili tudi krvavi.
A kdo je oni v prvi vrsti? Vsekakor je častnik. Izropan tudi on, mogoče bolj kot drugi. Kmalu smo spoznali v njem komandanta našega četrtega bataljona, ^hudobnega in zagrizenega Nemca. Ko je prišel na travnik in nas spoznal po našivih ter opazil, da smo kolikor toliko urejeni in čisti, se mu je zabliskalo, da tukaj nekaj ni v redu. Začel je kričati na nas, seveda nemški: »Vi dezerterji, boste že videli, kaj vas čaka, ko se vrnemo v Avstrijo! Viseli boste 1* Take in podobne je kvasil, par višjih oficirjev mu je pa še pomagalo. Tedaj se zopet poja-
vi	Tortul iz Medeje, postavi se pred podpolkovnika in zakriči: »Koš te vol, m...?« in mu prismodi dve klofuti. Tega komandant bataljona ni pričakoval in tudi ostali častniki ne. Torlulove klofute podpolkovniku so bile uvod v splošno pretepanje čast-n;kov. Kdor je imel koga na žolču, si ga je privoščil.
(Dalje)
ZEMA m BOM
STARŠI, VARUJTE OTROKE PRED ZLOČINCI!
Pred dnevi je poročal ves italijanski dnevni lisk o strašna usodi 11-letne deklice Rinalde Bo-sio, ki je postala žrtev mladega zločinca. Ko se je mala Rinailda vračala prejšnjo soboto iz šole kjer je bila še izprašana za red, jo je na samem napadel 17-letni fantalin, jo posilil in nato zadavil. Še prej pa jo je s kamnom udaril po glavi, da je strl njen upor. To se je zgodilo v vasi Ser. ra, okrog 20 kilometrov od Saluzza v Piemontu. Torej v sorazmerno mirnem kraju, kjer se zgodi le malo hudih zločinov.
Toda podobne zgodbe lahko beremo dan za dnem. Dogajajo sc tako v Italiji kot drugod. Ne-davno so obsodili v Angliji nekega mladega moškega in njegovo prijateljico na dosmrtno ječo, ker sta umorila voč otrok, med njimi majhno deklico, katero sta cole ure mučila in snemala njene grozne krike in prošnje na trak. kateroga ie policija potem zt.plenila in ki je služil kot dokaz na sodišču.
Vse to dokazuje, da mnogi starši premalo pazijo na svoje otroke. Res je, da ni mogoče biti vedno za njimi. Toda kolikokrat bi oče ali mati lahko pospremila otroka na kaki njegovi poti no 'kakem samotnem kraju, če bi jima ne bilo bol priielno ostati doma in brati časnik ali se ukvarjati s čim drugam. Res je, težko je živeti z občutkom, da se neprestano plazijo okrog nas zločinci, ki strežejo po življenju našim otrokom. Saj to morda tudi ni res, vendar na je le bolie, da nc puščamo otrok zvečer samih ven. in da jib tildi podnevi ne pošiljamo po naročilih, ki jih peljejo skozi kake samotne kraje. Ce že morajo iti v kaik krai, jih pospremimo vsaj čez najbolj samotno področje aili jim pojdimo naproti. Ali pa jim vsijj poskrbimo za spremstvo, četudi le enako starega oirolka. Morilec Rinalde Bosio je več kot deset dni zasledoval ubogo deklico, pa1 si je ni upal napasti, ker je bila vedno v družbi sošolke. Tisti usodni dan pa je šla Rinalda' sama domov, ker se ie sošolka zadržala z nekim naročilom. In tako jo je doletela grozna smrt.
Marsikateri olroik bi bil lahko ostal živ, če bi mu bili starši posvetili dovoli skrbi. V primeru Rinalde nc zadene mater (bila ie nezakonska) nobena krivda, ker je bila v času nesreče na delu. A koliko ie takih, ki si bodo morali vodno očitati da bi bili lahko preprečili smrt svojih otrok, če bi bili r.ialo manj komodni in bi jim bili šli pravočasno naproti, ko so se sami vračali domov.
