Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 22.
ček. račun št. 12.860 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Desenice, 15. novembra 1937
Ne bojimo se resnice

Nam nasprotne grupe in listi hočejo s svojim govorjenjem in namigavanjem v tisku med nami vsemi ustvariti za pravo resnico ogoljufano javno mnenje, da so ljudje iz katoliškega tabora tisti, od katerih prihaja vse, kar je hudega nad naš kraj, zlasti pa nad naše delavstvo prišlo.
Interesi širokih slojev prebivalstva so bili prodani podjetju za ceno malih prijateljstev z nekaterimi delodajalskimi gospodi, za nekatere neznatne denarne zneske za naše cerkvene ustanove, da, za samo prijazno besedo. Tako hite zatrjevati vsakomur, kdor jih hoče poslušati. Ni jim pa za resnico. Zato jim pa je, da bi zbegali katoliške vrste, jih napravili malodušne in nezaupne do njihovih lastnih pokretov in ustanov.
Naše vrste pa so v vseh preteklih letih bile nekako nezlomljivo vsega domačega zdravega javnega življenja, kjer ni bilo nikdar možno govoriti o kakih kornpcijskih aferah in izdaj-^vih. Nam se ni moglo očitati nikdar, da bi naši delavci svoje tovariše iz tovarne metali, kakor so to delali marksisti. Naši delegati niso pred uci-avniini svetniki, niti generalnimi ravnatelji izjavljali, da se ne potegujejo za interese delavstva vpričo zaupnikov nasprotnih grup. Drugi so tako delali! Mi nismo upropastili nobenih »Stan in domov«. Drugod so propadli. V naših vrstah se niso" prale razne afere zaradi masti in poneverjenj javnega denarja. Zaupniki in funkcionarji drugih so bili zato pred sodiščem. Mi nismo prodajali zahrbtno ob prilikah znanih političnih nasilnih volitev s strašilnimi namigavanji delavskega prepričanja najbolj protiljudskeniu režimu. Mi smo takrat trpeli in bili preganjani, drugi pa so se nam smejali! Bili
smo tudi pri podjetju neupoštevani. Z metodami, ki niso bile in niso naše, so hoteli drugi priti na površje. Toda časi so se spremenili, ljudje so spregledali in strah jih je obsodbe.
Zato hite pobirati kamenje laži in hočejo to blato zmetati na našo katoliško skupnost.
Mi pa se resnice ne bojimo in vemo, da bo tudi to blato padlo nazaj na obrekovalce.
Kes je, mi priznavamo radi koristi in v skupnem interesu vsega delavstva smo se trudili in se še danes, da bi podjetje KID moglo neovirano graditi nove obratne objekte in jih tudi zaposliti. Stotine delavcev živi od te nove podjetnosti.
Res je, prosili smo podjetje in zahtevali od njega, da da k našim cerkvenim ustanovam dolžni del. Dalo je za župno cerkev vsega 2C8.(tCC din, prispevalo je za nabavo orgel "О.вЗО din, mesečno daje še iz časov prejšnjega režima po zakonu dolžni prispevek za naša dnevna zavetišča, kjer je večina delavskih otrok brezplačno, mesečno po 600 din. To smo prejeli in prejemamo. To nam je bila tovarna po davčni moči in po zakonu dolžna dati. Niti dolžnega dela nismo prejeli vsega.
Ni pa nam bilo treba in nismo zato niti enkrat za las stopili s svoje poštene poti in smo celo takrat na različne načine varovali prestiž in koristi ljudstva, zlasti delavstva, kolikor smo mogli, ko ga ono samo po svojih grupah ni znalo dosti varovati.
Naše roke so čiste, mi se zato ne bojimo resnice, ker blato, s katerim hoče kdo nas omadeževati, pada nazaj na tiste, ki mislijo, da so vsi laki, kakršnih so v svojih vrstah navajeni.
Za jeseniško glasbeno matico
Mttlo je most v naši državi, ki i)i i na-1 a glasijo lako široko zasnovano kot naše jescnico. katere ne štejejo niti desef tisoe prebivalcev. Ako odštejemo še ono glasbo, ki je poklicna in kot taka pod državno upravo (t. j. vojaška in operna glasba), predujačijo Jesenice celo pred prestol-ninii mesti naše države. Na lak razvoj smo povsem lahko ponosni zlasli še zaradi lega. ker je vse zgrajeno na naših knllurnih društvih.
Da se ludi oslala javnost izven Jesenic pouči o našem glasbenem ustroju, ji podajamo analizo istega.
