Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 22. ček. račun št. 12.860 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Desenice, 15. novembra 1937 Ne bojimo se resnice Nam nasprotne grupe in listi hočejo s svojim govorjenjem in namigavanjem v tisku med nami vsemi ustvariti za pravo resnico ogoljufano javno mnenje, da so ljudje iz katoliškega tabora tisti, od katerih prihaja vse, kar je hudega nad naš kraj, zlasti pa nad naše delavstvo prišlo. Interesi širokih slojev prebivalstva so bili prodani podjetju za ceno malih prijateljstev z nekaterimi delodajalskimi gospodi, za nekatere neznatne denarne zneske za naše cerkvene ustanove, da, za samo prijazno besedo. Tako hite zatrjevati vsakomur, kdor jih hoče poslušati. Ni jim pa za resnico. Zato jim pa je, da bi zbegali katoliške vrste, jih napravili malodušne in nezaupne do njihovih lastnih pokretov in ustanov. Naše vrste pa so v vseh preteklih letih bile nekako nezlomljivo vsega domačega zdravega javnega življenja, kjer ni bilo nikdar možno govoriti o kakih kornpcijskih aferah in izdaj-^vih. Nam se ni moglo očitati nikdar, da bi naši delavci svoje tovariše iz tovarne metali, kakor so to delali marksisti. Naši delegati niso pred uci-avniini svetniki, niti generalnimi ravnatelji izjavljali, da se ne potegujejo za interese delavstva vpričo zaupnikov nasprotnih grup. Drugi so tako delali! Mi nismo upropastili nobenih »Stan in domov«. Drugod so propadli. V naših vrstah se niso" prale razne afere zaradi masti in poneverjenj javnega denarja. Zaupniki in funkcionarji drugih so bili zato pred sodiščem. Mi nismo prodajali zahrbtno ob prilikah znanih političnih nasilnih volitev s strašilnimi namigavanji delavskega prepričanja najbolj protiljudskeniu režimu. Mi smo takrat trpeli in bili preganjani, drugi pa so se nam smejali! Bili smo tudi pri podjetju neupoštevani. Z metodami, ki niso bile in niso naše, so hoteli drugi priti na površje. Toda časi so se spremenili, ljudje so spregledali in strah jih je obsodbe. Zato hite pobirati kamenje laži in hočejo to blato zmetati na našo katoliško skupnost. Mi pa se resnice ne bojimo in vemo, da bo tudi to blato padlo nazaj na obrekovalce. Kes je, mi priznavamo radi koristi in v skupnem interesu vsega delavstva smo se trudili in se še danes, da bi podjetje KID moglo neovirano graditi nove obratne objekte in jih tudi zaposliti. Stotine delavcev živi od te nove podjetnosti. Res je, prosili smo podjetje in zahtevali od njega, da da k našim cerkvenim ustanovam dolžni del. Dalo je za župno cerkev vsega 2C8.(tCC din, prispevalo je za nabavo orgel "О.вЗО din, mesečno daje še iz časov prejšnjega režima po zakonu dolžni prispevek za naša dnevna zavetišča, kjer je večina delavskih otrok brezplačno, mesečno po 600 din. To smo prejeli in prejemamo. To nam je bila tovarna po davčni moči in po zakonu dolžna dati. Niti dolžnega dela nismo prejeli vsega. Ni pa nam bilo treba in nismo zato niti enkrat za las stopili s svoje poštene poti in smo celo takrat na različne načine varovali prestiž in koristi ljudstva, zlasti delavstva, kolikor smo mogli, ko ga ono samo po svojih grupah ni znalo dosti varovati. Naše roke so čiste, mi se zato ne bojimo resnice, ker blato, s katerim hoče kdo nas omadeževati, pada nazaj na tiste, ki mislijo, da so vsi laki, kakršnih so v svojih vrstah navajeni. Za jeseniško glasbeno matico Mttlo je most v naši državi, ki i)i i na-1 a glasijo lako široko zasnovano kot naše jescnico. katere ne štejejo niti desef tisoe prebivalcev. Ako odštejemo še ono glasbo, ki je poklicna in kot taka pod državno upravo (t. j. vojaška in operna glasba), predujačijo Jesenice celo pred prestol-ninii mesti naše države. Na lak razvoj smo povsem lahko ponosni zlasli še zaradi lega. ker je vse zgrajeno na naših knllurnih društvih. Da se ludi oslala javnost izven Jesenic pouči o našem glasbenem ustroju, ji podajamo analizo istega. Jesenice imajo danes sledeče glasbene edini-ce: Instriiiiicntnlnn glasba: 1 močne vojaške orkestre (godbe na pihala), s povprečno zasedbo vsakega po >0 do % mož. j ri salonske orkestre, ki pa po svojih zusedbaii niso več salonski orkestri. nego dvojni orkestri, t. j. spojitev salonskega in malega simfoničnega orkestra. Dalje en godalni orkester, mladinski orkester, dva jazz orkestra ter več zasebnih šramel-kvartetov. triov ill posameznikov. Vokalna koncertna glasba: 3 moških zborov, 2 mešana zbora. 2 mladinska zbora. Vokalna dramatična glasba: Tudi v tej glasbeni panogi se je začelo orali ledino in je bilo v zadnjih letih uprizorjeno v Krekovem [prosvetnem domu že več ali manj uspelih operet. 1'rav tako je bilo uprizorjeno nekaj operet v Sokolskem društvu. Vse te glasbene edin ice so v okviru samega mesta Jesenice. Pri tem pa ne smemo podcenjevati Javornika. lirnšice in druge okolice. Iz navedenega je razvidno, da so Jesenice res pravo glasbeno središče. Obžalovati pa je, da ta nadarjeni gorenjski narod še do danes nima lastne glasbene šole. iz katere bi črpal popolno tehnično. estelično in teoretično znanje ter s tem dosegel umetniško popolnost, s katero bi nas lahko doma in v tujini častno zastopal, j a pot bi bila edina in najkrajša, ako hočemo, da postanemo ludi na kulturnem polju pomembno obmejno jnesto. Ideja za ustanovitev lastne glasbene šole je Z Jesenic Nedeljska sv. maša ob 5 zjutraj bo vsako nedeljo in vsak praznik v /iipni cerkvi. Zaradi neprestanega obratovanja v Kil) so se namreč prilike tako spremenile, da ni mogoče stotinam delavstva, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim, če čas službe božje ostane nespremenjen samo ob urah, kakor je bil doslej. Tudi moramo računati, da vsako nedeljo z jutranjimi vlaki, ki odhajajo z Jesenic, zapušča naš kraj vsaj po dvesto potnikov v najrazličnejše smeri. Težko jim je ])otem na kraju cilja loviti čas za izpolnitev svojih obveznosti, če jim S|)loh morejo zadostiti. Da tako v teh razmerah versko življenje ne hira, bo vpeljana zgodnja jutranja maša (tiha in brez govora). Delavci, ki odhajajo v službo, naj prihajajo kar v delavni obleki. Na božje njive je nocoj pri.šla pomlad .. . Kot vsako leto, nič drugače, je bilo tudi letos na Vse svete iia našem pokopališču. Kn sam velik vrt jesenskega cvet ia in lučka pri lučki. Tudi naš delavec, vajen le robatih besed in težkega dela, ima čuteče srce in globoko vero. Ne kaže na vsak korak svoje notranjosti, a iz skrbno negovanih grobov si čutil toplino duše jeseniškega kovinarja. Dopoldne na praznik Vseh svetih je godba Krekovega prosvetnega društva zaigrala na grobu svojega nepozabnega ka|)elnika delavca Janeza Kepinca dve žalostin-ki. — Množice so se ves (lan vsipale na |)okopa-lišče. Popoldne je v okviru cerkvenih slovesnosti na pokopališču zapel cerkveni zbor, pomnožen s člani pevskega zbora »Save« in »Sloge«, tri globoko občutene pesmi. Zbor je vodil naš tovariš organist Joško Kelvišar. Ta dan smo se spomnili vseh tistih, ki so z nami delali in trpeli in so bili nenadoma odpoklicani v večnost. Tega je pritisnil žerjav, drugi je padel z visokega ogrodja... V dneh, ko se spominjamo v preteklem letn umrlih, sto- pajo tudi pred nas jasno zapisane besede: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva! Ponovno opozarjamo na mladinski izvencer-kveni pevski zbor, ki ima svoje vaje vsak torek ob dveh v župnijski dvorani. Starši, pošiljajte otroke pevce k tem vajam, da ustvarimo dober mladinski in pozneje splošen cerkveni jiev-ski zl)or. Harmonij v cerkvi na Savi. Čeprav še ni dolgo, kar je bil nabavljen v savsko cerkev novi harmonij, je ta zaradi slabe izdelave že skoraj popolnoma odpovedal in nikakor več ne ustreza svoji nalogi. Treba ga bo nadomestiti z novim, močnejšim in boljšim. Veliko je število bolnikov, ki že mesece in mesece ne morejo zapustiti svojih stanovanj. Kar bridko je človeku pri srcu, ko čuje njihove tožbe, kako težko jim je. ko ob razuili cerkvenih slovesnostih in ])raznikih ne morejo zadostiti svojemu verskemu čustvovanju. Nehote se človek ob takih |)ri-likah spomni onih stotin. ki so zdravi in čili, pa gredo mimo cerkve, kakor da je v njih za nje sama nesreča doma. Tem bolnikom bi se dalo versko življenje delno izpopolniti z rednimi prejemi sv. zakramentov. /lasti bi bili za to pripravni prvi petki v meseca. Naj zato bolniki sami in njihovi svojci I »oskrbi jo, da bodo vsi, :i so v bolezni tolažbe potrebni, mogli najti v teh petkih tolažila v srcu (iospodoveni. Pevsko in glasbeno društvo »Aljaž.« je na občnem zboru dne 5. novembra spremenilo svoj naslov v »(Hedališko (Iruštvo«. Občni zbor je bil zelo številno obiskan in je na njem bilo podanih mnogo stvarnih j)redU)gov Za poživitev odrskega delovanja gorenjskega prosvetnega l)rvaka. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen dolgoletni in pri-ljtd)ljeni društveni delavec g. Lojze 1'oženel, uradnik KID. i^elinio društvu v novem ])oslov-nem letu mogočnega razmaha in uspešnega dela v gojitvi slovenske katoliške kulture in narodnega jezaka. Obrni zbor stavbne zadruge Družina in dom« je bil pretekle dni. Zadruga je kljub mnogoterim oviram v |)retekli poslovni dobi vztrajno delata na svojih nalogah za postavitev nove delavske stanovanjske kolonije. Pri|)ra\ilu je vse potrebno, da bo mogla v zgodnji spomladi stopiti akcija tudi na zunaj vidno k ustvarjanju zadružnega programa. \ bila že večkrat predmet razprave v bivši naši mestni upravi, toda to delo je iz nam neznanih vzrokov zaspalo in tako spi iz dneva v dan, iz leta v leto ter čaka kralja Matjaža, da ga iz spanja zbudi. Sveta dolžnost pa je tndi tovarne KID na Jesenicah, da to akcijo od svoje strani podpre, ako nima za cilj samo svoje materialne koristi, zlasti ker bi bila ta šola predvsem v dobrobit in napredek njenega nameščenstva in delavstva, kateri so jedro Jesenic in okolice. Kolik zaklad za Jesenice bi bila popolna glasbena šola, si lahko predstavljamo, ako vemo, da je dobro izvajana glasba tudi najboljše in najuspešnejše propagandno sredstvo. Najboljše propagandno sredstvo zaradi tega, ker se z njo najlaže izraža čustvenost in lepota dnše vsakega naroda. Na ta način se obenem dosežejo tudi prisrčne prijateljske vezi, ki koristijo predvsem gospodarstvu in tujskemu prometu. Iz obmejnega stališča pa bi bila ta glasbena šola na Jesenicah velika nioriilna opora našim rojakom onkraj Karavank in Julijskih Alp. I eliten in viden dokaz bi ti naši rojaki onkraj meja imeli, da nismo Slovenci, oziroma Jugoslovani tako nazadnjaški narod, kakor nas slikajo njihovi gospodarji. Iz tega obmejnega stališča, ako že ne zaradi splošnih kulturnih ozirov, pa bi bila dolžnost tudi državne blagajne, da svoj delež prispeva za dograditev, odnosno ustanovitev te naše šole. Predstavljati si moramo, da je vsak začetek težak in da bo tudi tu treba dosti volje in dela, zlasti ker bo morala biti ta šola že takoj v začetku toliko popolna, da bo mogla zadovoljiti vso pri nas zainteresirano glasbo, vokalno in instrumentalno. Zatorej vsi stvarno na delo, ker le v skupnem delu lahko hitro pričakujemo pozitivne graditve te kulturne ustanove. Prekletstvo nedeljskega dela (N..i.ije ...i \ našem zadnjem sestavku smo čitali resnično izjavo delavca, ki je na večer svojega življenja spoznal, da mu je nedeljsko delo vzelo še to, kar je prej imel. Pojdimo danes naprej in si oglejmo položaj človeka, ki trpi še danes mnoge bridkosti — lahko rečemo — na posledicah nedeljskega dela. kmalu bo minilo 20 let, odkar je prevzel mlad gospodar iz varuhovih rok svoje imetje. Z vso silo se je pognal v delo. Za tovarniškim delom se je vrstilo delo doma. na polju, v gozdu itd. 1 oda pohlep je premotil mladega in krepkega moža, da je začel pozabljati na Gospodov dan. Nedeljo za nedeljo je začel uapre-gati svojo vprežno žival, nedeljo za nedeljo je odhajala tudi vsa družina na tlelo v gozd, v pohujšanje sosedom in drugim. Seveda, v tem položaju zmanjka časa za besedo in službo božjo ter tudi za dobro čtivo. Niti ga ni več za nujno potreben počitek. Zaradi trajnega nedeljskega dela je prišlo v družino celo krdelo nadlog. .\a moža je padla bolezen, skoro neozdravljiva, tako da sedaj komaj še za preživljanje nujno ])0-trebno delo vrši. Zaradi opuščanja verskih dolžnosti je sledila moralna ])ropast družine, medsebojna odtujitev moža in žene, kar zopet nujno pospešuje gospodarsko jiropast, katero vedno nosi s seboj nedeljsko delo. Pomnimo, da se Bog Ijosebno ]ii'i tej svoji zapovedi ne da zasmehovati! Pozdravljeni I Luč vstaja izza gorti. Mladi slovenski katoliški delavec se hudi v novo življenje. Nič več ne gre vse tako samo po površinah življenja, ki izpričuje plitvost duha tistih, ki tako življenje živijo. M lad i rod je vrgel svoje mreže na globoko. Sovražniki vernega naroda, ki so ribarili v kalnem. med nepoučenimi, so ga prisilili, -da misli vse bolj iskreno, vse ])olj jasno in dosledno. I rrl)a jo, (la sk'herni katoliški di'lavcc pozna trnicljc lastnega življenja in skupnih organizacijskih smeri. .Mora pa prepoznati tudi vse nakane do zbesnelosti zagrizenega nasprotnika. \ tem praven je začelo izhajati glasilo mladih slovenskih delavcev pod naslovom: Mi mladi delavci . Pozdravljamo novega sovrstnika in sodelavca za zmago naših načel z geslom: .Načelno brezkompromisnim zmaga! Zavrnjen Izumitelj /a utemeljitev naslova je potrebno, da najprej obvestimo našo javnost o izumu Jeseničana g. .\ndreja Ropača, preciznega mehanika in strojnega kijučavničarja. Po dolgotrajnem študiju, pri katerem je presedel nešteto noči. se mu je i)osrečil<> .sestaviti električni kuhalni aparat, s katerim je omogočeno skuhati majhno kosilo v neverjetno kratkem času. Čaj, kava ali mleko zavre na njem v eni minuti. 1 o je čas, s katerim se (!ledališkega društva Aljaž«. Veseli smo bili tega gostovanja, ki je v vsakem ozini lepo in dobro uspelo. Pokazali so nam ti igralci pot. po kateri moramo tudi mi hoditi, če hočemo uspehov. Dobro postreženi boste v m od n i trgovin i pri ALBIIVU Jcsenice, Prešernova ulica št. 7 Klobuki, kapo, kravuto, nogavice, nUMi'iiiiie iadni^a inamifaktiira po najiii/.jili cuiiah Vestna po.strežba! Pieprieajtc sel Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše 3ože Markež Jesenice. Nurova. tel. 605 Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v UUDSKI KUHINJI 3ESENICE KREKOV DOM Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec