SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de septiembre - 20. septembra 2012
ZAORAJMO NA GLOBOKO
Sedaj še javni uslužbenci
KATICA CUKJATI
(Govor na obletnici Zveze slovenskih mater in žena, v nedeljo 2. septembra v Slovenski hiši)
Na izzive časov potrebujemo nove odgovore in nove ustanove. V dvajsetem stoletju se je razvoj družbenih dogodkov, v katerem je bilo zaznati temeljite spremembe na gospodarskem, političnem in znanstvenem področju, vpletel v verigo prenaglega poteka življenja. Podoba družbe v naprednih državah se je spreminjala iz desetletja v desetletje vedno hitreje. Iz vsega tega poteka, predvsem spremembe šolskega sistema, ki je postal obvezen tako za fante kot za dekleta, pa je nastala nova podoba ženske. Ženska vloga na vseh področjih je zadobila nove uspehe s priznanjem in uveljavljanjem istih legalnih pravic kot so jih imeli do tedaj le moški. Če kdo, je katoliška cerkev že takoj po prvi svetovni vojni in že pred II. vatikanskim koncilom, hotela dati ženski pomembnejšo vlogo na področjih, ki jih je ocenjevala, da se odlično ujemajo in sklanjajo z žensko naravo: skrb za družino, zanimanje za vzgojo, nego bolnikov in tolažbo osamljenih. Tako je že leta 1920 katoliška cerkev v Kanadi ustanovila Katoliško žensko ligo, ki se je še prav posebno zavzemala za pomoč novim emigrantom v kanadski državi. Zgledom Kanade in ZDA Amerike so sledile podobne iniciative v drugih državah po svetu. V Argentini se je na pobudo msgr. Manuela Moleda na srečanju v Provinci Corrientes, leta 1950, ustanovila Liga de Madres de Familia. Čeprav je bil eden izmed namenov tudi karitativna dejavnost, je bil glavni poudarek na skrbi za družinske vrednote, na neomajni volji, da se branijo pravice staršev pri vzgoji otrok pred katerikoli vrste politično ali ideološko manipulacijo. Neverjetno sodobno!
Zveza slovenskih mater in žena v Argentini, ki letos praznuje 46 let aktivnega in neprekinjenega delovanja je ustanova, ki je nastala na novih argentinskih tleh odgovarjajoč na konkretne potrebe naše emigracijske skupnosti. Organizacija kot taka ima pred argentinsko oblastjo pravno osebnost - a to je le legalni del. Če želimo vpogled v cilje in namene, nam ni potrebno seči po kakšnem formalnem dokumentu, ker »po njih delih, jih boste spoznali«.
Gledano z zornega kota preprostega opazovalca, takoj zaznamo področja delovanja Zveze slovenskih Mater in žena. Mislim, da se ne motim, če ocenjujem, da je pretežen poudarek na pomoči najbolj potrebnim članom skupnosti ne le na gospodarskem področju, čeprav je ta morda najbolj videm, temveč tudi na drugih področjih, ki so etičnega in čustvenega pomena: obisk bolnikov in osamljenih, spodbudni razgovori, zbližanje skupnosti oddaljenih članov in celo tudi ne izostanejo primere za dostojen pokop in slovo Slovencev, ki nimajo sorodnikov.
Notranji namen ustanove pa je izpopolnjevanje lastne rasti članic s pripravo sestankov in srečanj, s predavanji tako na sedežu centrale kot po krajevnih Domovih, kjer predavatelji in obiski približajo članicam najrazličnejše teme od zgodovinskih do sodobnih, ne izostajajo zdravstvene tematike, približanje krajevne in svetovne stvarnosti itd.
Poznamo prav tako pripravo božičnih koncertov, pevske zbore, dramske predstave, spoznavamo naše umetnike tudi po božičnih in velikonočnih voščilnicah, ki jih ustvarijo na prošnjo organizacije.
Pripravljenost na delo in na navdušeno sodelovanje se ne omejuje na karitativno področje. Koliko je skritega dela v tistih detajlih, ki so tako značilne za žensko kreativnost in nežnost, ki pa bogato razveseljujejo vsakdanjost: priprav krasilnih šopkov, drugih okraskov, pomoč v kuhinji in pri serviranju na slavnostnih večerjah, priprava peciva. In vse to vedno z nasmehom in prijaznostjo!
Tako kot se je v družini skoraj nemogoče odreči prošnjam in načrtom gospodinje, tako je v naši skupnosti zelo težko odreči sodelovanje Zvezi slovenskih Mater in žena.
(nadaljuje na 2. strani)
Javni sektor bo moral še bolj zategniti pas, tudi tako, da bo prišlo do odpuščanj. En način zmanjšanja javne porabe je ministrstvo že izkoristilo, zato ostaja le še druga možnost, ki pa je manjšanje števila zaposlenih. Tako je potrdil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič.
Na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in reformo sistema javnih služb. Minister Pličanič je dejal, da je zmanjševanje mase za plače realnost. »To pa veste, da pomeni A -znižanje plač; B - odpuščanje. In ker smo znižanje plač že izvedli, mislim, da ostane samo druga možnost.«
O številkah še ni želel govoriti, ker se o tem v vladi še niso pogovarjali. Spremembe zakona bodo sicer usmerjene v zagotavljanje lažjega nagrajevanja in kaznovanja: »Z že-
ljo, da omogočimo lažje nagrajevanje uspešnih in lažje sankcioniranje neuspešnih ali pa tistih, ki sploh ne delajo - takih je kar nekaj v državni upravi ali pa širšem javnem sektorju.«
Reformirali pa bodo tudi sistem javnih služb, zlasti v delu, ko gre za javne zavode. Minister je napovedal še povečanje učinkovitosti inšpekcijskih nadzorov, tudi z nekaterimi zakonodajnimi spremembami. Ob tem je poudaril, da ne gre samo za spreminjanje zakonov. »Lahko spremenimo 100 zakonov, pa to še ne pomeni, da se bo potem v realnosti kaj spremenilo«, je opozoril in dodal, da je prav zato njegova energija zlasti usmerjena v implementacijo zakonov in predpisov na splošno. Prav na tem področju se je v času od osamosvojitve po njegovem mnenju naredilo premalo.
Te dni pa se je tudi nekoliko odprla zavesa, kje da je vzrok globoki slovenski krizi. Prejšnji predsednik vlade, Borut Pahor, je namreč priznal odgovornost. Kot trdi Pahor, mora biti sanacija bančnega sistema ena od prioritet sedanje vlade. Ob tem priznava, da je imela vlada, ki jo je vodil, leta 2009 napačno diagnozo glavnega problema, s katerim se je država soočila v začetku recesije. Menili so namreč, da je to strukturni primanjkljaj oziroma naraščajoč javni dolg, podcenili pa so probleme v bančnem sistemu. Ti so se začeli kopičiti v letih od 2006 do 2008, ko so banke dajale velike kredite brez ustreznih zavarovanj, ugotavlja Pahor. Kot pravi, tega v času njegove vlade niso vedeli in tudi v bančnem sistemu niso videli takšne težave, kot se je potem izkazalo. A po toči je prepozno zvoniti ...
Znova Stična mladih
Stična na Dolenjskem je vnovič gostila tradicionalni katoliški festival mladih v Sloveniji - Stična mladih. Letošnji 31. festival je potekal pod geslom Veselite se v Gospodu zmeraj!
Z dogodkom, ki ga letno pripravlja društvo SKAM (Skupnost katoliške mladine), želi Cerkev mladim ponuditi izkušnjo skupnosti in spodbujati izmenjavo izkušenj. Festival je namenjen mladim, ki so aktivni v župnijah in so polni veselja, pa tudi tistim, ki iščejo, ki jih težijo življenjske okoliščine ali jim mladost nalaga zahtevna bremena.
Kot je pojasnil Gregor Kunej iz Društva SKAM, se festivala v zadnjih letih udeleži med 5000 in 7000 mladih. V Stično pridejo z avtobusi, vlaki in tudi avtomobili.