Jesenice imajo danes sledeče glasbene edini-ce: Instriiiiicntnlnn glasba: 1 močne vojaške orkestre (godbe na pihala), s povprečno zasedbo vsakega po >0 do % mož. j ri salonske orkestre, ki pa po svojih zusedbaii niso več salonski orkestri. nego dvojni orkestri, t. j. spojitev salonskega in malega simfoničnega orkestra. Dalje en godalni orkester, mladinski orkester, dva jazz orkestra ter več zasebnih šramel-kvartetov. triov ill posameznikov.
Vokalna koncertna glasba: 3 moških zborov, 2 mešana zbora. 2 mladinska zbora.
Vokalna dramatična glasba: Tudi v tej glasbeni panogi se je začelo orali ledino in je bilo v zadnjih letih uprizorjeno v Krekovem [prosvetnem domu že več ali manj uspelih operet. 1'rav tako je bilo uprizorjeno nekaj operet v Sokolskem društvu.
Vse te glasbene edin ice so v okviru samega mesta Jesenice. Pri tem pa ne smemo podcenjevati Javornika. lirnšice in druge okolice. Iz navedenega je razvidno, da so Jesenice res pravo glasbeno središče. Obžalovati pa je, da ta nadarjeni gorenjski narod še do danes nima lastne glasbene šole. iz katere bi črpal popolno tehnično. estelično in teoretično znanje ter s tem dosegel umetniško popolnost, s katero bi nas lahko doma in v tujini častno zastopal, j a pot bi bila edina in najkrajša, ako hočemo, da postanemo ludi na kulturnem polju pomembno obmejno jnesto.
Ideja za ustanovitev lastne glasbene šole je
Z Jesenic
Nedeljska sv. maša ob 5 zjutraj bo vsako nedeljo in vsak praznik v /iipni cerkvi. Zaradi neprestanega obratovanja v Kil) so se namreč prilike tako spremenile, da ni mogoče stotinam delavstva, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim, če čas službe božje ostane nespremenjen samo ob urah, kakor je bil doslej. Tudi moramo računati, da vsako nedeljo z jutranjimi vlaki, ki odhajajo z Jesenic, zapušča naš kraj vsaj po dvesto potnikov v najrazličnejše smeri. Težko jim je ])otem na kraju cilja loviti čas za izpolnitev svojih obveznosti, če jim S|)loh morejo zadostiti. Da tako v teh razmerah versko življenje ne hira, bo vpeljana zgodnja jutranja maša (tiha in brez govora). Delavci, ki odhajajo v službo, naj prihajajo kar v delavni obleki.
Na božje njive je nocoj pri.šla pomlad .. . Kot vsako leto, nič drugače, je bilo tudi letos na Vse svete iia našem pokopališču. Kn sam velik vrt jesenskega cvet ia in lučka pri lučki. Tudi naš delavec, vajen le robatih besed in težkega dela, ima čuteče srce in globoko vero. Ne kaže na vsak korak svoje notranjosti, a iz skrbno negovanih grobov si čutil toplino duše jeseniškega kovinarja.
Dopoldne na praznik Vseh svetih je godba Krekovega prosvetnega društva zaigrala na grobu svojega nepozabnega ka|)elnika delavca Janeza Kepinca dve žalostin-ki. — Množice so se ves (lan vsipale na |)okopa-lišče. Popoldne je v okviru cerkvenih slovesnosti na pokopališču zapel cerkveni zbor, pomnožen s člani pevskega zbora »Save« in »Sloge«, tri globoko občutene pesmi. Zbor je vodil naš tovariš organist Joško Kelvišar.
Ta dan smo se spomnili vseh tistih, ki so z nami delali in trpeli in so bili nenadoma odpoklicani v večnost. Tega je pritisnil žerjav, drugi je padel z visokega ogrodja... V dneh, ko se spominjamo v preteklem letn umrlih, sto-
pajo tudi pred nas jasno zapisane besede: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva!
Ponovno opozarjamo na mladinski izvencer-kveni pevski zbor, ki ima svoje vaje vsak torek ob dveh v župnijski dvorani. Starši, pošiljajte otroke pevce k tem vajam, da ustvarimo dober mladinski in pozneje splošen cerkveni jiev-ski zl)or.
Harmonij v cerkvi na Savi. Čeprav še ni dolgo, kar je bil nabavljen v savsko cerkev novi harmonij, je ta zaradi slabe izdelave že skoraj popolnoma odpovedal in nikakor več ne ustreza svoji nalogi. Treba ga bo nadomestiti z novim, močnejšim in boljšim.
Veliko je število bolnikov, ki že mesece in mesece ne morejo zapustiti svojih stanovanj. Kar bridko je človeku pri srcu, ko čuje njihove tožbe, kako težko jim je. ko ob razuili cerkvenih slovesnostih in ])raznikih ne morejo zadostiti svojemu verskemu čustvovanju. Nehote se človek ob takih |)ri-likah spomni onih stotin. ki so zdravi in čili, pa gredo mimo cerkve, kakor da je v njih za nje sama nesreča doma. Tem bolnikom bi se dalo versko življenje delno izpopolniti z rednimi prejemi sv. zakramentov. /lasti bi bili za to pripravni prvi petki v meseca. Naj zato bolniki sami in njihovi svojci
I »oskrbi jo, da bodo vsi, :i so v bolezni tolažbe potrebni, mogli najti v teh petkih tolažila v srcu (iospodoveni.
Pevsko in glasbeno društvo »Aljaž.« je na občnem zboru dne 5. novembra spremenilo svoj naslov v »(Hedališko (Iruštvo«. Občni zbor je bil zelo številno obiskan in je na njem bilo podanih mnogo stvarnih j)redU)gov Za poživitev odrskega delovanja gorenjskega prosvetnega l)rvaka. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen dolgoletni in pri-ljtd)ljeni društveni delavec g. Lojze 1'oženel, uradnik KID. i^elinio društvu v novem ])oslov-nem letu mogočnega razmaha in uspešnega dela v gojitvi slovenske katoliške kulture in narodnega jezaka.
Obrni zbor stavbne zadruge Družina in dom« je bil pretekle dni. Zadruga je kljub mnogoterim oviram v |)retekli poslovni dobi vztrajno delata na svojih nalogah za postavitev nove delavske stanovanjske kolonije. Pri|)ra\ilu je vse potrebno, da bo mogla v zgodnji spomladi stopiti akcija tudi na zunaj vidno k ustvarjanju zadružnega programa. \
bila že večkrat predmet razprave v bivši naši mestni upravi, toda to delo je iz nam neznanih vzrokov zaspalo in tako spi iz dneva v dan, iz leta v leto ter čaka kralja Matjaža, da ga iz spanja zbudi.
Sveta dolžnost pa je tndi tovarne KID na Jesenicah, da to akcijo od svoje strani podpre, ako nima za cilj samo svoje materialne koristi, zlasti ker bi bila ta šola predvsem v dobrobit in napredek njenega nameščenstva in delavstva, kateri so jedro Jesenic in okolice.
Kolik zaklad za Jesenice bi bila popolna glasbena šola, si lahko predstavljamo, ako vemo, da je dobro izvajana glasba tudi najboljše in najuspešnejše propagandno sredstvo. Najboljše propagandno sredstvo zaradi tega, ker se z njo najlaže izraža čustvenost in lepota dnše vsakega naroda. Na ta način se obenem dosežejo tudi prisrčne prijateljske vezi, ki koristijo predvsem gospodarstvu in tujskemu prometu.
Iz obmejnega stališča pa bi bila ta glasbena šola na Jesenicah velika nioriilna opora našim rojakom onkraj Karavank in Julijskih Alp. I eliten in viden dokaz bi ti naši rojaki onkraj meja imeli, da nismo Slovenci, oziroma Jugoslovani tako nazadnjaški narod, kakor nas slikajo njihovi gospodarji. Iz tega obmejnega stališča, ako že ne zaradi splošnih kulturnih ozirov, pa bi bila dolžnost tudi državne blagajne, da svoj delež prispeva za dograditev, odnosno ustanovitev te naše šole.
Predstavljati si moramo, da je vsak začetek težak in da bo tudi tu treba dosti volje in dela, zlasti ker bo morala biti ta šola že takoj v začetku toliko popolna, da bo mogla zadovoljiti vso pri nas zainteresirano glasbo, vokalno in instrumentalno.
Zatorej vsi stvarno na delo, ker le v skupnem delu lahko hitro pričakujemo pozitivne graditve te kulturne ustanove.