Za morilci otrok bi morala biti določena najini jša kazen, kar jih dopusti kazenski zakonik, ker ne gre pri tem niti za umor v afektu niti za zločin iz revščine ali izžaljenega ljubezenskega čustva. ampak za dejanje na jnizkotnejše mentalitete. Ce bi jo označili za živalsko, bi hudo užalili živali. Ta,k človek ne zasluži drugega, kakor da ga človeška družba za vedno izloči iz sebe in osami ler ga prepust: njegovi vesti. Hkrati pa ie tudi družba dolžna, da preventivno zavairuie, kolikor more, starše in otroke pred takimi zločinci
KAJ POMAGA PROTI KOLCANJU?
Včasih nas nenadno in brez pravega povoda popade kolcanje. Včasih je temu kriva nenadna ohladitev, včasih kaj drugega, česar ne vemo. Kolcanje je mučno in nadležno, tudi če nas popade, doma, včasih tudi boleče. Se nadležnejše je, če nas popade v družbi. Da ga hitro ustavimo, priporočajo ameriški zdravniki enega naslednjih pripomočkov :
I.	Držite glavo nagnieno nazaj nje, kolikor največ morete.
Dihajte zelo ploboko in naglo.	•
3.	Sesajte led, če pa tega nimate pri roki, pa iz-pijte pol kozarca mrzle vode, ne da' bi vmes vdihnili.
1	Izpjite kozarci tople vode brez dihanja.
5. Na trebuh nad želodcem si polagajte zelo mrzle ali zelo vroče obkladke.
6. Iztegnite jezik daleč iz ust in kanile nanj nekaj kaplic limonovega soka.
Še nekaj o kopanju in sončenju
O lem, kako obvarovati kožo pred opeklinami ■n lepo porjaveti, smo že spregovorile. Sedaj bi
vas rada spomnila še na nekaj, in sicer na depilacijo (razdlačiitev) nog. Menda boste vse priznale, da kosmate noge niso ravno lepe, in to velja tako za mlade kakor za starejše. Nc bi vam svetovala, da si noge brijete ali drugače same pulite dlake in ne. da uporabljate za to razne kreme. Prvič zato ne, ker lahko v primerih občutljive kože nastopijo vnetja, in drugič, 'ker dlake potem še bujneje rastejo. Najboljši način puljenja dlak je s pomočjo hladnega ali toplega voska posebne vrste, s katerim dobesedno iztrgamo dlako iz kože. To operacijo seveda same ne moremo opraviti; splača pa se nam stopiti v dober lepotni salon, kajti vsaj za dva do tri mesece bomo potem brez skrbi, kar zadeva estetiko naših nog. Pa tudi strošek ni velik: od 1000 do 1500 lir. Poleg tega se ob vsaki taki depilaciji oslabijo korenine dlak in jih je Iroba puliti vedno bolj poredko.
MARTINA
Herbert von Karajam bo v prihodnji sezoni dirigiral 17 koncertov Berlinskih filharmonikov in berlinski festivalski koncert z Nathanom Mil*tei-nom kot solistom, kot dirigent pa bo gostoval tudi v Parizu, Londonu, Firencah in na velikonočnem festivalu v Salzburgu.
Iz kulturnega žlvl/onja
BENEŠKA BIENNALA ODPRTA
V torek so odprli v Benetkah — zaenkrat samo za časnikarje in kritiko — 33. Mednarodno umetniško biennalo. Ob tej priložnosti se je zbralo v Benetkah okrog 500 umetnostnih kritikov in posebnih dopisnikov dnevnikov in revij z vsega sveta. Navzoči so bili tudi radijski in televizijski poročevalci 24 radijskih in televizijskih omrežij. Na biennali je letos zastopanih 37 držav, od katerih jih ima 28 lasten paviljon.