Za dijake je bil najprej pripravljen program z glasbo, petjem in plesom, v katerega pa so vključili tudi pričevanje nekdanjega londonskega gangsterja Johna Pridmora, ki se je po umoru nedolžnega človeka spreobrnil. Študenti in mladi v poklicih pa so se na samostanskem travniku posvetili letošnjemu geslu festivala, gostili pa bodo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa in dramskega igralca Gregorja Čušina. V nadaljevanju so bile za vse udeležence pripravljene številne delavnice, med drugim o medsebojnih odnosih,
osamosvajanju od staršev, odvisnosti, krščanskih vrednotah v današnjem svetu, podnebnih spremembah, igrah, ročnih spretnostih in športnih aktivnostih. Okoli 14. ure je bila na osrednjem prireditvenem prostoru maša, po njej pa se je praznovanje nadaljevalo z zaključnim koncertom. Gost letošnjega festivala je bil tudi vodja sekcije za mlade pri Papeškem svetu za laike pater Eric Jacquinet, ki je udeležence povabil na Svetovni dan mladih, ki bo prihodnje leto julija v Riu de Janeiru v Braziliji.
Na festivalu so letos uvedli tudi prostovoljni prispevek za organizacijo. Vsak udeleženec naj bi prispeval pet evrov, petino zbranih sredstev pa bodo namenili za pomoč šestim slovenskim družinam v stiski iz šestih slovenskih škofij. Slovesne svete maše, s katero se je v Stični sklenilo 31. srečanje mladih, se je udeležilo več kot 5000 ljudi. Celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku, ki je vodil slovesno so-maševanje, sta se pri oltarju, poleg 120 duhovnikov pridružila še nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek ter škofa Andrej Glavan in Jurij Bizjak. Mladim je v pridigi spregovoril duhovnik Janez Rus, ki je mlade povabil, naj se veselijo v Gospodu ter dodal, da se Jezus veseli vsakega izmed nas.
Komisija bo prišla
Kolegij predsednika Državnega zbora (DZ) je zavrnil predlog sprememb pravilnika o mednarodni dejavnosti, s katerimi bi komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu dovolili neomejeno število potovanj na tuje. Predlog sprememb so vložili v poslanski skupini SLS, kjer so komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi njihov poslanec Franc Pukšič, želeli omogočiti več obiskov v tujini. V DZ so namreč z namenom varčevanja močno omejili poslanska potovanja. V SLS so tako predlagali, da bi omenjeni komisiji, ki sedaj v skladu s pravilnikom lahko največ dvakrat na leto obišče slovensko skupnost v sosednjih državah, dovolili neomejeno število takšnih obiskov. V druge evropske države pa bi komisija lahko potovala štirikrat na leto.
Poleg tega so predlagali, da omejitev največ dveh udeležb letno na dogodku v tujini, ki ne velja za predsednika in podpredsednika komisije za narodnosti, ne bi veljala tudi za predsednika in podpredsednika komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
S sedanjimi omejitvami naj bi bilo namreč okrnjeno izvajanje ustavnih in zakonskih nalog komisije. Kot je pojasnil Pukšič, je delo komisije zelo onemogočeno, zato je predlagal,
naj pustijo komisiji v presojo, kdaj bo omejila obiske. Dodal je še, da je imela komisija v programu obisk manjšin v vseh štirih sosednjih državah, a so lahko obiskali le dve.
Predsednik DZ Gregor Virant se je strinjal, da ima omenjena komisija drugačen status od drugih in bi zanjo morale veljati posebnosti, a se ne strinja, da bi bili ti obiski neomejeni. Zato je predlagal, naj v SLS pripravijo nov, kompromisni predlog, ki bi vseboval določene omejitve.
Je pa kolegij predsednika DZ odobril obisk omenjene komisije v Argentini, Čilu, Braziliji in Urugvaju. Virant je sicer predlagal, naj komisija najprej pripravi oceno stroškov, a je večina članov kolegija omenjeni obisk vendarle odobrila, čeprav bo trajal več kot predpisanih šest prenočitev.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
vroče sledi hladne vojne
TONE MIZERIT
S tem naslovom sta Jože Dežman (Arhiv Republike Slovenije) in Hanzi Filipič (Mohorjeva družba Celovec), v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in mnogimi sodelavci pripravila razstavo, na kateri so prikazane razne žalostne zgodbe, ki so se dolga leta dogajale na obeh straneh Karavank. Odprtje je bilo v četrtek, 6. septembra 2012, v Mestni hiši na Glavnem trgu v Kranju. Udeležila se ga je številna publika, med njo dosti znanih osebnosti; tudi precej »argentinskih« obrazov je bilo videti. Kot je bilo kasneje povedano, bo razstava prav tako potovala - po obeh straneh
Heisse Spuken des Kaltem Krieges
meje. V ta namen so vsi panoji in razstavljeni material v vitrinah opisani v slovenskem in nemškem jeziku.
Razstava predstavlja predvsem posledice prehodov Slovencev čez železno zaveso med Slovenijo in Avstrijo. Začenja z begom slovenskega prebivalstva, vračanje vojnih ujetnikov in civilistov v Slovenijo in njihovo usodo ter pobijanjem, z begom in izgonom nemške manjšine iz Slovenije. V tem pogledu je zanimi-
va primerjava med Hitlerjevo izjavo med vojno (Naredite mi to deželo spet nemško) in Edvarda Kardelja po vojni (Nemška manjšina ne bo imela nobenih privilegijev, ker je ne bo). Ekstremi se dotikajo ...
Po vojni je bilo nad sto družin iz obmejnega slovenskega pasa izseljenih, vsaka v drugačen konec Slovenije. Šele čez leta so jim dovolili vrniti se v svoje domove, ki pa so bili opu-stošeni in oropani.
Od 1945 pa do 1960 so imele oblasti na meji z Avstrijo čez tri tisoč nameščenih vojakov, ki so imeli pravico (in ukaz!) streljati na vsakega, ki bi kjerkoli skušal prestopiti mejo. Pri tem so poleg vojske imele glavno besedo UDBA in druge njej podobne tajne službe »državne varnosti«. A glej: po tem letu, ko je država potrebovala nemške marke in je na veliko pošiljala delovno silo čez mejo, pa so iste službe »prijazno« spremljale delavce, jih svarile pred »emigracijo«, pred Cerkvijo, obenem pa jim prigovarjale, naj bi poslušali, kaj govorijo med seboj in potem »špecali« vse to njim (en tak špicelj je danes poslanec v državnem zboru RS).
V Avstriji tudi ni bilo vse z rožicami posejano, čeprav so živeli v demokratičnih razmerah. Prikazano je, kako so nemško usmerjeni prenape-
teži dvojezične table po slovenskih krajih uničili, pri čemer jih oblasti, ne civilne ne policijske, niso ovirale; skoraj obratno.
Opisana je tudi akcija SDV v Ve-likovcu, ko je hotela izvesti atentat, ki bi dvignil moralo med slovensko javnostjo, pa ji je spodletelo, ker so atentatorje ujeli na samem mestu atentata. Izvedba naj bi odvrnila pozornost od problemov v Sloveniji (nekako tako, kot je mislil gen. Galti-eri z Malvini v Argentini).
V Celovcu je Mohorjeva tudi bila pod pritiskom špioniranja. Ko je po vojni oživela in po prizadevanju dobrotnikov iz izseljenstva prišla do tiskarne, jo je UDBA vedno imela na muhi. Po besedah Hanzija Filipiča, so stalno vohljali po pisarnah in korespondenci. Krtačne odtise knjige o škofu Rožmanu so v Ljubljani imeli istočasno, kot so jih imeli uredniki v Celovcu. Še v osemdesetih letih se je pripravljal nočni vdor v prostore Mohorjeve družbe ...
Mohorjeve knjige so bile trn v peti in zato - kot mnoge knjige, tiskane v izseljenstvu - prepovedane v Sloveniji. To je začutil tudi pisatelj Drago Jančar, ki je iz Avstrije prinesel knjigo V Rogu ležimo pobiti. Ob hišni preiskavi so jo našli in je bil zaradi nje obsojen na zapor.
Ta in še druga dejstva je bilo videti. Videti jih je bilo tudi na dokumentarnem videoposnetku, ki se vrti na razstavi in v živo prikazuje hudobijo, trpljenje in žalost zaradi nekdanje meje z železno zaveso.
GB
ZAORAJMO NA GLOBOKO
(prihaja s 1. strani)
Zaradi ciljev, načina delovanja, pomembnih nalog, ki si jih je organizacija zadala, odgovorno izvrševanje načrtovanih akcij ima organizacija vrsto sodelavcev iz moških vrst začenši pri možu vsake članice.