Prekletstvo nedeljskega dela (N..i.ije ...i
\ našem zadnjem sestavku smo čitali resnično izjavo delavca, ki je na večer svojega življenja spoznal, da mu je nedeljsko delo vzelo še to, kar je prej imel. Pojdimo danes naprej in si oglejmo položaj človeka, ki trpi še danes mnoge bridkosti — lahko rečemo — na posledicah nedeljskega dela.
kmalu bo minilo 20 let, odkar je prevzel mlad gospodar iz varuhovih rok svoje imetje. Z vso silo se je pognal v delo. Za tovarniškim delom se je vrstilo delo doma. na polju, v gozdu itd. 1 oda pohlep je premotil mladega in krepkega moža, da je začel pozabljati na Gospodov dan. Nedeljo za nedeljo je začel uapre-gati svojo vprežno žival, nedeljo za nedeljo je
odhajala tudi vsa družina na tlelo v gozd, v pohujšanje sosedom in drugim. Seveda, v tem položaju zmanjka časa za besedo in službo božjo ter tudi za dobro čtivo. Niti ga ni več za nujno potreben počitek. Zaradi trajnega nedeljskega dela je prišlo v družino celo krdelo nadlog. .\a moža je padla bolezen, skoro neozdravljiva, tako da sedaj komaj še za preživljanje nujno ])0-trebno delo vrši. Zaradi opuščanja verskih dolžnosti je sledila moralna ])ropast družine, medsebojna odtujitev moža in žene, kar zopet nujno pospešuje gospodarsko jiropast, katero vedno nosi s seboj nedeljsko delo. Pomnimo, da se Bog Ijosebno ]ii'i tej svoji zapovedi ne da zasmehovati!
Pozdravljeni I
Luč vstaja izza gorti. Mladi slovenski katoliški delavec se hudi v novo življenje. Nič več ne gre vse tako samo po površinah življenja, ki izpričuje plitvost duha tistih, ki tako življenje živijo.
M lad i rod je vrgel svoje mreže na globoko. Sovražniki vernega naroda, ki so ribarili v kalnem. med nepoučenimi, so ga prisilili, -da misli vse bolj iskreno, vse ])olj jasno in dosledno.
I rrl)a jo, (la sk'herni katoliški di'lavcc pozna trnicljc lastnega življenja in skupnih organizacijskih smeri. .Mora pa prepoznati tudi vse nakane do zbesnelosti zagrizenega nasprotnika.
\ tem praven je začelo izhajati glasilo mladih slovenskih delavcev pod naslovom: Mi mladi delavci . Pozdravljamo novega sovrstnika in sodelavca za zmago naših načel z geslom: .Načelno brezkompromisnim zmaga!
Zavrnjen Izumitelj
/a utemeljitev naslova je potrebno, da najprej obvestimo našo javnost o izumu Jeseničana g. .\ndreja Ropača, preciznega mehanika in strojnega kijučavničarja.
Po dolgotrajnem študiju, pri katerem je presedel nešteto noči. se mu je i)osrečil<> .sestaviti električni kuhalni aparat, s katerim je omogočeno skuhati majhno kosilo v neverjetno kratkem času. Čaj, kava ali mleko zavre na njem v eni minuti. 1 o je čas, s katerim se <lo danes nt\ more ponašati noben tovrstni artikel iz inozemstva kljub visoki ceni in najmodernejši konstrukciji. Aparat je majhen, lahek, az trpežne kovine in prikladen za vsako mesto. Njegova predno.st pred drugimi aparati je ta, da je zmanjšana potrošnja elektrike na minimum, onemogočen kratki stik in zaradi nizke cene pristopen) najšciršim slojem.
Druga njegova iznajdba pa je vsestransko praktičen pritočni ogrevalnik. /di se, da bo tu majhen aparat — v velikosti škatle za svinčnike — kaj kmalu izpodrinil kotle v kopalnicah, razne slerilizatorje v bolnicah in ordinacijah iii
sploh tovrstne inozemske aparate na mi'stih. kjer so neobhodno potrebni. Postopek je enostaven. pa rat se priklopi na pipo in skozi odprti vzvod teče namesto mrzle vroča voda. Inozemski aparati te vrste so okorni, dragi in voda v njih se greje počasi, teče s tankim curkom, kar povzroča veliko potrošnjo elektrike, (ločim so Hopačevi zgrajeni na istem principu kot kuhalniki ter gr( jejo vodo sproti v popolnoma svobodnem curku obsega dotočne cevi.
Pi'i tem smo primorani ugotoviti, da je K. 1. I). g. Ropača kljub njegovi zmožnosti vedno zavrnila, ko je dve leti in pol prosil pri njej za zaposlenje. \ odilni faktorji K. I. I). o tem niso bili poučeni, ker do njih njegova prošnja pač ni prišla, čeprav so ležali njegovi dokumenti v sprejemnem nradii eno leto. \ edel pa je bivši šef sprejemnega nrada in ta ga je odklonil z zelo čudno motivacijo.
Pri tem je ostalo. I o prejšnje krivično postopanje smo poznali ter ga obsojali, zato se je moral g. Ropač vseskozi boriti z gmotnimi težko-čami, čeprav bi v nasprotnem primeru mnogo
|)геј dokončal svoj izum, tovarna pa ])i pridobila človeka, ki bi ji mnogostransko koristil, čeprav z žigom Krekovega denuncijanta,, ker nadomestiti ga ne bi bili mogli niti inozemci.
To postopanje prejšnjega šefa sprejemnega urada je imelo za posledico tudi to, da je moral g. Ropač iskati pomoči drugod. Pribito je, da so ga Hrvati takoj vzeli v spisek svojih izumiteljev in mu omogočili, da je svoj izum patentiral. Še več. Z njihovo pomočjo je poslal izum na svetovno razstavo v Pariz, kjer je zbudil večje zanimanje kot pa pri nas.
C. Ropač se zato še danes bori s težkočami. Išče Ijndi, ki bi mu pomagali pri ustvaritvi načrtov.
Razbesneli kritiki
Gospodom okrog uredniške mize Našega kovinarja« je začel presedati njihov lasten molk o sleherni kritiki našega filmskega življenja. Kljub strogi pažnji čitateljev se ni pojavila ves čas njegovega življenja beseda o kakem nesoglasju med našo kritiko o filmih in njihovim tozadevnim gledanjem, ki je bilo slej ko prej mrtvo in brez vsake sledi o objektivnem kritičnem vzgonu sicer tako vsestransko napadalnega lista. Iz tega mrtvila jih je dregnilo vpitje prepisane kritike, ki jo je prinesla kot dojenčka varno in važno . Delavska politika«, ki pa s svojim papagajskim žargonom kar kriči, da ga je porodila zvita pamet puragrafarja. Slednji bi lahko k prepisu kritike vtaknil vsaj kakšno originalno domislico, da bi prikril svoje avtorske zmožnosti, ki jih doslej ni upal pokazati. Jako pa se je ves njegov poskus, povedati svoje mnenje kolikor mogoče samostojno, izcimil v običajen koni|)iomis z epigonstvom.
S ii.4U njegovim nepremišljenim korakom, v katerem naj bi bila sled vzvišenosti njegovega kritičnega duha. je vzdramil svoje tovariše krog »Našega kovinarja . da so se tudi oni pridružili skupnemu napadu na naš list. na ljudi, ki imajo edino in izključno oblast v Krekovem domu in seveda tudi na kino v Krekovem domu.
(Gospodje okrog Delavske politike^ in okrog Kovinarja seveda nikakor ne moiejo razumeti naše širokosrčnosti, ki odpira stolpce našim ljudem tudi takrat, kadur se uredništvo samo z njihovimi mnenji ne strinja. Svoboda, ki vlada v naših krogih, je rdečim proslavljalcem boljševiških krvavih metod seveda |)Oj)olnoma tuja. lam ni možna nobena kritika, ne upravičena pa tudi ne neupravičena. I am je oblast <lelavskili tiranov vse in proti njej se niti migniti ne sme. — Dopisniki oi)eh listov bi tudi lahko vedeli, da naš list ni v sklopu organizacij Krekovega doma drugače kot le po dosledni vzajemni borbenosti za zmago katoliških načel.
( e bi pa Kovinar in Delavska politika vedela, da sla s ponatisovanjem naše kritike med svojimi bralci za kino v Ki ekovem domu in za širokosrčno svol)od()ljul)je naših krogov delala med svojimi čilatelji pra v dobro к k lamo. bi pač ne ponaliskovala naših kritik.
Čudno postopanje občine Lesce
Spričo čudniii vesti, ki se na različne načine komentirajo v občini l.esee in v njeni okolici o nera/undjivem postopanju uprave, se nam je zdelo pot rebno poj asniti to zadevo, da bodo končno odpadla vsa enostranska natolcevanja. Nas poročevalec je zbral naslednje podrobnosti:
Na občini je imel mesto tajnika g. I'erlič Zdravko, ki je bil obenem tudi organist tamoš-nje fare, od katere pa ni prejemal nobene plače, ker je bil plačan od občine kot tajnik glasom razpisa tajniškega mesta.