UMRL JE FILOZOF HOCK1NG
V nedeljo je umrl v mestu Madison v New Hampshireju ameriški filozof Wil!iam Ernest Hocking. Slovel je kot eden največjih ameriških filozofov. Ustanovil je lasten filozofski sistem, imenovan objektivni idealizem ali tudi nemate-rialistični realizem. Že s svojo prvo knjigo »Pomen Boga v človeški eksistenci«, ki je izšla leta 1912, se je uvrstil Hocking med glavne ameriške mislece. Od tedaj je napisal še mnogo knjig in na stotine člankov. Bil je eden izmed glavnih predstavnikov težnje, da bi osvobodili filozofijo ožin učenjaških krogov in jo spravili v stik s konkretnimi problemi modernega sveta.
Za svojo knjigo »Civilizacija bodočega sveta«, v kateri se je zavzemal za civilizacijo, ki bi temeljila na zavezništvu velikih religij, je dobil leta 1957 mednarodno nagrado »Leconte du Nouy«. Odlikovali so ga tudi s številnimi častnimi doktorati.
IX. športni teden „Bora
in zadržujte diha-
TEKMOVANJE V PLAVANJU
Datum tekmovanja: petek 16. in sobota 17 septembra (če v teh dneh bazen ne bo na raz polago, prireditelj lahko spremeni datum).
Kraj tekmovanja: Občinski pokriti bazen »B Bianchi« v Trstu.
Urnik tekmovanja bo naknadno objavljen!
Program tekmovanja:
1. kategorija: Otroci (O) (deklice in dečki skupaj), lahko nastopajo samo v svoji kategoriji. Rojeni 1. 1957 ali kasneje!
33 m v poljubnem slogu.
2. kategorija: Naraščajniki (NI) in naraščajnice (NE) skupaj, rojeni I. 1954, 1955, 1956, lahko nastopajo samo v svoji kategoriji!
33 m v poljubnem slogu.
I. kategorija: Mladinci (MI) in mladinke (ME) ločeno, rojeni 1. 1951, 1952, 1953, lahko nastopajo v obeh svojih panogah in v eni panogi (vključno štafeti) med člansko konkurenco! 33 m prosto — 33 m prsno.
4.	kategorija:: Člani (MO) in članice (ŽE) ločeno, rojeni 1. 1950 ali prej, lahko nastopajo: ženske v vseh disciplinah; moški: vsak dan v dveh disciplinah in v 1 štafeti!
Zenske:
33 m prosto 33 m prsno štafeta 4x33 m prosto
moški:
33 m delfin (ali metuljček)
66 m prosto 66 m prsno 06 m hrbtno 200 m prosto štafeta 4x66 m prosto štafeta 4x33 m mešano
Spored prvega dne:
33 m delfin (ali metuljček(, 200 m prosto, 66 m hrbtno, 4x66 m prosto 2E — 33 m prosto Mi — 33 m prosto ME — 33 m prsno
Spored drugega dne:
O — 33 m poljubno NI/NE — 33 m poljubno MI — 33 m prsno
ME — 33 m prosto ZE — 33 m prsno, 4x33 m prosto MO — 66 m prsno, 66 m prosto, mešano.
4x33 m
Vpisovanja za plavalno tekmovanje bo organizator sprejemal v dneh:
9., 10. in 12. septembra na svojem sedetu! Organizator je na razpolago za pojasnila itd. vsak ponedeljek od 21. ure naprej!
REZULTATI ATLETOV OLYMPIE za pokrajinsko prvenstvo dne 11. junija v Gorici in 12. junija v Tržiču, Kategorija Mladincev je dosegla sledeče točke:
Tek na SO m: 4) Komavli Silvan 13”6; met diska (1,750 kg): 1) Podberšček Edi 42,24 m; tek na 300 m: 5) Stergulc Marko 44"4; tek na 2000 m: 2) Palla Gvido 7000"; skok v višino: 3) Fantini iSlvan 1,50 m; tek na 300 m zapreke: 2) Komavli S. 43”8; met krogle (6 kg): 1) Podberšček E. 12,42 m; tek na 1000 m: 2) Stergulc M. 3’02”8, 3) Makuc Marcel 3’05''3.
Tekmovanje naraščajnikov:
Tek na 60 m zapreke: 2) Mcrmolja Franc 9”9-skok v višino: 1) Di Nalo Benediki 1,63 m; tek na 80 m: 2) Mcrmolja F. 10”5; met krogle (4 kg): 1) Spazzapan Peter 12,90 m; skok s palico: 1) Kogoj Jože 2,60 m.