Članstvo v organizaciji je morda v kakšnem določenem Domu zabeleženo, na splošno pa je članstvo dejansko potrjeno s pristopom k sodelovanju in na aktivni angažiranosti pri raznih akcijah.
Poznamo predvsem športne lige - zveze, a izbira tega samostalnika hoče poudariti ravno delo v skupini - v ekipah, kjer sta končna izklesana zamisel in akcija veliko bogatejši kot zgolj seštevek posameznih idej.
Razveseljujoče je dejstvo, kako se smisel - bakla, ki razsvetljuje celotno delovanje podaja iz roda v rod z navdušenjem in iniciativo.
Zanimivo, da v imenu ustanove kot Zveza slovenskih Mater in žena, bi jaz tolmačila spričo dejstva, da je dobrodošlo in zaželeno sodelovanje žensk, ki niso poročene
-	oziroma niso žene, vendar pa so v duhovnem pomenu matere. Mislim, da smo na ta način, priznali, kar se nujno potrebno za današnje moderne čase, da za žensko ni nujno
-	kot so mislili v preteklosti - da se omoži ali da se posveti redovniškemu poklicu. Obstoja neka tretja možnost, da v samskem poklicu živi zvesta svojim principom v se na najrazličnejših področjih razdaja v službi bližnjega kot učiteljica, bolničarka, zdravnica, znanstvenica, umetnica. Če se malo ozremo na življenje naše skupnosti, lahko vidimo, koliko slovenska družba in družba na splošno dolgujeta tem duhovnim materam!
V teh letih se je svet spremenil tukaj v Argentini in v naši slovenski skupnosti. V prvih desetletjih Zveze slovenskih Mater in žena je naša skupnost živela na trdih temeljih družin prežete s krščanskim duhom, prepojene z ljubeznijo do slovenstva in kar je izredne važnosti pripravljena na odpovedi, žrtve, na nesebično delo. Udobnost sedanjega življenja ni najboljša okoliščina za uresničevanje idealov. Nekoč sem slišala misel, da je mnogo več nesrečnih ljudi na svetu zaradi divana kot pa zaradi pomanjkanja kruha.
V uvodnih stavkih sem omenila o pridobitvah sodobne ženske na vseh področjih javnega življenja. Po drugi strani pa nihče ne more zanikati, da je ena izmed oznak sedanjih časov po vsem svetu ta, da sta družina-zakon v hudi krizi. Kako naj si razlagamo, da medtem ko ima ženska priložnosti, da razvije v vsej polnosti svoje sposobnosti in talente, pa je družina, v kateri je žena-mati srce, v takih dilemah. Nekaj tukaj ni v redu. Ali nismo v borbi in pridobivanju ženskih pravic nehote zapeljale na neko stranpot, se izneverile našemu naravnemu poslanstvu?
Če beremo povprečne revije, plehke knjige ali samo prižgemo televizijski aparat, kakšna je podoba ženske, ki se nam hoče vsiliti in postaviti kot ideal? Ženska brez sramu, škandalozna v svojih izjavah, prostaška, zaljubljena sama v vase z željo po večni mladosti in le telesni lepoti. Ali naj tak vzorec ženskega lika vzbudi pri moškemu in otrocih spoštovanje, občudovanje, čarobnost zaljubljenosti, pravo trajno ljubezen? Kar naenkrat smo ugotovile, da nehote ob iskanju večje osebne uveljavitve, kar je seveda popolnoma pravilno in pohvale vredno, smo se znašle, da nikoli tako kot sedaj v tej tako napredni dobi, smo postale v sklopu družbe le objekt, namesto pametne protagonistke.
Kaj je značilno v ženski naravi? Podajanje življenja, ljubezni in vrednot. V družinskem krogu s svojim zgledom, mislimi, nasveti ima ženska neko edinstveno misijo, ki zgleda preprosta, a je najvažnejša za zdravi razvoj in napredek družbe.
Predaja te ljubezni se odseva ne samo v družini temveč tudi v ustanovah kot je zveza slovenskih mater in žena. Mislim, da poleg vsega karitativnega dela v skupnosti, poleg vseh predavanj zveze, s katerimi bogatimo naše znanje in poznanje, spričo dogodkov, ki jih doživljamo v naši vsakdanjosti in ki resno načenjajo temelje zdravega življenja, moramo zaorati na globoko. Usmeriti moramo naše zanimanje in aktivnosti na bistvena vprašanja smisla življenja, načel, uporabe tehnologije, povezave etike z znanostjo, vzgoje otrok; pozorno zasledovanje kdo, kdaj in kako izvendružinski dejavniki vplivajo na našo mladino, na mlade zakonske pare, itd.
Notranje obogatene in jasnih misli bomo dosegle, da bo naše družinsko življenje, delovanje v skupnosti in v argentinski družbi postalo prava pesem dobrote.
Da je argentinska družba globoko razklana, ni nobena novost. Tudi ne, da se vlada trudi na vse načine, da bi to razpoko še poglobila. To je bilo jasno tudi ob protestih, ki so v četrtek 13. pretresli prestolnico in ostala mesta po vsej državi.
Kdo se gospe boji? Jasno je bilo, da če je kak strah, so se ga mnogi znebili. Za tisti četrtkov večer so bili napovedani protestni shodi. Kdo je izbruh ljudske nejevolje organiziral? Pravzaprav ni bilo vidnega organizatorja. Saj tudi ni bil prvi protest. A jasno je, da so ljudje siti inflacije, sledečih laži javnih statistik, pomanjkanja varnosti, mišmašenja z dolarjem, korupcije, predvsem pa vladnega nasilja in objestnosti. Spontano se je po družbenem omrežju sklicevalo, naj se nezadovoljni zberejo na določenih točkah in z razbijanjem po »kastrolah« (ponev, po slovensko), in s plakati v rokah izrazijo svoje nezadovoljstvo. Da je teh »nezadovoljnih« več, kot bi si vlada želela, so pokazale množice v središču mesta, pa tudi po drugih četrtih, v predmestju in po mestih v notranjosti, kjer so zlasti izstopali Mendoza, Tucuman in Rosario. Tudi zaradi te razpršenosti je težko podati neko številko protestnikov. A jasno je, da jih je bilo ogromno. Pisec teh vrstic pa se resno vpraša, koliko teh protestnikov je lani gospo volilo. Verjetno kar nekaj. Obseg množic je presenetil same pobudnike shodov, pa seveda tako vlado kot opozicijo. Izrazi nejevolje pa ne veljajo samo vladi, temveč tudi opoziciji. »46% nas je« smo lahko brali na plakatih, nanašajoč se na zadnje volitve, kjer je predsednica prejela 54% glasov, a se od tedaj opozicija obnaša, kot da je sploh ni. Ljudje vidijo, da jih nihče ne brani pred korupcijo, nasiljem in izkoriščanjem. Dovolj jim je vladnega samogo-vora, ki javno tepta pravico do drugačnosti, pa celo temeljne svoboščine, saj vsak javen izraz nesoglasja z vlado prejme kot odgovor najmanj preganjanje s strani davčnih inšpektorjev. Dovolj jim je govorov gospe predsednice, ki javno zahteva, naj se je ljudje »malce« bojijo. Tisti četrtek je narod pokazal, da se je ne boji.
Ni hujšega slepca. Vlada noče videti realnosti. In kadar jo ta udari v obraz, jo trdovratno zanika. Tako je bilo tudi s protestnimi zborovanji. Najprej omalovaževanje števila, nato pa groba diskvalifikacija. Zaničevanje srednjega slo-
ja je tvorilo rožni venec psovk in prezira. Da so bili »le bogati«, da so bili »lepo oblečeni«, da po parkih in trgih »niti niso hodili po travi, da se ne bi umazali« ... V tej jezi se je kazala vladna zaskrbljenost. To je prednjačilo tudi v javnih občilih. Veriga uradnih ali provladnih televizijskih kanalov je le mimogrede omenjala, da je nek protest »zaradi dolarjev, ki jih ne morejo kupiti«. Nasprotno sta oba kanala (13 in TN, oba v lasti Clarina) direktno prenašala proteste in žela neverjetno visoke številke gledalcev. Tudi v tem je bilo jasno, kje je ljudsko zanimanje in ljudska volja. A ker se dejstva dalo več zanikati je bilo treba umazati tiste, ki so si upali izraziti svoje mnenje. Vse naslednje dni so si sledili vladni napadi in razni funkcionarji so kar tekmovali med seboj, kdo lahko protestnike bolj očrni. Krono je gotovo odnesla gospa Bonafini, ki se ji ta srednji sloj »gnusi«. Kazalo je tudi, da bo vlada skotila nek »protiprotestni shod«, a so končno ugotovili, da je bolje, če ne zapadejo v »cestno« tekmovanje. Je pa bil že prej napovedan oktobrski shod za obletnico Kirchnerjeve smrti. Lahko si mislimo, da bodo takrat »vrgli vse meso na žar«. Seveda si pa, kljub množičnosti protestov, nihče ne dela utvar, da bi vlada kaj spremenila v svojem nastopu in delovanju.