Do tukaj je bilo vse v najlepšem redu. Sedanji občinski odbor pa je smatral za potrebno, da se ta pravična razdelitev službenih pogojev in prejemkov prenese na drugo osebo, ki baje v večji meri odgovarja interesom občinske uprave. Seveda so s tem nastale težave, ki pa se jih sedanji odbor ni ustrašil ter jih je rešil, kakor je iz naslednjega razvidno, takole;
Ta oseba, ki je danes občinski tajnik, je prišla na to mesto po nepravilnem razpisu tajniškega mesta in nima zadostne kvalifikacije. Dasi-ravno je banska uprava zahtevala ponoven razpis službe, ki bi odgovarjal zakonom o občinah, je občinski odbor to zahtevo prezrl.
Organist-tajnik s predpisano izobrazbo, se je hočeš nočeš moral zadovoljiti s službo šolskega sluge. K tej službeni zamenjavi« je občinski odbor vodila socialna pravičnost«, ker toliko srca so gospodje še imeli, da niso postavili tajnika z jijegovo ženo vred na cesto.
l oda tudi s tem še ni bila trnova pot pregnanega tajnika končana. Lepega dne je občinski odbor pripeljal novega varovanca, nekega tovarniškega delavca, ter ga po službeni jpotre-bi« ]K)stavil na mesto šolskega sluge. Da bi pa ta novi postopek ne dvignil preveč pralni, so že imeli jjripravljeno novo službeno mesto občinskega sluge ter ga poklonili degradirancu. Dali so mu -iOO dinarjev mesečne plače in interesi občinskih gospodov so bili zavarovani.
Zendjevid tega službenega postopka je sedaj takšen: Šolski sluga je obenem tovarniški delavec in ЈЈгејета kar dve plači! Občinski tajnik je nekvalificiran, torej nezmožen, kar potrjuje tudi dejstvo, da mu mora bivši tajnik, bivši šolski sluga in sedanji občinski sluga pomagati ])ri tajniških poslih. Ali ima ])ri občini Lesce sluga tako odgovorno delo, da mora imeti tajniško izobrazijo, ali obratno? Če ni nič drugega ])0 sredi, kakor to, si moramo misliti, da razpolaga občina s posebno odredbo, ki je mi ne poznamo.
\ ])rašamo tudi. zakaj se zlorablja pravica samoupravnih uslužbencev in krši uradni ])osto-liek? \ sekakor je dolžna pojasnila občinska uprava sama. ali pa naj merodajni činitelji razčistijo zadevo do dna. ker smo prepričani, da se bodo dokopali še do zanimivejših odkritij.
Ob 20 letnici boljševizma
Kdo bo pričaral nebesa na zemljo, ki je vsekakor v premnogih primerih le dolina solza in bridkosti? Nihče! Kdor pa bi to obetal, je ali največji lažnik ali popoln idiot, ki so se resnične življenjske razmere od njega odmaknile v neskončne razdalje. Na teh osnovah ni mogoče graditi nobenih življenjskih sestavov, ne da bi se maščevali sami nad tistimi, ki jih grade.
In če narodi, ki so zapustili resnico Življenja. hrume, in si prazne stvari umišljajo 1ји:1-stva. se jim večna Modrost smeji. Našli bodo izgubljeni |)o1 nazaj ])0 grenkih mukah in trpljenja polnih preizkušnjah. \ ])opolnem razsulu vsega, kar so gradili, jih čaka iztreznjenje.
Boljševiška llusija nas to uči s svojim zgledom: Namesto obljubljenih nebes je ustvarila pekel, namesto svobode suženjstvo, namesto bralstva milijonska krvoprelit ja. nami sto demokracije najhujšo diktaturo, namesto harmonije interesov družbeni razsul, kri. lakota, izgnanstva. požigi, izdajstva, strah in trepet, so stalni sprendjevalei boljševiške svobode. \ sa Rusija je kakor velika zevajoča rana na telesu človeštva, rana Rogu odtujene družbe.
je pa to dano nam v razsvetljenje, da za vržemo vse one kvarne osnove, ki bi mogle po zgledu izmučenega stomilijonskega ruskega naroda zadnji smrtni udarec zadati naši mali slovenski skupnosti.
odbor zadruge so liili na novo izvoljeni: Novšak Viktor, predsednik; Sta-novšek Franc, Vindišar Stanko in Karel Luk-man, odborniki.
Ženski odsek Krekovega prosv. društva je v interesu čim večje duhovne poglobitve zaprosil, da l)i bile po možnosti vsak dan, vsekakor pa vsak ponedeljek ob tričetrt na 8 zvečei v kapeli v domn za članice odseka večernice. K ve-černicam, ki se tako začenjajo vsak ponedeljek pred sestanki in zborovanji društvenih odsekov. so vabljeni vsi člani društva.