V soboto 11. junija so odbojkarji 01ympije tekmovali v Trstu na deželnem odbojkarskem prvenstvu kategorije Naraščajniki. To je nova kategorija, h kateri spadajo letnik 1949 in mlajši. Olvmpija je bilo edino moštvo iz goriške province, ki se je udeležilo tekem. Tekmovala so še naslednja moštva: finalista iz tržaške province Bor in ENAOLI ter CSI Friuli iz Čedada, škoda, da se je tekmovanje vršilo tako pozno oziroma prav pred zaključnim izpitom nižje srednje šole, tako se ga nekateri fantje niso mogli udeležiti.' Naraščajniki 01ympije so prvič nastopili na tekmah, pa so se kar zadovoljivo odrezali (Brajnik Rajko, Pivk, Špacapan Bernard in Peter, Rosi Levin, Frandolič Darij).
Rezultati: CSI : 01ympija, 2:0 (15:12, 15:3); ENAOLI : 01ympija, 2:0 (15:7, 15:2); Olvmpija Bor, 2:1 (15:8, 12:15, 15:8).
01ympija je zasedla tretje mesto.
1/lVffifi |
WILKIE COLLINS %V»*.V«V.V.V.V*V»V»V»
»Hura, stari grenadir! Hura, šampanjec!« In sva ga izpraznila steklenico in nato še eno. Napijala sva francoskemu vinu, starim grenadirjem, pogumnim Angležem, Veliki armadi, velikemu Napoleonu, družbi v igralnici, croupieru in njegovi ženi in hčerkam pod pogojem, da jih ima, vsem ženskam na splošno in končno sploh vsakomur na svetu. Po drugi steklenici šampanjca sem bil tako razžarjen in razvnet kot še nikoli v življenju. Je bila to morda posledica razdraženosti. ki se je polotila vsega mojega živčnega sistema ali je bil moj želodec tisti večer posebno v neredu? Morda pa je bil šampanjec posebno močan? Zakričal sem:
»Še eno steklenico, slisiš, stari junak od Austerlitza!«
Stari vojak pa je majal z glavo in buljil vame s svojimi krvavimi očmi, da so mu skoro skočile iz glave, si položil umazani kazavec na vdrti nos in slovesno izjavil:
»Kavo!«
Nato je odhitel nekam v notranjost hiše.
Kot se je zdelo, je imela beseda »kava«, ki jo jc izustil čudni veteran, kar čarovni učinek na vso družbo v sobi. Vsi hkrati so vstali in odšli. Verjetno so računali, da se bodo okoristili z mojo pijanostjo, ko pa so videli, da me je skušal moj novi prijatelj dobrohotno obvarovati pred pogubno omamljenostjo, so izgubili upanje, da bi se mogli polastiti mojega priigranega denarja, in so rajši izginili. Ko se je moj prijatelj vrnil in spet sedel k mizi meni nasproti, sva bila sama v sobi. V sosednji sobi sem lahko opazil croupiera, ki je molče večerjal. Bilo je še tiše kot prej med igro.
Nenadna sprememba pa je nastopila tudi v starem vojaku. Postal je hudo slovesen in ko je začel spet govoriti, ni nič več kričal »tisoč strel!«, nič več ni tleskal s prsti in vzhičeno vzklikal. Govoril je v skrivnostno zaupnem tonu:
»Poslušajte, moj dragi gospod, poslušajte nasvet starega vojaka. Naročil sem gospodinji te hiše, ki je zelo prijazna ženska in genialna kuharica, naj nama skuha posebno močno in dobro kavo. Izpiti morate to kavo, da sc boste znebili svoje duševne razburjenosti, preden odidete domov. Morate jo izpiti, dragi prijatelj! Z vsem tem denarjem v robcu je vaša vražja dolžnost, da pridete k pravi zavesti. Razni odlični gospodje so bili priče, kako velikansko vsoto ste nocoj priigrali, in čeprav so z gotovega stališča zelo dostojni in res odlični gospodje, so vendar tudi smrtniki in imajo svojo ljubo šibko stran. Je treba reči še kaj več? Ah, ne, ker me dobro razumete. Zdaj, ko! se boste spet bolje počutili, morate poslati po kočijo in dobro zapreti vsa okna, ko boste sedeli v njej, Kočijažu pa recite, naj vas pelje domov samo po širokih in dobro razsvetljenih ulicah, če boste tako napravili, boste vi in vaš denar srečno prispeli domov. In jutri boste hvaležni staremu vojaku, da vam je dal tak pošten nasvet.«
Prav ko je končal, so prinesli kavo, že nalito v dve skodelici. Moj ljubeznivi tovariš mi je s poklonom podal eno, in ker sem bil res žejen, sem jo na dušek izpil.
