Med najboljšimi v Sloveniji
Pogovor s trenerjem Tonetom Ančnikom
V teh dneh je več kol 60 pionlrjev mladlncev in članov karate sekcije Ptrtlzan črnufie praznovalo 10. letnlco dalovanja. Izkoristili smo priloi-nost In se pogovorili s trenerjem Tonetom Ančnikom, ki nam je z veseljem odgovoril na zastavljena vpraAanja.
KAKO Se JE RAZVIJAL KARATE NA ČRNUČAH?
»Začelo $6 je precf nekaj veL kot desetimi leti. Prvl Irener je bil Mlro Kap*'l Z njegovim odhodom v JLA sem prevzel krmilo kluba >n tako vse do danas. Po navadi reCemo, da je bila pot teika. Morda je tudi bila. Pri rarvoju plonlrske karate Sole. ki )e danes naS ponos, smo morali vseskozi bedeti nad «truHturo 6lanstva Vstop so imeli v pivl vtsti bolj&i udenci 6 tem so odpadla govoriCenja, tei, tu se ibirajo sami preiepaLi in barabe. Osnovna Sola Maksa Petarja nam je vseskozi nudila prostor )n siala ob strani.
Izgredov nismo detali. Karate je borilni iporl. Prlmerjamo ga lahko z nožem. Z njim si lahko odrežemo koa kruha alt pa upombimo kot morilsko oroije Vztrajali smo prf dobrem namenu, kar nam ja dartes tudi uspalo Mladi oblskuje}o treninge enakovredno. Koi nogomet, odbojko in ko&arko. Vstoplii smo v lekmovalni sistem in Slrili poznanslva s klubl po Slovenijt, Jugoslaviji, pa tudi lujinj Letno smo pristojni na približno 30 lekmovallSiJrh med Nordhornom (ZRN) In Amanom (Jordanija). Posebno ponosm smo na stike z zame)skimi Slovenci v Ualiji, PoskužaH smo ss ko1 organizatorji. Vsako leto organlzlramo mednarodni turnir na katerlh nastopa vefi kot 100 tekmovalcev.
V s(e<Jenju zahfevam sodotmega čioveka in iporfa smo pripravili neko-llko novoati. Jeseni prlčnemo s treningom najmlajsih t). maičHov starih od
4 do 6 let. Za nekoliko starejža pa bomo vkljuCiil tečaj samoobrambe. skratka trenina za vse od 4. do 99. leta starosti.«
KAJ POMENIČRNUŠKIKARATB DANES?
»Mofda se ne slišt najbolj skromno, loda črnufie so postale eden izmed treh najvefijih centrov piornrskega karateja v Sloveniji. Tako smo po'eg Poatojne m RuS lastniki najveijega števtia medalj z republiSkth prvenstev In drugih modrepubliških turnirjev v zadnjih petih letih.
Najmofinejfti pa smo v ienski konkurenci: prvo in tretje mesto na republiSkem prvenstvu (dve lekmovatki. dve medalji) in uspeh naia tla-ntco Metode Podpečan, ki ]e postaia Clan naS« državne reprezenlance.-
TAKI USPEHI SO SPODBUDA, HKRATI PA TUDI OBVEZA ZA NAPREj
•Vsekakof. Trudili se bomo zadržati poloiaj v slovenskem in ji-joalo-vanskam prostoru. Vse pa ni odvisno od nas. Zadrtati kvaliteto pomsni nadaljnje izobraževanje trenerskega kadra. povefian obseg priprav tek-movalcev, 5irok tekmovalni prostor, skratka sledili zahtevam sodobnega Sporta. To pa vefiko stane.
Karate nl šport posameznikov ali desetih klubov v Jugoslaviji. Predstav-Ija 4. najmnožitnejši jugosiovanski Sport. kl deluje v preko 500 klubih po Jugoslaviji. Imeti drJavnega reprezentania v taki konkurenci je vsekakor uspeh To je potrditev naSega deta in mi smo lega veseli. Toda zakaj smo lega veseli samomi? Ali nidržavni raprezentant veselje vseh nas? Vesalje in obveza. saj bo predstavljal rtai narod, pa si mora vseeno sam plačevati pfiprave! Veliko govorimo o slovenskih iportih. Prepričan sem, da bi ob smotrnejii delitvi sredsiev, t). po delu. Se marsikateri sport postal sloven-ski, pa tudi karate.°
VA&E PRIHODNJE AKCUE?
-Pred nami je orgamzacija 5. mednarodnoga kata turoirja (18. |unij 1986 - OS Maksa Pefiarja, s pričetkom ob 11- uri), nato pa demonstracija ob otvoritvi SRC na črnučah. Vse to je pod okriljem praznovanja krajev-nega in občinskega prazmka. Sledlle bodo počitnice, bol|Si lekmovalci bodotrenirah poinduvidualnili programih. jeseni pa vseznova...*    L. F.