Skakalnico v Hrenovci
— tako po vsej pravici moremo imenovati napravo nadvoza nad železniško tovarniško progo — naj tovarna vendar tako uredi, da bo tudi pozimi in tudi za stare ljudi pot čez Hie-novco u|)oral)na.
Občni zbor poverjeni-štva železničarjev JRZ
za jeseniški okoliš je bil v nedeljo 7. t. m. v Krekovem domu. Občnega zbora so se železničarji udeležili v razveseljivo velikem številu, saj je bila obširna pevska soba popolnoma polna zbo-rovalcev. Na občnem zboru je podajal račun o svojem delovanju odbor dosedanjega khil)a železničarjev J.R.Z. pod predsedništvom Jakoi)a i omazina. Zboru so prisostvovali tiuli delegati iz Ljubljane. Zbor je pokazal strumnost in žilavo s t te skupine v okrilju njihove ])olitične organizacije in je želeti, da bi tudi tako ostalo, zlasti ker bo po novi ureditvi poverjeništev in centralnega kluba v Ljubljani delo za koristi železničarjev v marsičem olajšano.
Učitelji Sloinškarji se marljivo gibljejo. Sloiu-škaiji radovlj. okraja so imeli svoje zadnje zborovan je na Jesenicali 7. t. m. Stvarna referata o vzrokih neuspehov v šoli in o psihično-živ-čnem vplivu na vzgojo otrok sta bila za vsakega učitelja zelo poučna, •škoda, da je bilo tako malo jeseniških urite! jev navzočih. Prihodnje- zborovanje naših Slomškar-jev bo I. decembra v gostoljubnih prostoi ih naše meščanske šole.
Gdč. Krista Hafnerjeva, bivša jeseniška učiteljica in vzorna prosvetna delavka, je postala v preteklih dneh upi aviteljica licejske šole na Mladiki. Čestitamo gdč. Hafnerjevi, pa tudi Mladiki, ki je tako končno, dobila moč. kakršne je i)otrebna.
Jeseniški plavži so po-kazali svoje prve muhe. Poleg nekaterih pone-srefenj oz. zastrupitev delavstva tudi s toplje-njem rude ne gre \se
])o sreči. Take začetne težave so same po sebi razumljive, seveda so pa zelo drage. Nekateri pa pravijo, da manjka blagoslova, češ, da se okrog plavžev vse preveč preklinja in da ho treba vnesti nedeljske in prazniške službe, katerih praznovanje je pri teh delih mnogo trpelo.
Z Gorii
Občili zbor ZZD preteklo nedeljo je bil pol-iioštevilno obiskan od članov in prijateljev. Pokazal je zdravo življenje in stremljenje gor-janskili fantov in mož, borcev za vsakdanji kruh. Občnemu zboru je prisostvoval centralni predsednik, jeseniški rojak Preželj France, pa tudi predsednik jeseniške ZZD tov. Leskovec Ivan. — Delavstvo hoče vztrajati v delu za to edino dosledno katoliško borbeno delavsko organizacijo in v njej delovati za zmago delavskih pravic.
Fantovski odsek in Dekliški krožek našega društva sta zelo dostojno proslavila praznik Kristusa Kralja. Nad 100 članov in članic je ta dan skupno prejelo sv. zakramente in tako manifestiralo za zmago Vladarja Kristusa. Zvečer je bila v društveni dvorani lepo uspela mladinska akademija, ki bo gotovo dala delavni mladini novega pogona v borbi za njene vzore.
Slavko Savinšek:
1/lfud 1/lfU&cdđ{0'Л4г l/HiccO'
(Dalje)
Dreja!«
»Anica, prinesel ti bom drugo. Lepšo za tvoje iiožice.« Njegova roka se je oklenila znova dekletove dlani ill oči so spet prosile...
»Greš z mano k nam, Dreja? Saj utegneš, ali ne? Mi boš nekaj razložil iz knjige. Hočeš?«
»Seveda, Anica. Samo če nisi več huda name!«
»Nisem, Dreja.«
liho sta stopila dalje. Mrak je že legel v dolino, vrezano ostro in globoko med dvoje pogorij. \ dnu vreza je trepetala pesem temne vode. \ drhtenju zvezd so v tem hipu bruhnili tovarniški dimniki ogenj in iskre iz svojih žrel, da sta krvavo zablestela mrak in voda.