Takoj nato pa se mi je zavrtelo v glavi in začutil sem še hujšo omotico kot prej. Vsa soba se je^ačela divje vrteti okrog me-
►o^fef§c» 2
ne in stari vojak se mi je zdel, kot da se guga na gugalnici gor in dol. Bil sem napol oglušen od silnega zvonenja v ušesih in čutil sem, kako se me lotevata popolna nemoč in zmedenost. Dvignil sem se s stola, a sem se moral oprijeti mize, da nisem padel. Zajecljal sem, da mi je strašno slabo, tako slabo, da ne vem, kako bom prispel domov.
Stari vojak pa je dejal, in imel sem občutek, da se celo njegov glas guga gor in dol: »Moj dragi prijatelj, bilo bi blazno, če bi hoteli domov v takem stanju. Prav gotovo bi izgubili svoj denar. Z največjo lahkoto bi vas kdo oropal in umoril. Jaz bom spal tukaj. Prenočite tudi vi tukaj. V tej hiši 'majo imenitne postelje. Naročite si eno. Tako boste prespali učinek vina in jutri zjutraj boste lahko varno odnesli domov svoj dobitek — jutri zjutraj, ko bo že velik dan.«
Jaz sem imel v glavi samo dve misli: to, da ne smem izpustiti robca, polnega denarja, in to, da moram takoj nekam leči in se pogrezniti v krepčilno spanje. Tako sem pristal na predlog o postelji in pr H ponu-deno roko starega vojaka. V drugi pa mi je bingljala culica z denarjem. Tako sva šla za croupierjem po raznih hodnikih in stopnicah navzgor v sobo, kjer naj bi prespal noč. Bivši vojak mi je prisrčno stisnil roko in predlagal, da bi skupaj zajtrkovala, nato pa je spet odšel s croupierjem in me pustil samega.
Stopil sem k umivalni mizi in izpil nekaj vode iz vrča, ostalo vodo pa sem izlil v unti-talnik in potopil obraz vanj. Potem sem sedel na stol in se poskušal zbrati. Kmalu sem se počutil bolje. Prehod iz zatohlega vzdušja v igralnici v hladni zrak sobe, v kateri sem se znašel, je dobro del mojim
Kako so misijonarji
Pred kratkim je objavil miinchcnski dnevnik »SLiddeutsche Zeitung« zanimivo poročilo o delovanju bavarskih katoliških misijonarjev v prekomorskih deželah. Zlasti MLin-chen je važno izhodiščno mesto za misijonsko dejavnost.
Poročilo je navajalo med drugim, da so bavarski kapucini v nekaj desetletjih pripravili Indijance v svoji misijonski pokrajini Araukanija v južnem Čilu do tega, da s opustili primitivne oblike življenja, ki so spominjale še na življenje v kameni dobi, in se kot poljedelci stalno naselili. Prej so se klatili po pragozdih, oboroženi s fračami za lučanje kamenja in z lokom in puščicami, ter bili odvisni samo od slučajne lovske sreče. Izpostavljeni pa so bili tudi preganjanju, ker so jih beli naseljenci smatra-
li	za nevarne. Tako jim je grozilo uničenje.
Misijonarji so se toliko časa trudili, da je čilska vlada objavila leta 1928 zakon o varstvu Indijancev in določila Indijancem v Araukaniji rezervat, ki je velik kot nemška dežela Hessen. Zdaj vzdržujejo misijonarji v rezervatu med drugim 208 osnovnih šol, ki jih obiskuje nad 25.000 učencev, deset nižjih srednjih šol za dečke in deklice, obrtne učilnice, semenišča, strokovne šole, otroške domove in še razne druge ustanove,
pljučam; in za moje oči skoro enako osvežujoča sprememba od ostre svetlobe plinskih luči v igravnem salonu na bledo, mirno brlenje sveče v moji spalni sobi je čudovito okrepila poživljajoči učinek mrzle vode. Omotica me je zapustila in spet sem se začel čutiti kot razumno bitje.
Moja prva misel je bila, kako tvegano je prespati vso noč v hiši, kjer je igralnica; toda druga misel je bila ta, da bi bilo še veliko bolj tvegano, če bi skušal zapustiti hišo, ko je bila že zaklenjena, in iti sam, domov ponoči po pariških ulicah, s tako ve-l'ko vsoto denarja pri sebi. Na svojih potovanjih sem večkrat spal še na slabših krajih. Tako sem sklenil zakleniti, zapahniti in zabarikadirati vrata sobe in počakati jutra.
In tako sem tudi storil. Zavaroval sem se pred vsakim poskusom vloma v sobo. Pogledal sem pod posteljo in v omaro. Preizkusil sem, če je okno dovolj trdno zaprto, in ko sem se prepričal, da je vse v redu, sem si slekel vrhnjo obleko, postavil šibko brlečo svečo na kamin v kupček pepela od požganih polen in zlezel v posteljo. Robec z denarjem sem položil pod zglavnik.
Toda kmalu sem začutil, da ne le ne bom mogel spati, ampak da sploh ne bom mogel zatisniti očesa. Bil sem čisto buden in tresla me je huda vročica. Vsak živec v meni je drgetal — in vsak moj čut se je zdel nenaravno zaostren. Pokašljeval sem in se prevračal po postelji, preizkušal vse mogoče lege in stalno iskal najhladnejše kotičke postelje, ne da bi mi kaj pomagalo. Zdaj sem prekrižal roke na telesu, pa jih spet položil podse, zdaj z vso silo stegnil noge do konca postelje, pa jih spet skrčil tako visoko k bradi, kot je le šlo. Stresel sem svoj zmečkani zglavnik, ga obračal na hladno stran, ga poravnaval in legel na hrbet, potem pa sem ga spet odločno prepognil, ga postavil po koncu ob steno postelje, se s hrbtom naslonil nanj in poskusil s sedečo držo.	(Daljel
pomagali Indijancem
ki skrbe za vzgojo in socialni napredek Indijancev.
Mladi misijonarji se morajo že v domovini, še pred odhodom v misijone, učiti jezike ljudstev, med katerimi bodo delovali. Seznanjajo se tudi s tamkajšnjimi zemljepisnimi in etničnimi razmerami, z navadami, vero in ljudsko umetnostjo tistih ljudstev. Misijonski bratje — neduhovniki — pa se uče raznih obrti in poljedelstva, da pomagajo potem domačinom in misijonom. Oboji, duhovniki in bratje neduhovniki, pa se morajo tudi učiti, kako pomagati v primerih bolezni in kako skrbeti za lastno zdravje v drugačnem podnebju, pa tudi spoštovanja do mentalitete primitivnih narodov in potrpežljivosti.
V	misijonih v Afriki in Aziji deluje tudi precej slovenskih misijonarjev in misijonark, katerim pa posveča slovenska javnost vse premalo pozornosti in jih premalo podpira, četudi so ravno oni med tistimi, ki najbolj častno in najlepše zastopajo slovenski narod v svetu in pomagajo »zaostalim« ali »nerazvitim« narodom. O pomoči takim narodom se sicer tudi med Slovenci in zla-sti v slovenskem tisku veliko govori, a veliko ljudi med nami še vedno misli, da so dolžni dajati tako pomoč le drugi in da so pozivi k taki pomoči nas ne tičejo. S. B.