Se bo kaj spremenilo? Vsekakor. Že sam protest je bil globoka sprememba v dosedanjem stanju. Upanje pa je, da se bo ob tem vsaj malo razgibala tudi opozicija. Prve znake oži-vetja je dala že ob vprašanju ustavne spremembe, ki naj bi gospe dovolila ponovno kandidaturo leta 2015. Domala vse stranke so se izrazile proti in tudi organizirajo neke vrste zbor, ki naj se zaveže, da vladi ne bodo omogočili potrebne dvotretjinske večine. Brez izjeme so opozicijski politiki podprli proteste in napadli vlado zaradi netenja sovraštva med narodom. In celo nekateri guvernerji so si končno upali izraziti bolj omiljeno mnenje. Scioli je dejal, da je treba protestnike »poslušati z velikim spoštovanjem in ponižnostjo«. Verjetno prihodnji mesec ne bo prejel zadostnih denarnih sredstev. A on tudi gleda na leto 2015. Medtem pa gospodarstvo drsi po klancu dol. Ni potrebnih tujih investicij in turneji predsednika podržavljene petrolejske družbe po finančnih Mekah sveta napovedujejo pičel uspeh. Energetski deficit pa iz meseca v mesec raste.
CARAPACHAY - MLADINSKI DAN
Kjer je volja, tam je pot!
Običajno pišemo poročila o prireditvah, ko je enkrat že vse mimo, saj je tako naravno, seveda. Pa škoda; kaj pa z dogodki PRED prireditvijo? No ja, saj vam je vsem znano, ali pa ste si lahko predstavljali, v kakšni stiski se je znašla karapačajska mladina ko je »obupana« dala v objavo oglas v časopis, tik pred prireditvijo, da nujno išče kulturnega referenta! To bi bilo žalostno ... če bi šlo zares! A bila je le šala, korajžna zamisel mladih, ki je še bolj privlačila mladino (in mlade »po srcu«), ki se je odzvala v lepem številu vabilu praznovanja 49. mladinskega dneva v Carapachayu v nedeljo 26. avgusta 2012.
Program je potekal že od zgodnjih pa do poznih ur lepe sončne nedelje. Prve tekme so začele ob osmih zjutraj pa trajale do dviganje zastav ob 10:45. Nato pa se nadaljevale do popoldanskega programa. Sv. mašo, pri kateri je mladina spremljala in vodila petje, je daroval naš dragi duhovnik Marjan Bečan, ki nas vsako leto v avgustu razveseljuje z obiskom. Mladina ga vedno naproša naj prevzame vodstvo »njihove« maše. Iz srca so mu hvaležni, da je prošnjo sprejel in da jim je na tako preprost a prepričljiv način podal razlago božje besede ter vtisnil v njihova srca tako jasne pojme in napotke za vzorno krščansko življenje.
Opoldne so prijetne dišave ka-rapačajske kuhinje privlačile mlade in stare k lepo pripravljeni mizi v dvorani in tudi na dvorišču, kjer je toplo sonce omililo mrzel hla-
den veter. Za okusno kosilo smo vsi hvaležni gospodu Tonetu Komarju in ekipi, ki mu je priskočila na pomoč.
Še pred napovedano uro kulturnega programa so ljudje že posedali v dvorani in nestrpno čakali. Napovedovalka Nadja Jan je pričela program s pozdravom navzočim, nakar so sledile pozdravne besede predstavnikov krajevne mladinske organizacije. Predsednica Mikaela Resnik je v nagovoru navdihovala mladino naj vztraja pri delu v organizacijah v skladu z letošnjim geslom »Kjer je volja, tam je pot«.
Pozdrav predsednika Sandija Žnidarja smo poslušali po zvočnem zapisu, preko računalnika, saj se je nahajal v Ljubljani. Snemalni škrat je pomotoma ujel tudi razne izbruhe, kletvice govornika, za katere sam ne more odgovarjati, ker je le pomotoma ostalo ujeto v zvočnem zapisu. Prav to je pa povzročilo splošen smeh publike.
Mladini je uspelo najti kar dva kulturna referenta, ki sta se javila po oglasu. Ta dva kulturnika sta kmalu pokazala, da hrepenita le po slavju in plačilu.
Na stranskem odru sta se ta dva »kulturnika« spravila k pisanju kulturnega programa, istočasno se je na glavnem odru razvijala zgodba, ki sta jo pisala. Okrog leta 1982 je mladina v domovem baru praznovala zmago deklet v odbojki. Takrat je po nesreči padla Glavna vloga v zamrzovalnik, ne da bi kdo to opazil. Nato sta kulturnika nadaljevala s pisanjem zgodbe in
preskočila kar trideset let. Glavno vlogo so še vedno pogrešali. V naslednjem prizoru je mladina prikazana na seji, ko pregleduje v članski knjigi dolgove članov in tako naletijo na Glavno vlogo, ki je dolgovala članarino že trideset let! Na video posnetku smo sledili mladini ko se je podala na lov »Glavne vloge«. Prebrskala je vse prostore Doma, a zaman. Med iskanjem ji je uspelo spoditi le lenuhe, ki so izkoriščali domove prostore, a Glavne vloge niso našli nikjer.
Zgodba se je mirno razvijala po zamisli teh dveh »kulturnikov« vse do trenutka, ko sta pisatelja pričela podcenjevati mladino zaradi neuspeha pri iskanju Glavne vloge . Nastala je zmeda: mladina se je zdramila in se uprla zamisli teh kulturnikov.
»Ne dopustimo, da nas še naprej kontrolirata! Mi sami lahko uredimo naše zadeve.« je močno pritrdila deklica. Goljufa sta ob taki reakciji delo opustila in lepo odšla brez slave in ... brez denarja. Na koncu se je nenadoma prikazala še pogrešana Glavna vloga, saj ni več sledila zamisli nesramnih kulturnikov.
Mladina je izkazala pogum pri uveljavljanju svojega stališča ... Vendar nekaj je pa le resno vzela iz te zmešnjave: Glavna vloga jim bo morala poravnati dolg 30 let zamujene članarine!
Mladinski prizor smo sledili z velikim zanimanjem in iskreno smo se nasmejali. Zato smo obdarili nastopajoče z velikim aplavzom.
Končno je napovedovalka poklicala na oder skupino zmagovalcev v odbojki. Prejela sta pokal za fantovsko zvezo ekipa iz San Martina, za dekleta pa ekipa iz San Justa. Nato še prosta zabava, živahen klepet ob pogrnjenih mizah in ples.
Veseli smo dokončali dan in se vrnili zadovoljni a utrujeni domov. Čestitamo karapačajski mladini za skrbno pripravljen program in vas spodbujamo: še tako naprej!
AKB
SAN MARTIN
Delovanje Zveze mater in žena
SVETNISKI KANDIDATI
vzor današnjim kristjanom
V ljubljanski nadškofiji so v nedeljo 15. septembra obhajali dan svetniških kandidatov. Osrednja slovesnost je potekala v ljubljanski stolnici. Somaševanje škofov in duhovnikov je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Homilijo pa je imel nekdanji koprski škof Metod Pirih. V ospredju letošnjega praznovanja je bil Božji služabnik nadškof Anton Vovk, zato so molitev pred mašo obogatili z razmišljanji o njegovem življenju in delu.
Škof Pirih je postavil praznovanje v okvir jubilejnega leta nadškofije z besedami: »V sklop praznovanj ob 550-letnici ljubljanske (nad)škofije sodi tudi današnje bogoslužno slavje svetniških kandidatov: nadškofa Antona Vovka, škofov Janeza Frančiška Gnidovca in Friderika Ireneja Barage ter salezijanca Andreja Majc-na. Pri tej evharistiji molimo in prosimo, da bi se postopki za njihovo razglasitev za blažene dobro nadaljevali in bili kronani z uspehom.«
Škof Metod Pirih je predstavil tudi pomen zgleda škofa Vovka za nas in za današnji čas: »Sedanje razmere v Cerkvi na Slovenskem so drugačne od tistih pred 50 in več leti. Javno mnenje in mediji niso naklonjeni Cerkvi in njenemu delovanju. Biti resnično in ves škof, duhovnik, redovnik ali vernik ni bilo nikoli lahko, ne v času nadškofa Vovka in drugih svetniških kandidatov, ne danes. Boj proti grehu, zlu ali javnemu mnenju je bil vselej dramatičen. Biti kristjan danes pomeni plavati proti toku.«
Homilijo je škof Pirih zaključil z besedami: »V 550-letni zgodovini ljubljanske Cerkve je bilo nešteto velikih svetniških mož in žena, katerih imena so zapisana na Božji dlani. Tudi pred vesoljno Cerkvijo bi radi imeli razglašene blažene in svete, žive priče svetosti in svoje vzornike. Prav s tem, ko bomo sami živeli neoporečno in sveto krščansko življenje, si bomo zaslužili in izprosili nove svetnike.«
Zopet se oglašam, da podam kratko poročilo o delu naše Zveze San Martm. Rada bi pojasnila, da ZSMŽ. San Martm poleg mesečnih sestankov v našem Sanmartinskem okolju deluje tudi na socialnem polju. Vsak mesec razdelimo denarne podpore in dvakrat na leto pakete s hrano, vse s pomočjo naše Centrale.
Vsako leto je sv. maša za vse pokojne članice.
Junija smo imeli spominski sestanek. Med nas je prišla ga. Pavla Hribovšek Kremžar. Govorila je o svojem bratu Ivanu Hribovšku, pesniku, domobrancu in mučencu, (19231945). Ivan je začel pesniti že
v španščini. Podal je zgodovino njegovih prednikov iz Nabre-žine na Primorskem. Njegov oče je mlad prišel v Argentino. Živel je nekaj časa v Urugvaju, kjer je že delal kot kipar in je v Montevideu kar nekaj njegovih del. Tudi v Argentini je veliko kiparil. Spomenik Špancev, spomenik zastavi v Rosario, veliko dekorativnih del v Banco Nacion, znana morska leva v Mar del Plati in še mnogo drugih del. Njegov sin Edvard še vedno raziskuje očetovo delo.
Naslednji mesec smo povabili med nas lic. Francija Mar-keža in z njim je prišla tudi soproga Cristina. Popeljala sta nas na potovanje po Indiji. Po-
pri 14 letih, pri 18 je že prevedel iz Grščine Antigono. Slutil je smrt in izročil svoji izvoljenki Anici vse svoje poezije. Gospodična Anica je vse spravila in poslala gospe Pavli v Argentino. Prvi jih je uredil dr. Tine Debeljak v Buenos Airesu in potem v Sloveniji g. France Pibernik. Ivan je bil domobranec, mučen in umorjen, se ne ve kje: Rok - Teharje ...??
Pri drugem sestanku v juliju se govoril o svojem očetu kiparju Janezu Grudnu g. Edvard Gruden. To predavanje je bilo
leg lepih in zanimivih fotografiji o njihovem življenju, načinu oblačenja in navadah sta nama prikazala zemljepis in zgodovino Indije in razne verske sekte. Koliko je Indija v zadnjih desetletjih napredovala tudi na ekonomskem polju. Vse te podatke sta nam pokazala preko računalnika projicirane na platno. Bili smo jima hvaležni, kot vsem našim predavateljem in se jima priporočili še za drugič.
Z aparati nam je kot vedno pomagala ga. Regina Leber.
Polona Makek
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Naš cilj
NI vsem jasno in dovolj odkrito, kaj je naš cilj. Zato je prav, da tudi o tem malo premislimo, kaj je naš cilj. To je gotovo važno vprašanje, kar nam njegov odgovor tudi pove, zakaj smo na svetu in zakaj sploh živimo. Mnogim je ta cilj nejasen. Živijo kar tja v tri dni. »Meta vivir«, pravijo in se s tem tudi zadovoljijo. Nimajo večjih in višjih namenov in se zadovoljijo s tem, da se nekoč njihovo življenje konča in z njim vse, kar so od njega pričakovali.
Naš cilj je Bog in vse, kar je z Njim v zvezi. Nebesa, srečna večnost, uživanje Boga, zrenje Boga, neskončnost, ljubezen in mir.
Za vse to pa se splača živeti in imeti jasen cilj pred seboj.
Trpljenja ne bo več in smrti tudi ne. Vse in v vseh bo samo Bog. In On je naš cilj. Že sedaj je naša luč, ki nam sveti na poti življenja. Splača se ga živeti že sedaj in se ne obrniti od Njega. Nobena ustvarjena reč ni več in višja od Njega. Zato nam tudi nobena ne more dati tega, kar nam daje On. Ne denar, ne bogastvo. Ne zemlja in ne vse skupaj, kar nam ponuja ta svet. Ker je vse to minljivo, ne zadovoljuje v polnosti naših potreb.
Samo Bog in Njegova popolnost sta za vso večnost. In samo to nas napolni s svojo vsebino. Zato je pametno, da se Njega držimo in se na Njega navežemo. On nas bo zadovoljil. Ne bomo potrebovali stvari, ki nas ne napolnijo in nas pustijo prazne.
Prav je, da si večkrat osvetlimo ta cilj. Večnih dobrin ne nadomestijo tiste, ki s časom izgubijo svoj pomen. Uporabljamo jih samo v toliko, v kolikor nam služijo, da si zagotovimo, kar je večno.
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA
Pesem dobrote Iv
V nedeljo 2. t.m. je Zveza slovenskih mater in žena proslavljala svojo 46. obletnico ustanovitve. Krščanska poklicanost k solidarni ljubezni do bližnjega ter lep sončni dan sta privabila v Slovensko hišo v Buenos Airesu visoko število rojakov, starejših
ditev »Pesem dobrote«. Program je povezovala ga. Tatjana Modic Kržišnik z umirjenim in prisrčnim nastopom. Povabila je k besedi predsednico Zveze, go Alenko Prijatelj, ki je takole pozdravila navzoče: »Blažena mati Terezija je dejala: Nimamo razloga biti
in tudi mladih. Pri vstopu so nas pozdravljale odbornice osrednjega odbora Zveze, podale so nam nalepko s srcem dobrote, simbolom ZSMŽ; vsak pa je lahko položil v košarico svoj prostovoljni dar v pomoč potrebnim rojakom. V ta namen so bile
pozne-j e v dvorani na razpolago tudi srečke. O b
16. uri smo se najprej zbrali v cerkvi Marije pomagaj pri sv. maši, ki jo je vodil duhovni asistent Zveze in njen soustanovitelj, prelat dr. Jure Rode. Maša je bila darovana za vse žive in rajne članice Zveze ter za pokojna generala Rupnika in dr. Haci-na. Med mašo je pel Slovenski pevski zbor iz San Martina, pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, ob orgelski spremljavi prof. Anke Savelli Gaser. Lepo in ubrano petje je pripomoglo k zbranosti in svečanosti liturgije.
Po maši je sledil poklon padlim za vero in dom pred spomenikom na dvorišču. Nato smo bili povabljeni v dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana na prire-
nesrečni, ker je Kristus z nami in izžarevanje tega veselja je resnično. Kristus je v naših srcih, Kristus v ubogih ki jih srečujemo, Kristus v nasmehu, ki ga sprejmemo. In to veselje hočemo danes deliti z vami. Naša organizacija ne bi mogla delovati brez vašega sodelovanja, brez vaše podpore. Zveza Slovenskih Žena in Mater je samo posrednica med vami in potrebnimi rojaki. Zato se zberemo enkrat na leto, da skupaj praznujemo obletnico in se skupaj poveselimo kot ena sama velika družina. Danes se vam želimo zahvaliti v imenu vseh potrebnih rojakov za vašo pomoč ki so jo deležni mesec za mesecem, nekateri že kar nekaj let in se vam osebno ne morejo zahvalit vendar vem, da vas vedno spremlja njihova hvaležnost in molitev.
Najlepša hvala za vso vašo velikosrčno pomoč, za vse vaše skrite darove in danes tudi najlepša hvala za vašo prisotnost. Upam, da bomo skupaj preživeli prijetno popoldne.«
Sledila je duhovna misel pre-lata dr. Jureta Rodeta, ki je poudaril, da je krščanstvo že od svojega začetka spoštovalo in dvigalo dostojanstvo žena. Posebno poslanico pa so ženam namenili škofje II. Vatikanskega cerkvenega zbora, v kateri so izrazili ponos Cerkve, da je mogla dvigniti na tako visoko nivo čast žene, ji prinesti svobodo in njeno temeljno enakost mo-
škemu, kot si jo je Bog zamislil ob ustvarjanju. V družbi dobiva žena tolikšno moč, kot še nikoli preje. Če bodo žene polne evangeljskega duha svet ne bo mogel kreniti na pot smrti. Zato v poslanici prosijo žene, naj sledijo svoji poklicanosti v družbi kot vzgojiteljice in v službi drugim na socialnem polju. Preiz-kušane žene, ki so pod križem kakor Marija, tolikokrat v zgodovini dajale možem moči, da so v borbi za življenje vztrajali do konca, da so celo z muče-ništvom pričali za Kristusa, naj jim pomagajo tudi še danes, da ohranijo pogum, veselje in voljo do življenja, obenem pa da ohranijo potrpežljivost in smisel za male dogodke družinskega življenja. Žene, ki znajo napraviti resnico prijetno, nežno in dostopno, naj si prizadevajo, da bo duh tega koncila prodrl v ustanove, šole, družine in v vsakdanje življenje. Žene vsega sveta, krščanske in neverne, vse, ki jim je zaupano življenje v tem tako usodnem trenutku zgodovine, prosijo škofje, naj ohranijo svetu mir in urejeno ter srečno življenje v današnji družbi ter skrbijo,
San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic nam je s svojimi mladimi glasovi podal pesmi Lastovki v slovo, Šopek narodnih pesmi in nas resnično presenetil s preciznim, obenem pa lahkotno veselim izvajanjem znane pesmi Žabe, za katero so dekleta in vodja žele močan aplavz in posebno odobravanje publike. Saj večina od nas še nikoli ni slišala te pesmi v izvajanju ženskega zbora. Res pravo odkritje.
da se ohrani človeški rod!
Poročilo socialne referentke je v odsotnosti ge. Anice Bajda Podržaj, prebrala ga. Marjeta Ro-žanec Dobovšek. Socialno delo ZSMŽ se nanaša na obisk bolnikov in osamelih ter konkretne materialne pomoči potrebnim rojakom. V tem letu je bilo razdeljenih 30 mesečnih denarnih podpor rojakom v stiski, družinam ali posameznikom. Prav tako sta brata Klemenčič veliko pripomogla, da je Zveza dvakrat v letu lahko razdelila po 50 paketov hrane. Vsem, ki so ob raznih priložnostih darovali v sklad Zveze ter vsem članicam Zveze, ki redno plačujejo mesečno članarino naj velja pregovor: Kar daš, boš sam imel...
Med pevskimi nastopi je imela slavnostni govor dr. Katica Cukjati. Besedilo je v celoti objavljeno v tej številki našega tednika.
Pevski del prireditve bi zaslužil oceno pravega poznavalca in kritika, sledi le preprost opis nastopov. Dekliški zbor iz
Trio mladih, Zlatorock, Vasle, električna kitara, ter pevca Zofi Marolt in Branko Marinič, so spravili v veselo razpoloženje ne samo navzočo mladino, v dvorani so se po taktu ritmično premikale ramena in glave tudi sta-
dati in poslušati to skupino, ki nas je spravila v dobro voljo, saj so gospe in dekleti z gledališko mimiko in gestami interpretirale zabavno besedilo zapetih pesmi. Vsi si želimo, da bi se nastopi te skupine nadaljevali.
Nastop znanega Kvarteta in Slovenskega instrumentalnega ansambla je bil krona tega pravega minifestivala pesmi dobrote. Poznamo jih, ker že več let nastopajo na naših prireditvah, na osebnih slavjih ter raznih festivalih. Odlično so zapeli in zaigrali več narodnih pesmi. Veselo vzdušje je navdalo vse ko so navzoče povabili k skupnemu petju zadnje pesmi, V dolini tihi. Vredni bi bili bolj obširnega poročila, saj gre za dolgoletne, izkušene, lahko bi rekli skoraj profesionalne pevce in instru-mentaliste.
Po tem sporedu je sledil družabni del ob pogrnjenih mizah ter postrežbo z domačimi dobrotami, ki so jih darovale članice Zveze. Prireditev se je končala z žrebanjem lepih dobitkov.
Pozno v noč smo se vračali na svoje domove z veselim srcem in zadovoljstvom, saj smo preživeli lep popoldan v prijateljski družbi in obenem prispevali v dobro naše skupnosti.
Zveza slovenskih Mater in žena se toplo zahvaljuje vsem nastopajočim, zborovskim vodjem, ge. Tatjani Modic Kržišnik
rejših, ki so z veseljem spremljali izvajanje pesmi: Ta vlak, Krokodilčki in Slovenskega naroda sin. Odobravanje je bilo splošno in navdušeno.
Zbor ZSMZ Pristava, odličen sekstet, je pod vodstvom prof. Anke Savelli Gaser veselo in ubrano ter obenem hudomušno razigrano zapel venček narodnih o ženitvi. Bil je pravi užitek gle-
za vodstvo programa, Andreju Golobu za pripravo odra, Aleksandru Šucu, da je skrbel za luči in zvok, Mikaeli Podržaj za oblikovanje programa, go-spem za pripravo jedil in pijač ter prijazno postrežbo ter vsem obiskovalcem prireditve za velikodušno pomoč. Naj Bog vsem bogato poplača.
M.B.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Slovenci v Argentini
Slov. pevski zbor Gallus je pod vodstvom pe-vovodje dr. Julija Savellija sodeloval s koncertnim programom na proslavi 50-letnice prihoda sester reda Jezus Marija v kolegiju La Salle v Buenos Airesu v torek dne 25. t. m.
Pred odličnim občinstvom, med katerim je bil tudi apostolski nuncij so pevke in pevci Gallusa v narodnih nošah izvajali naslednji koncertni program: Gallus »Vae nobis«, Lasso »Matonna mia cara«, Guastavino »Pueblito mi pueblo«, Schwab »Kukavica«, Osana »Bariloška romanca«, Venturini »Ptičja svatba«, Mirk »Pevski valček - Sonček moj« in Bareilles »Carnavalito«.
Za lepo podani koncertni program je številno občinstvo nagradilo Gallusove pevce z navdušenim odobravanjem.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Ivana Fajfarja in njegove žene ge. Nade roj. Skvarča v Ramos Mejii so dobili sinčka. Srečni družini naše čestitke.
SAN MARTIN
Zaključek krojnega in šivalnega tečaja
Preteklo soboto je bil zaključen krojni in šivalni tečaj, ki ga je organiziral odbor Slovenskega doma v San Martinu. Tečaj je trajal 4 mesece in sta ga vodili ga. Cudermanova in ga. Mravljako-va. Zaključek je bil združen s prigrizkom, ki so ga priredile hvaležne učenke - gospe in gospodične iz San Martina. Kulturni referent Slov. doma prof. Zupan se je ob tej priložnosti ga. učiteljicama lepo zahvalil za vodstvo tečaja, učenkam pa za vztrajno obiskovanje tečaja.
SLOVENCI PO SVETU DR. FRANCE JAKLIČ - 70 LETNIK
V	ZDA je 14. avgusta praznoval 70-letnico življenja znani slovenski nabožni pisatelj ter Baragov in Knobleharjev življenjepisec, dr. Franc Jaklič.
Jubilant se je rodil v vasi Andol v župniji sv. Gregorija. Kot mlad kaplan se je uveljavil na eni od pastoralnih konferenc, za katero je napravil tako temeljit referat, da ga je ted. škof dr. Jeglič takoj nato poslal nadaljevat študij na teološko fakulteto v Innsbruck, kjer je po dveh letih tudi doktoriral. Po vrnitvi v domovino je deloval kot prefekt v škofovih zavodih, nato pa bil profesor verouka na gimnaziji.
Za dijake je napisal dobro vzgojno knjigo »Po svetli poti«, znan je postal še bolj s knjigo »Življenje svetnikov«, za katero je opisal več kot polovico svetnikov. ... Najobširnejši njegovi deli sta življenjepisa misijonarjev Friderika Barage in Ignacija Knobleharja.
V	emigraciji je najprej več let preživel v Argentini, odkoder je odšel v ZDA ...
Svobodna Slovenija, 27. septembra 1962 - št. 39
RESUMEN DE ESTA EDICION
185. DIPLOMATSKI ODNOS
Slovenija in Butan sta vzpostavila diplomatske odnose. Ta azijska kraljevina je tako postala 185. država, s katero ima slovenska država sklenjene diplomatske odnose. Skupna izjava je bila podpisana v New Yorku.
40 LET MEŽKOVE GLASBE
V	Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je 40-letnico glasbenega ustvarjanja obeležil legendarni kantavtor Aleksander Mežek. Na koncertu ga je spremljala skupina angleških glasbenikov, s katerimi je posnel svoj novi album z naslovom „Fair Play". Gostil je tudi skupino Hiša in posebne olimpijske goste.
V LJUBLJANI ODKRILI GEN ZA DEBELOST
Profesorju Simonu Horvatu iz laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je z genomsko analizo pri miših uspelo odkriti gen za debelost deptor. S prekomerno težo se bori vedno več ljudi, to odkritje pa odpira možnosti delovanja na dedno pogojeno debelost, sporočajo iz Kemijskega inštituta.
ČIGAVA BO NAJVEČJA?
V	Mozirskem gaju so odprli največjo razstavo buč v Sloveniji, ki je tudi zadnja letošnja razstava v gaju. V sklopu razstave bo potekalo tudi državno tekmovanje za najtežjo bučo. Lanski rekord je bil 457 kilogramov, za katerega v gaju upajo, da bo morda letos presežen.
PO SVETU
PROTIJAPONSKI PROTESTI
Več japonskih podjetij je začasno ustavilo proizvodnjo v svojih obratih na Kitajskem, potem ko so tam konec tedna potekali množični, tudi nasilni, protijaponski protesti zaradi spornih otokov. Protestniki so v več deset mestih, tudi v prestolnici Peking, napadali japonska diplomatska predstavništva, podjetja in lokale. Nasilje je izbruhnilo, potem ko je japonska vlada prejšnji teden sporočila, da je od zasebnika za 20 milijonov evrov kupila tri od skupno petih otokov otočja v Vzhodnoki-tajskem morju. Panasonic je v ponedeljek sporočil, da je za nedoločen čas začasno ustavil proizvodnjo v treh obratih v državi, Canon pa je zaradi varnosti zaposlenih za dva dni zaprl tri od svojih štirih obratov na Kitajskem.
SINDIKATI NA HRVAŠKEM PROTI SPREMEMBAM
Pogajanja med hrvaško vlado in sindikati javnega sektorja so dokončno propadla. Do tega je prišlo potem ko se je neuspešno iztekel še zadnji poskus vlade, da sindikate prepriča s svojim predlogom o spremembah splošne kolektivne pogodbe. Zaradi varčevalnega proračuna namreč predlaga ukinitev nekaterih nadomestil, ki izhajajo iz te pogodbe. Podpredsednik hrvaške vlade za notranjo, zunanjo in evropsko politiko Neven Mimica je po pogajanjih izjavil, da bo vlada verjetno že naslednji teden razveljavila splošno kolektivno pogodbo. Nato bo moral biti v treh mesecih dosežen dogovor o novi pogodbi. Vlada sicer pričakuje, da bodo do konca leta vendarle dosegli dogovor s sindikati, pripravljena pa je tudi na morebitno stavko sindikatov javnega sektorja.
BANČNA UNIJA
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Evropske unije so na Cipru razpravljali o predlogih za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad bankami v območju evra, ki velja za temelj Bančne unije. Ta velja za enega od štirih stebrov poglabljanja evropske integracije v prihodnjem desetletju, ki je potrebno za preživetje evra in celotnega evropskega projekta. Enotni mehanizem nadzora, v katerem naj bi imela osrednjo vlogo Evropska centralna banka, naj bi bil po predlogih komisije vzpostavljen 1. januarja prihodnje leto. Najprej naj bi bile pod enotnim nadzorom le problematične banke, od julija prihodnje leto tudi sistemske, leta 2014 pa vseh 6000 bank v območju evra.
STAVKE V GRČIJI
V Grčiji so v začetku tega tedna zaradi stavke ostala zaprta vrata sodišč, bolnišnic in univerz. Gre za zadnjo v vrsti stavk proti varčevalnim ukrepom, ki so pogoj za mednarodno pomoč obubožani državi. Več kot 22.000 zdravnikov v javnih ustanovah stavka iz protesta proti neplačanim naduram. Ob tem so napovedali, da bodo med stavko obravnavali samo nujne primere. Zaradi znižanja plač nameravajo do konca meseca stavkati tudi grški univerzitetni profesorji in sodniki. Sindikati javnih uslužbencev so sicer vsedržavno stavko sklicali za 26. september. Grška vlada si prizadeva končati 11,5 mi-
lijarde evrov vreden varčevalni paket, kot to zahtevajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad v zameno za nujno potrebna posojila.
KOALICIJA
Nemška kanclerka Angela Merkel si želi tudi v prihodnje koalicijo med krščanskimi demokrati in liberalci. Novinarjem v Berlinu je približno leto dni pred novimi parlamentarnimi volitvami poleg črno-rumene koalicije, omenila tudi možnost velike koalicije. Pri reševanju gospodarske krize v Evropski uniji pa si je zaželela več povezanosti med evropskimi partnerji.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Katica Cukjati, Ani Klemen Boltežar, Polona Makek, Majda Bukovec, Martin Križ in Regina Truden Leber
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
VIENE LA COMISION
En el parlamento de la Republica de Eslovenia fun-ciona una comision especial, dedicada a los eslovenos que viven fuera de los lfmites de la patria. En el marco de las medidas de austeridad, dispuestas por el gobier-no, se hablo de limitar sus viajes al exterior, durante los cuales toman contacto con las colectividades en los di-stintos pafses. Finalmente se decidio, que se permitiran esos viajes, claves en su accionar, y se aprobo la visita que proximamente realizara la Comision a la Argentina, Uruguay, Brasil y Chile. (Pag. 1)
HISTORIAS DE LA CORTINA DE HIERRO
Huellas calientes de la guerra fria es el tftulo de la exposicion que prepararon Jože Dežman (archivo de la Rep. de Eslovenia) y Hanzi Filipič (editorial Mohorjeva družba de Klagenfurt), en colaboracion con el museo de Gorenjska y otros. La muestra expone diversas historias que han ocurrido durante muchos anos de ambos lados de la cadena montanosa de Karavanke (un lfmite natural entre Austria y Eslovenia). Describen, en aleman y esloveno, las consecuencias del cruce de los eslovenos a traves de la Cortina de Hierro, la repatriacion de los prisioneros de guerra y civiles a Eslovenia, su destino y la expulsion de la minona alemana en Eslovenia. Un dato: de 1945 a 1960 los soldados en la frontera con Austria teman orden de disparar a cualquiera que intentase cruzarla. Tiempo despues, cuando el pafs necesitaba el marco aleman, enviaban fuerzas de trabajo por la frontera acompanados por Qservicios secretosQ. En Austria tambien fue duro. Muchos de los hechos historicos se pueden ver documentados en un video que se proyec-ta en la exposicion y muestra el sufrimiento y dolor en ambos lados de la Cortina de Hierro. (Pag. 2)
ANIVERSARIO
El domingo 2 de septiembre de 2012 la Liga de ma-dres de familia (Zveza slovenskih mater in žena) celebro el 46Q aniversario de su fundacion en el centro esloveno capitalino. A las cuatro de la tarde se reunieron en la iglesia Marija Pomagaj para asistir a la misa, presidi-da por el delegado pastoral y cofundador de la Liga de madres, Dr. Jure Rode. Durante la misa canto el coro esloveno de San Martin dirigido por la Prof. Lučka Ma-rinček Kastelic. En el salon principal, la presidente de la Liga Alenka Prijatelj, saludo a los reunidos. Siguieron las palabras del delegado Dr. Rode y de la referente social que detallo el trabajo que realizan. Las palabras centrales estuvieron a cargo de la Dra. Katica Cukjati quien hizo referencia al rol de la mujer a lo largo de la historia, ademas de las tareas y actividades que realiza la Liga de madres eslovena, no solo con los mas nece-sitados sino entre sus socias. Llego el turno del numero cultural, con una nueva edicion de 'Pesem dobrote' un mini festival de canciones populares eslovenas del cual participaron coros y bandas para el deleite del publico que agradecio las bellfsimas interpretaciones con fuertes aplausos. (Pag. 4)
DIA DE LA JUVENTUD EN CARAPACHAY
Donde hay voluntad, hay un camino. Ese fue el lema elegido para el 49Q Dfa de la juventud del centro esloveno de Carapachay que se desarrollo el domingo 26 de agosto proximo pasado. El voley fue el deporte elegido y los encuentros se disputaron desde temprano. Cerca de las once se hizo una pausa para izar las banderas y asistir a la misa, que ofrecio el sacerdote Marjan Bečan, que estuvo de visita en la Argentina. Luego fue el tiempo del almuerzo y de la continuidad depor-tiva hasta llegar a las finales que ganaron los equipos de San Martin (masculino) y San Justo (femenino). Ya en el salon principal, la presidente Mikaela Resnik saludo a los presentes e hizo hincapie en el lema elegido para esta edicion, que tuvo su continuidad en el numero cultural. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
DAROVI
V dobrodelni sklad ZSMŽ so darovali: ga.
Zupan 2000.- pesov; NN San Justo 500.- pesov; NN Hurlingham 1000.- pesov; ga. Pavlina Dobovšek ob krstu osmega pravnuka 250.- pesov; dr. Jože Dobovšek ob krstu vnuka Tomaža 500.- pesov; NN Carapachay 200.- pesov; in NN San Justo 300.- pesov. Darovalcem iskreni Bog plačaj!
NOGOMET
v
Se drugič poraz
Slovenska nogometna reprezentanca je na drugi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo (skupina E), ki ga bo leta 2014 gostila Brazilija, v Oslu izgubila proti Norveški z 1:2. Slovenija je pred nekaj več kot 11.000 gledalci po neuspehu proti Švici vpisala še drugi poraz.
Slovenska reprezentanca si je po vsega dveh krogih kvalifikacij na pot proti Braziliji postavila kar nekaj ovir. Dva poraza za začetek nista ravno to, kar so v slovenskem taboru pričakovali. To pomeni, da si odslej dalje izbranci Slaviše Stojanovica ne morejo več privoščiti velikih spodrsljajev.
Po ne preveč razburljivih 15 minutah so Slovenci povedli v 16. minuti. Jasmin Kurtic je močno sprožil s prostega strela z 20 metrov, nezanesljivi vratar Rune Jarstein je žogo slabo odbil le do Marka Šulerja, ki je žogo poslal proti vratom, kjer jo je v svojo mrežo nespretno preusmeril Kjetil Waehler.
Norvežani so nevarno ogrozili slovensko vodstvo v 23. minuti, po močnem prostem strelu Johna Arneja Riiseja je Oblak žogo odbil, Šu-ler pa jo nato poslal z igrišča. Tri minute zatem pa so domači izenačili. Povsem osamljeni Tarik Elyounoussi je sprožil z 18 metrov, od prečke se je žoga odbila za golovo črto in nazaj v igrišče, kjer jo je nato dokončno v mrežo pospravil Markus Henriksen.
V uvodu drugega polčasa so bili Slovenci boljši, imeli več žogo, pogledovali proti kazenskemu prostoru, prišli do nekaj obetavnih akcij, ki pa se niso končale z zaključnim strelom. V izdihljajih tekme pa je ob rezervistu Dejanu Kelharju v kazenskem prostoru padel Alexander Soderlund, sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je izkoristil John Arne Riise in Norvežanom priigral zmago.
Kvalifikacije sicer še zdaleč niso končane, na voljo je še 24 točk, prve tri si bodo lahko slovenski nogometaši zagotovili že 12. oktobra, ko bodo v Ljudskem vrtu gostili Ciper.
SKUPINA ORLEK
Nov glasbeni obisk
Skupina Orlek (www.or-lek.com) ima svoje bivališče v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime so si nadeli po hribu na samem obrobju Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock'n'rolla, nekakšen »folk punk polka rock«. Pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rockov-ske postave obsega še pihalno sekcijo in harmoniko, pa jih uvršča v etno folk glasbo. Posebnost skupine Orlek so besedila, ki so socialno-hu-morno obarvana, s številnimi izrazi značilnimi za trpko rudarsko življenje in delo. So zelo komunikativni in hitro vzpostavijo kontakt ter navdušijo občinstvo iz različnih kulturnih okolij.
Dokaz so uspešni nastopi na festivalih tovrstne glasbe v Nemčiji, Poljski in Sloveniji ter drugi festivali po svetu (Avstralija, Kitajska, Madžarska, Avstrija, Makedonija in Rusija). Znani pa so tudi po uspešnih klubskih koncertih; naj omenimo, da so leta 2002 nastopali tudi v legendarnem klubu CBGB v New Yorku. Turnejo po ZDA so leta 2006 ponovili in dodali še koncert v Philadelphiji.
Zaradi samosvojega zvoka in besedil je skupina vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot široke javnosti. Album Adijo knapi je bil večkrat nagrajen. Prav tako sta bila al-
buma Adijo knapi in Melodije smoga in premoga nominira-na za Zlatega petelina (slovenska različica Grammyja). Album Salamurca in skladba Na Kum pa sta Zlatega peteli-
novo, v akustično preobleko. Nova pa je živahna skladba Življenje gre naprej.
Skupino Orlek sestavljajo: Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (harmonika, klavia-
na tudi prejela.
Odmevnemu albumu Orlek Express z uspešnico Mala Zagorjanka in dvema izjemnima instrumentaloma Orlek Ekpress in Full House, je sledil daljši premor s številnimi nastopi v domovini in po svetu. V začetku leta 2009 je skupina ob 20. obletnici delovanja izdala nov album Anduht, narejen v preverjenem duhu poskočnih in umirjenih pesmi z angažiranimi in humornimi besedili.
Leta 2012 pa je izšel album z naslovom REPETE, na katerem je 13 skladb. 12 starih prearanžiranih povsem na
ture), Bojan Bergant (kitara), Matej Fele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Sašo Marn (bobni), Kristijan Adamlje (saksofon), Ečo Matko (pozavna), Jan Adamek (trobenta).
Skupina Orlek v San Martinu
Skupina Orlek nas bo obiskala meseca oktobra v San Martinu. In to bosta kar dva koncerta v soboto 6. in 13. oktobra.
Njihova turneja bo tudi dosegla Säo Paulo, Rosario in Montevideo.
Se bomo še lepo imeli ob prijetni večerji in prijateljski družbi!
NEDELJA, 23. septembra:
Mladinski dan v Slovenski vasi
SOBOTA, 29. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. septembra:
Kosilo upokojencev in prijateljev, ob 13. uri
v Našem domu San Justo. Vsi prisrčno vabljeni! NEDELJA, 7. oktobra: Mladinski dan na Pristavi
SOBOTA, 13. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. oktobra:
56. obletnica Našega
doma v San Justu
SOBOTA, 20. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
valutni tečaj V SLOVENJI
18. septembra 2012
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,27 KAD dolar 1 EVRO 6,19 ARG peso
23. SepTBMbRa 2012
Vsi lepo vabljeni!
Msfiar. Hladnik 397.0,-^aniis
^ 60.
MLAdiNski DaN
v Sip^EnSKi VaSi
8.00 uri - Začetek tekmovanj 9.00 uri - Sv. Masa 10.15 uri - Dviganje Zastav 13.00 uri - Kosilo 19.30 uri - Kulturni Program, nato prosta zabava!
Sodeluje skupina BAI RES POLKA!
»Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka«
(Ps. 23)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 25. avgusta, v 84. letu starosti, v Buenos Airesu, zapustil naš stric
Janez Koščak
Priporočamo ga v molitvi in blag spomin.
Žalujoči:
žena Ivanka Steklasa,
nečaki: Ana Mana, Marta, Victoria, Tomaž,
Cristina in Alek Vovk, Lojze in Sonja Skubic ter Marjan Koščak
in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Toronto, Višnja Gora, Polica