Anica je obstala in se zasrepela v Drejo.
Dreja, kako si bil lep v oči, ko si vrgel spe-iijačko v vodo.«
\ srcu mu je zarajalo, sreča je vzcvetela v njem. \ roča in velika in tako tiha, da bi jo spla-šila izgovorjena beseda. Molče sta se sklonila v vzpeto pot proti hišam na bregu.
l^reja je ostal še po večerji pri Anici. Sedela sta v sobi in Dreja ji je tolmačil nekatera mesta iz Cankarjeve Lepe Vide. Kar gorel je ob zvonkljanju besed. Še mati in .Vlinka in mali Ivan so poslušali radovedno. Minka je skoro zavidala Anici, da sme sedeti tako blizu Dreje in mu gledati naravnost v oči in lice.
Prišel je tudi Jože. Sedel je k materi in navidezno poslušal Drejevo besedkanje. Pogleda ni odmaknil od Anice. Strmel je v njene oči, ki so v bežnih hipih zažarele vanj; Lepa Vida in Cankarjevo hrepenenje sta gorela v njih. O, tudi ona bi hotela misliti tako, biti taka, da bi pokle-kali pred njo in ji nogo poljubovali. Pa so ji šle oči od Dreje clo Joža. V srcu so ji tiho zvenele Jožo ve proseče besede prej na cesti, cvetele Drejove plamteče oči, ko je zavihtel v vodo spe-
li j ačko. In videla se je ob strani Drejovi: lepa, čislana in gosposka v izbrani družbi. Ali tako daleč je še vse to. lu Drejo imajo dekleta rada — tudi tuja v mestu, ki jih je toliko, lepih in bogatih. Dreja pa mlad in dolga je še njegova pot do cilja. — In se je gledala ob strani Jožovi: brhka, z zdravo deco krog sebe v mali tovarniški hiši. Jože je dober delavec, mojster bo in dobro bo zaslužil. Samo črn bo prihajal domov in ves neroden bo v družbi. Toda vse to je blizu, morda že leto osorej, ko bi hotela...
Pogledala je še mater. Kako nepremično zre v Drejo. Ali je tudi njej vstala slika kot njena? Bog ve!
Dreja je končal.
»Gospod Dreja, lepo znate povedati.«
M in ki so gorele dvanajstletne oči.
»Vidiš, Minkec, če boš priden, prinesem še tebi lepo povest in ti jo razložim, če boš hotela.«
Ej, kaj boste z otroki, gospod Dreja: zdaj greste itak nazaj v šolo in kdo ve, kdaj se boste vrnili. Med tem nas boste pa že pozabili.« mii odgovarjajo mati in dobro jim de, ko jih zavrne: »Tako brž vas spet ne pozabim, gospa. Saj boni kmalu spet doma.«
Jože se je prvi poslovil. Anica ga je spremila na prag in nm za slovo toplo stisnila roko.
»Dobro spančkaj, Jože, pa kaj o meni sanjaj!«
»1 udi ti, Anica! Lahko noč!«
Drejo je Anica spremila do mostu. Govoril ji je o hrepenenju in da jutri spet pride in vsak dan, dokler bo doma. Izpred hiše mu je še z roko pomahala v podzrav — za lahko noč.. .
In sanjal je tisto noč Dreja o Anici in njenih očeh in njeni lepoti ter o sreči z njo.
In je sanjal tisto noč Jože o Aničini topli besedi in belih dlaneh in raz prag doma njune bodoče sreče ga je pozdravljal na večer njen beli predpasnik.
(Nadaljevanje priliodnjič)
Hranilnica m posojilnica na Jcscnicali

ohrestuje_^se_^lo£c (lo_2^aj^išj£vzako^ uili_do|očenc_ji^^
Zasip
Naše prosvetno društvo je imelo preteklo nedeljo na svojem odru vgosteh igralski zbor jeseniškega >(!ledališkega društva Aljaž«. Veseli smo bili tega gostovanja, ki je v vsakem ozini lepo in dobro uspelo. Pokazali so nam ti igralci pot. po kateri moramo tudi mi hoditi, če hočemo uspehov.
Dobro postreženi boste v m od n i trgovin i pri
ALBIIVU
Jcsenice, Prešernova ulica št. 7
Klobuki, kapo, kravuto, nogavice,
nUMi'iiiiie iadni^a inamifaktiira po najiii/.jili cuiiah
Vestna po.strežba! Pieprieajtc sel
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
3ože Markež
Jesenice. Nurova. tel. 605
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHINJI
3ESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec