37. številka
V Ljubljani, dne 14. septembra 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek i- datun:i>in naslednjega dne. — Naročnina za celo ieto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1 '30. t'irh»ine7.na številka i 1 viu. Naročnina za Nemčijo za ceir. ieto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šelenburgova uiica št. ti., 1. nadstropje.
Delavstvo po vojni,
7.c večkrat smo trdili, da nastopijo po vcijini prav sigurno jako resni časi za delavstvo. Če upoštevamo, da imamo že nad štiri leta vojno gospodarstvo, da je v tein ča>u dobila industrija povsem novo lice, mala obrt in tudi deloma velika industrija popolnoma propada in često prenehala, ker ni deJavcev, ni surovin in ni strojev. Vr-hutega pa je nastala velikanska draginja ter vsled neracionelnega gospodarstva padla tudi valuta jako nizko, tako da nam nudi najneugodnejo perspektivo-. Denar nima Več vrednosti. Ni nobenega dvoma več, da nastane denarna kriza, ki bo silno vplivala na gospodarstvo. Veljalo bo le blago, in ker bo velika brezposelnost, ne bodo imeli delavci in nastavljenoi, ki so navezani na plačo, na zaslužek, ne prilike, da si kaj zaslužijo in ne da kaj zamenjajo, ker nič nimajo. Po vojni toren' ne bo dela ne v tovarnah, ne v pisarnah, ker ne bo dalje časa nobene prave trgovine z inozemstvom, imeli ne bomo kredita in tudi prehod v mirovno gospodarstvo bo trajal daljšo dobo.
Za to dobo se mora delavstvo pripravki. Izposlovati si mora v občinah, v deželi in državi potrebno zaslombo, javne korporacije morajo preskrbeti potrebni kredit za ono dobo, da si z njim diobavi delavstvo oziroma delavske konsumne organizacije življenske potrebščine. Vsi zastopniki v tgkih korporacijah naj se torej pravočasno pobrigajo za to vprašanje, ki je eminentne važnosti za delavstvo. Zavarovanje za brezposelnost je v sedanjem času najnujnejša zadeva, ki je delavstvo ne sme zamuditi. Tudi organizacije ne smejo prezreti to nalogo. Delavstvo naj sc oprime organizacije, ker le z njo bo mogoče v tem oziru dovolj krepko vplivati na ugoden razvoj tega vprašanja.
Ra zen tega vprašanja je pa važno še neko drugo. Kakor opažamo, naj izteče ta •ojna kakorkoli, bo zadobila država po vpojni oblast nad produkcijo, nad industrijo. Toda tudi delavstvo potrebuje kontrolo nad 'industrijo. Znano nam je na primer, da so v Rusiji uvedli boljše vik i delavsko kontrolo v industriji, dasl nam podrobnosti od tam niso znane, ker dobivamo le nezanesljiva poročila. Enako delavsko kontrolo ie pa uvedba tudi že kapitalistična Anglija. Kmalu ob pričetku vojne so zahtevali angleški delavci od vlade, da jim dovoli talko kontrolo in vlada je ustregla delavski zahtevi. V industriji je taka kontrola po-trebna, če sc hoče delavstvo ubraniti prevelikemu izkoriščanju. Delavstvo mora vedeti, koliko stanejo surovine, kakšni so obratni stroški, s kakršnim dobičkom dela 'frodjetije, zakaj po vojni, ko nastane novo Gospodarstvo, se mora preprečiti brezmejno izkoriščanje, če se hočejo vsaj za &tlo urediti delavske gospodarske razme-re- To bo zahtevala nova doba po vojni, doba demokratizma. Če se razmere ne 'irede v tem zmislu, bo delavstvo trpelo £cdo po vojni še leta in leta in še hujše kakor pred vojno.
Te besede smo napisali v resen premislek. Kar je mogoče na Angleškem ali Rusiji, to je mogoče tudi pri nas. Tam so
dSlavci, tu sano delavci in prokleta nemarnost naša bo kriva, če si po vojni ne izboljšamo svojih razmer tudi v tej smeri. Naše organizacije morajo storiti svojo nalogo in mi svojo, da se jim pridružimo ter energično zahtevamo vse ono, kar smatramo za nujno potrebno. Zavedajmo se, da je delavstvo sila, ki lahko vlada svet, če ga pa v resnici ne vlada, je kriva naša malomarnost, naša nezavest svoje moči. Zato veljali za nas posebno sedaj znani rek: Proletarci vseh dežel, združite sc v svojih organizacija]!!
Novi predlogi k socialnemu zavarovanju.
Ministrstvo za socialno skrb je predložilo poslanski zbornici, kakor poroča »Arb. Ztg.« vodila o »socialnem zavarovanju«, o katerih se bo ta mesec posvetoval socialnozavarovalni odsek poslanske zbornice. Vlada še hoče najprej posvetovati o temeljnih načelih bodočega socialnega zavarovanja; ko se to zgodi, hoče na podlagi teh načel izdelati zakonski načrt in ga predložiti parlamentu.t Gre torej v prvi vrsti za to, da se doseže’ enotnost v teh splošnih načelih.
»Vodila« vlade govore o izvedbi bolniškega zavarovanja in o nezgodnem zavarovanju ter tudi nameravanem, zavarovanju za starost (in onemoglost, toda po bistveno drugačnih načelih, kakor je to vlada nameravala pred vojno.
Glede na bolniško zavarovanje priporoča vlada načelno, da naj bodo načelno vsi delavci in nastav-1 jenci zavarovani za bolezen; zavarujejo naj se torej, kakor je bilo 'to že v prejšnjih vladnih predlogah, tudi kmetiški delavci, domači delavci, služinčad in potujoči delavci. Samo stalno nastavljeni, ki imajo mesečno po 4(H> K in več, bi bili izključeni. Omejitev prejemkov s 400 K izključuje precej veliko število stalnih nastavljencev od bolniškega •zavarovanja. To bo precej velika pomanjkljivost v tej panogi zavarovanja, ki se zlasti tiče stalnih nastavljencev in jim bo v znatno škodo.
Energičneje kakor v prejšnjih predlogah se zahteva v teh vodilih poenostavljenje bolniškega zavarovanja. Vlada priznava končno, da je mogoče le z enotnimi velikimi blagajnami ustvariti potrebno podlago za bodoče zavarovanje. Vlada pred- S laga j>osebno komisijo za izvedbo social j nega zavarovanja, ki naj (imajo oblast, da se male nesposobne blagajne razpuste in pridružijo z večjim. Žal, da ta »vodila« ne povedo ničesar, kako naj bodo te komisije i sestavljene ter ničesar ne omenjajo, da se j morajo preurediti zlasti obratne bolniške blagajne.
Važnejši napredek predlaga vilada za nezgodno zavarovanje. Obvezno nezgod- j no zavarovanje se naj raztegne na vse de- | lavce. ki spadajo v bolniško zavarovanje, j Vlada utemeljuje svoje predloge tako-le; :
»Nezgodnozavarovalni zakon name- j tava raztegniti nezgodno zavarovanje na- I morava omejiti zavarovanje na tiste obra- i te. ki so nevarni, pa je doseglo ta namen le nepopolno. Mnogi malenkostnim varno- ' stnim izpostavljeni delavci so zavarova- n
ni, nasprotno pa so mnogi, ki so vedno v velikih nevarnostih izključeni od zavarovanja. Tudi najbolj priznanja vredni poizkus socialuozavarovainega odseka, da bi bolj uveljavil z bolj dalekosežno karnis ti-ko načelo ugodneje. Vprašati pa se je treba, ali je v bistvu opravičeno načelo, da naj sc varuje samo delavca, ki je v veliki nevarnosti. Če smatramo nezgodno zavarovanje kot nadaljevanje delavskega zavarovanja kot jamstvo za delavca, moramo pač reči, da je zn po nezgodi poškodovanega delavca vseeno, če se je nezgoda dogodila v nevarnem ali v nenevarnem o-bratu, ker so posledice zanj popolnoma e-nake. Tudi se ne more trditi, da ne bi bilo umestno, če morajo plačevati podjetniki prispevke sami. Ker je izmera prispevkov strogo izvedena po nevarnostnih razredih v posameznih obratih in mora tako biti, ni tedaj tudi proti razširitvi na manj nevarne obrate nikakoršnega pomisleka. Za te o-brate se bo odmerilni prispevek znižal na primerni minimum, tako da bo napram o-stalim bremenom iz zavarovanja le neznatno. Da bo uvedba splošne nezgodne zavarovalne dolžnosti tudi tehniški obrat nezgodnega zavarovanja Izredno poenostavilo, bodi tukai le tako omenjeno«.
Vse to so socialni demokrati že zdavnaj pravili.
K tem predlogom bi bilo omenjati, da je nujno potrebno, da se bolniško zavarovanje in tudi vse drugo zavarovanje izpopolni.
Se važnejše spremembe pa obsegajo »vadila« glede na invalidno in omenioglo-stno zavarovanje obsegal tudi samostojne vladno predlogo. Spominjamo se, da je prejšnji predlog za starostno in onemoglo-stno zavarovanje obsegat tudi samostojne osebe, kar bi bilo poslovanje le otežkočalo in komplicirano celotno organizacijo socialno zavarovanje in ga podražilo. Socialno zavarovanje za delavce in samostojne naj se le osnuje toda ločeno drugo od drugega.
Glede na delavsko invalidno in one-moglostno zavarovanje predlaga vlada naslednje; Zavarujejo se vsi bolniškemu zavarovanju podvrženi delavci in nastav-ljenci. Prispevki naj se odmerijo višje, kakor je bilo predlagano v prejšnjih načrtih, da bo mogoče tudti rente odmeriti višje.
Kar se tiče invalidnega in onemoglost nog a zavarovanja bode vpoštevano vse delavstvo in nastavljene! brez razlike, torej tudi oni nastavi jenci, ki bi ne spadali v bolniško zavarovanje v smislu načrta (nad 400 K plače).
Seveda želimo, da bi se starostno in invalidko zavarovanje izvedlo končno kmalu v blagor delavstva. Delavstvo pa mora biti na straži, da bo parlament storil svojo dolžnost.
Vojna kot vzgojevalka.
Kdor še ni spoznal v minulih štirih vojnih letih, ta utegne vsaj sedaj spoznati, kitko velikanska vzgojiteljica človeštva je vojna, ki zbuja v njem vse najrazličneje čednosti in jih krepi.
Kako smo se ob dneh »postopaškega«
»ira preobjedali in razsipavali in Si s tem '
Rokopisi ge ne VTacajo. — Jnserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd.stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
pokvarjali telo in dušo! Sedaj pa skrb e krepostni gospodje, ki gospodarijo s koščkom našega vsakdanjega kruha neomejeno, da ne postane ta naš vsakdanji košček kruha prevelik in nas varujejo pred vsem zlim, da ne razpočimo ... Danes so kair šc več kot podvojili ceno za kruli, kar tudi služi tcimm plemenitemu in človekoljubnemu namerni; jut ni se zgodi to pri mesu, ki ga komaj dobimo kosec vsak teden, im pri sladkorju; sadja sploh ne -vidimo, čeprav je bog: blagoslovil letois ta pridelek; naznanjajo že tudi podraženje premoga, tudi to bo zabranilo, da se zaradi prevelike toplote nc pomehkužimo prihodnjo zimo; ponočevati ne bomo mogli, ker ne bo svetiva; neznosne cone za milo nas bodo primorale. da bomo hodili zamazani kakor praočetje, kar bo posebno pospeševalo zdravje — z eno besedo: na vseh koncih in krajih, kolikor se to že do sedai n:i zgodilo, nas bo poučilo oderuštvo producentov in prekiipcev, kar smo v svoji nesrečni zaslepljenosti doslej smatrali kot za življenje potrebno, da 'je ta za »preproste« človeške otroke, ker ne morejo preplačati, tudi nepotrebno...
Če poginemo na lakoitni vročini, tuberkulozi, v blatu in nekulturi; če tisoči in tisoči proletarskih otrok, ki jih iima ta tako zelo obubožana država — poginejo zaradi nezadostne hrane in zaradi usiiljene zane-marjane nege? Kdo naj bi se zaraditega jezil. ker vendar hoče ta ogromna zdravil-niča železa vzgojiti duševno in telesno neupogljiv špartanski rod!
Nehvaležni in nespametni, kakor smo že, nočemo ogromne dobrote, ki se nam izkazujejo s tem vzgojnim delom, spoznati. Zavračamo jih z željo, da bi dobrotniki samii vse svoje življenje morali tako živeti, kakor silijo nas danes — i’i pa še bolje; Plačilo za njih dobrote naj bi jim bilo prav kmalu v obliki lanene vrvi okolo vratu — ne pa papirnat nadomestek, ki se lahko pr e t rga._________________________________
Manjši pridelki, večji dobički.
Na avstrijsko petrolejsko industrijo je vojna stavila velike zahteve. Ves petrolej dobivamo takorekioč iz ga lisk ih oljnih ozemelj, ker rumiunisika petrolejska industrija producira le neznatno malenkost. Gališka produkcija je iznašala leta 1916. okolo 80 milijonov ton, kar nikakor ne zadostuje za pokritje potrebščine prebivalstva n/a petroleju. Ker je pa vlada določila za petrolej najvišje cene in dovolila, da se smejo izdelovati drugi izdelki, za katere niso bile določene najvišje cene, so petrolejske rafinerije pričele izdelovati iz zemeljskega olja druge izdelke in se je s tem produkcija petroleja znatno zmanjšala. Nedvomno pa je, da bi ob racionelnem gospodarstvu utegnila gališika produkcija zadostovati za potrebo. Vprašanje pa je, če bo zasebni kapital sploh zmožen kdaj izrabiti tamkajšnje vire tako korenito v prid prebivalstva. Zakaj izraba teh vi rov ni tii-kakor v interesu kapitalistov, zakaj izkušnja dokazuje, da čim manjša je produkcija, tem večji so dobički. V letu 1909. so pridelali surovega olja 2,050.000 ton, kar je zneslo 30 milijonov tknon, dočim so pa pridelali leta 1915. le 1,180.000 ton petroleja, a so prejeli za ta produkt 51 milijonov kron.
Petrolejska industrija se deli v produkcijo surovega olja in v predelovalno industrijo. Doslej sta bili ti dve obrti popolnoma ločeni. Odkar je pa bila ustanovljena s pomočjo vlade, zveza za surovo olje, katere člani imajo predpravico, da jim ni treba dobavljati zaprtega surovega olja državnim rafinerijam po nizkih cenah, ter so se sami posvetili raznim izdelkom iz surovega olja. Razvila se je polagoma posebna kategorija rafinijskih p rodu centov, ki pokupilo surovo oilije in ga sami predelujejo. Ti producenti dosezajo jako velike
dobičke. Tako velja tona rafiniranega surovega olja 7,39 K, pri čemer veljajo rafi-nacijski stroški kvečjemu 100 K, dočim pa velja tona surovega olja po tržni ceni 440 kron. Stroški petrolejskega rova v enakomernih krajih so skoro enaki, dočim je množina dobavljenega olja v posameznih rovih kaj različna. Rovi so, ki dajo na dan manj kot polovico cisterne (cisterna = 10.000 kilogramov), so pa tudi rovi, ki dajo po deset in več cistern na dan. Sedaj se peča vlada z načrtom, da uredi produkcijo, to pa me bo mogoče doseči prej. dokler bo imela produkcijo v rokah špekula-ciiska pohlepnost privatnih kapitalistov. Le razlastitev posestnikov bi utegnila imeti uspeh, ki bi bila potrebna, zakaj nikakor ne gre, da bi zemeljski zakladi namesto splošmosti, koristili le osebam, ki so sedaj slučajno lastniki.
Domači pregled.
Konec poletnega časa. Dne 16. t. m. ob 3. zjutraj se povrnemo k normalnemu računanju časa, takrat se premaknejo kazalci na vseh javnih urah na 2. uro. Časovni prehod je določen za noč od nedelje na ponedeljek im med 2. in 3. uro zjutraj radi tega, ker je tačas najmanj železniškega prometa in se da odredba najložje izvesti.
Nahrbtniki dovoljeni? Dunajska »Par-lamentarische Korrespondenz«, ki je o vladnih namerah navadno dobro podučena, poroča, da se je prehranjevalni urad odločil znatno omiliti prepoved prometa z nahrbtniki in dovoliti nakupovanje živil o omejenem obsegu. Dovoljeno bo prenašati krompir do 20 kg. dalje jajca im surovo maslo v manjših množinah. Pač pa ostane slej kot prej prepovedano prenašati moko.
Odpust 50 in 49 letnih iz čmovojni-ške službe. Vpliv predlogov socialnode-moikratičnih poslancev in poslancev drugih strank, da naj se § 14 riaredba, s katero se razširja črn ovoju iška služba na letnike 42 do 50, nc odobri, je bil ta, da se je naročilo odpust zadnjih treh letnikov. S tern se pre-oreči glasovanje v brambnem odseku. Najstarejši letnik je že doma. Letnik 1868. gre sedaj domu. Vojno ministrstvo je pa naročilo, da se mora moštvo letnika 1868. ob osebni odgovornosti odpustiti najke-sneje do 15. septembra. S tem dnevom se začno odpuščati 49 letniki, kar se mora izvršiti do 31. dec. 1.1.
Krizo v Hussarekovem kabinetu napovedujejo nemški listi.
Nadomestilo za delegacije. Kakor poročajo z Dunaja, so govorili na komerzu nemških žuirnalistov poleg grofa Buriana in nemškega veleposlanika Wediela tudi ministrski predsednik baron Hussarek, skupni vojni minister baron Stoger-Steiner in predsednik poslanske zbornice dr. Gross. Vidi se, da so se gospodje med vojno vendarle nekaj naučili; vporabe nadomestil. Delegacije bi mogle postati neprijetne. če bi se enkrat sestale. Zato je bolje, da ne kličeš vraga, čemu tudi. ko pa so na razpolago tako lepa im udobno nadomestila; enkrat dunajski špisburgarji, drugič madžarska judovska in plemiška oligarhija in zdai zopet rajhovski žumaMsti. Sami ljudje torej, ki nimajo nikake pravice terjati od vlade odgovora, zato pa seveda tudi ne pravice kritike. Minister se tima v vsakem slučaju nadejati priznanja in » dobravanja. To pa je seveda prijetno m udobno, in gospodje so z uspehom talko zadovoljni, da puste po svojih trobilih da-nas že raz^lašaitS, da na sMi c ati/je dedc&acij za enkrat ni več misliti.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani sc vrši vpisovanje dne 16. in 17. septembra dopoldne in popoldne. V sredo dne 18. t. in. zjutraj se prično sprejemni izpiti v višjo obrtno šolo. Letos bodo otvor jeni naslednji oddelki: Višja stavbna šola, višja meh.-tehn. šola, strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo, javna risarska in mo-
del irska šola, ženska obrtna šola. — Ostali oddelki zavoda ostanejo za zdaj še zaprti. Vhod v šolske prostore in do ravnateljske pisarne je od 16. t. m. dalje zopet pri glavnih vratih na Nadvojvode Evgena cesti.
Okrajna konferenca za Ljubljano in okolico se je vršila v nedeljo v Ljubljani. Obiskana je bila razmeroma dobro. Na njej smo čuli mnogo lepih navodil za nadaljnje delo. Zastopanih je bilo enajst organizacij.
Deputacija idrijskih penzionistov pri deželni vladi. Po nalogu nedeljskega shoda v Idriji je bila včeraj idrijska deputacija pri dvornemu svetiku Laschanu in deželnemu predsedniku ekscelenci Attemsu obstoječe i;z sodr. Štrausa, Moravca in Krivica. Šlo se je za zvišanje kvote moke ornimi prebivalcem v Idriji, ki dobivajo samo po 4 kg moke na meseč in drugega nič. Gospod deželni predsednik je deputaciji obljubil, da se bode zvišala kvota moke od 4 na 5 kg. Enako se bode upoštevalo rudniške penziomiste tudi pri dodatkih drugih živil. Osobito se bo dovolil strankam prosti nakup krompirja. Tudi strogost prostega nakupovanja drugih živil sta obljubila gospoda v najkrajšem času ublažiti. Končno je obiskala deputacija tudi »Vojni žitni zavod« in »Vojno zvezo«. Obljubili so, da bodo upoštevali Idrijo povsod, v kolikor bodo razmere dopuščale.
Jeseniško delavstvo na Gorenjskem se
je zbralo v nedeljo, ne da bi ga kdo vabi! s Save, Javornika in Dobrave na Savi pri J ulemi im se je posvetovalo o nastalih razmerah. Vlada je namreč prepovedala sa-monabavo živil. Kako silno ta odredba prizadeva delavstvo po industrijskih krajih in mestih, tega visoka gospoda res ne ve.
V vladnih krogih so že danes mnenja, da funkcionira aprovizacija izborno in se jim zdi 'naravnost neumno, da delavstvo hodi po kmetih, ima stroške, oddaja zadnje cape, samo, da dobi živila. Vsli tisti, ki se pa morajo zanašali na aprovizaoijo, pa vedo prav dobro, da bi miti eden ne bil že davno več živ od tistih, ki so navezani na apro-vizacijo, vedo, da vse to, kar dajo apno vi-zaciije navadno na leto me zadošča niti za en mesec. Tako je pri nas im tako je marsikje drugje tudi, če že ne povsod. Na Jesenicah je prav tako. V ta marnem je delavstvo na sestanku sklenilo, poslati na c. kr. deželno vlado resolucijo, v kateri zahteva zadostno živil ali pa odpravo stroge prepovedi samopreskrbe, ker sicer odklanja odgovornost za posledice; zakaj od delavstva vendar ne more nihče zahtevati, da kratkotualo pogine lakote. V spomenici delavstvo tudi odklanja skaljeno koruzno moko, kti so ji odvzeli olje, ker je neužitna.
V aprovizaciii so resnično čudne razmere. Nobena naredba, nobena uredba ne more izvrševati svojo nalogo. Vprašanje, napake pa tiči v tem, da se, kakor je videti aprovizačnih uredeb sploh me smatra resnim, ker sicer bi nc mogel obstati tak sistem kakor obstoji.
O	delitev kart za kadilca in tobaka na deželi. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani nam sporoča; Vsled izrednih tehničnih težkoč se je zakasnila izdaja kart za kadilce in delitev tobaka za štiriteden-ko dobo od 5. avgusta do 1. septembra 1918. tako da bo na deželi mogoče šele koncem bodočega tedna s tem pričeti. Podrobnosti delitve se bodo pravi čas razglasile. To kratko dobo bodo pač še potrpeli kadilci, saj se medtem vstvarja red. k| bo v prvi vrsti mjfim samim v prid. Alko bi se kontingent za avgust razdelil tore« kart, hi se rtežkoče njih vpeljave pomnožile. -Druga delitev tobaka na karte bo tako.! sedita prvi, tretja pa se bo že vršila redno.
Logaško-idtijska strankina konferenca za logaški politični okraj se bo v rala dne 29 seotcimbra ob 9. dopoldne v salonu k-Klinca v Logatcu. Na konferenci poročajo
o	organizacijah ss. Štraus in P. T reven 1
A. Bajt; o tisku s. Petejan. o političnem položaju s. A. Kristan, o aprovizadiah s. ■Sbratns. Konference se naj udeleži čirnveč zastopnikov organizacij političnih, strokovnih, gospodarskih tu aprovizacij iz vseh občin. Udeležbo naj naznanijo ravnateljstvu »Obč. kotnsuminega društva« v Idriji.
Deželna konferenca za Koroško se
vrši v nedeljo popoldne v Celovcu v ho-telu Trabesinger ob 2. popoldne. Osnuje se deželna organizacija jugoslovanske soc. dem. stranke za Koroško.
Izstop zastopnikov proletariata iz aprovizačnih odborov? V sefi delavskih z as topov v Trstu so sklenili, da glede na splošne aprovi začne razmere izrekajo mnenje, da sc ne more več prenašati odgovornosti, izvirajoče Iz udeležbe svojih zastopnikov v aprovizačnih odborih in se obračajo zato do vodstva nemške socialistične stranke, naj skliče konferenco vseli soc. dem. strank v Avstriji v svrho, da se premotri ves aproviizačni problem im sklene e veniu el no izstop soc. zastopnikov iz aprovizačnih odib < aro v.
Socialistični kongres v Trstu in tržaško vprašanje. Dne 22. t. m. se bo vršila v Trstu skupna konferenca jugoslovanskih in italijanskih socialistov, da se zaenkrat neobvezno posvetujejo o vprašanju Trsta. Ore za načelo, ati bodi Trst popolnoma svobodno mesto ali v področju kake državne skupine, če pride do političnih sprememb.
Baron Spitzruiiller je bil imenovan za skupnega finančnega ministra.
Prepoved Koroščevih razglednic.
Včerajšnja uradna »Wiener-Ztg.« priobčuje odredbo dunajske policijske direkcije, s katero se prepoveduje razprodaja in razširjenje znanih razglednic s sliko dr. Korošca.
Grof Burian je govoril o položaju zopet pred časnikarji kakor je to delal Černin in delajo drugi, namesto, da bi stopil pred ustavno korporacijo, kateri je tudi odgovoren. Sicer ni povedal posebno važnih stvari. Kakor poročajo je povedal to-le:
Trenotek je resen. Ista skrb nas mori, a ml ne obupujemo. Prepričali se bodete pni nas, da stojimo brez strahu, a tudii brez prevzetnosti v svojem obrambnem boju. Odklanjamo pa vsako odgovornost za njegovo brezplodno nadaljevanje, ki so nam ga vsilili sovražniki na tako zločinski način. Nobena stranka ne more biti pred koncem gotova, kako bo vojna potekla. Od nobene stranke pa se tudi ne da pričakovati, da se bo odrekla možnosti vojaške zmage. Ali to je gotovo, da bo preteklo še strašno mnogo krvi in da bo razdejanih še neizmerno dragocenih dobrim na miši izmučeni zemlji, predno bo dosežen konec z vojaškim porazom enega ali dmugcga nasprotnika, ako je to danes sploh še mogoče. In vprašati se moramo, ali ne pome-nja »ločina nad človeštvom že sama misel, da bi čisto podirlii, kar je ustvarila zgodovina in kar je tu in tam res potrebno, a tudi zmožno reforme in zboljšanja. Paradiž bodočnosti. ki naj bi ga ustvarili na teh razvalinah, ima ravno to veliko napako, da bi zahteval mogo preveč žrtev. Rreštejmo dosedanje in mislimo na bodoče hekatombe te vojne, in vprašajmo se, ali je opravičljivo zahtevati za tako ceno vojne cilje, ne da bi prej pomislili, ali ne bi bilo mogoče na Podlagi teh načel doseči sporazum tudi brez nadaljevanja tega nezmiselnega uničevanja. Ne morem si misliti, da bi mogli Jiaši nasprotniki, tudi če so še tako prepričani o končni zmagi, upravičevati pred svpjo vestjo in pred svojimi narodi nadalj-fte neizmerne žrtve in napore, samo da bi Prodrli s svojimi principi, kii pa niso njihov monopol, ali da bi po svoje uredili notranje zadeve drugih naroden', ki lahko opralo to tudi sami. Nehvaležna naloga za nas bi bila, ako bi hoteli vcepiti tudi nasprot-
niku spoznanje, do katerega smo prišli sa- ; mi. Sovražna zveza sc prav lahko prepri- i ča, samo ako hoče, da ne bo naletela med nami na odpor v nobenem vprašanju olo-večanstva in pravičnosti v bodočih medsebojnih narodnih zvezah. Spoznala bo, da čutimo tudi mi potrebo po enakem razvoju, da pa smo ravno talko trdno odločeni se boriti tudi za naprej za naše utemeljene pravice, nasprotniki naj nam dajo samo pri tikiO, da pretehtamo in se porazgovorimo o vsem, kar nas danes še loči v mirnem in stvarnem pogovoru — po mojem mnenju bi bil mogoč, v kakršnikoli obliki že, direkten in informativen razgovor, ki bi še davno ne pomenjail mirovnih pogajanj in prepričan sem, da bi kmalu ne bilo treba nadaljnega boja, da bi se sovražni narodi približali. Moj namen ni, da bi Vis varal z neutemeljenimi mirovnimi nadami v trenutku, ko pretresa vojna mrzlica še ves svet. Moral pa scim govoriti z Vami o miru, ker ga vsi pošteno hočemo din odkrito želimo in ker smo prepričani, da je tudi v sovražnih deželah od dne do dne višje število onih, ki mislijo nani jedmako. Mi hočemo po svojih močeh pripomoči k .medsebojnemu sporazumu lin odpirati s spravljivostjo pot do njega. Dokler pa bo treba, bomo vztrajali odločno in zvesto v skupni obrambi.
Za grofom Burianotm je imel kratek nagovor tudi nemški veleposlanik na Dunaju grof W e d e I, ki je izrazil željo, da bi se harmoničnemu delu diplomacije in časnikarstva posrečilo poglobiti in spopol-miti staro preizkušeno prijateljstvo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo.
tiref Czernin proti Burianu. V »N. F.
P.« od nedelje, dne 8. t. m. priobčuje grof Czernin članek, v katerem pravi, da je »mir tako dolgo nemogoč, dokler Nemčija ne pride do tega, da bi tekala sredstva in pota, po katerih se nadomesti vojaška sila z razsodiščem«. O razpoloženju jeseni lansko leto piše: »Upanje na »miir zmage« je jeseni lanskega leta še obvladovalo duhove — mani pni nas kakor v Nemčiji mnogo merodajnih činiteiljev osrednjih držav takrat ni hotelo kompromisa, a jaz sam sam bil prešibek ...« Nazadnje udari proti grofu Burianu: »Iniciative— novi svetovni red z zvezno državo, z razsodiščem in razoroženjem — sev pričakuje od avstro-ogrske delegacije. Četudi je naša delegacija razcepljena v mnogo strank, četudi je marsikaj, kar jo loči, vendar o želji, da konča vojno, je edina. Velik pogrešek, da se izloča ustanovljeno delegacijo, naj si b : vzrok strah pred kritiko ali kaj drugega. Ni objektivnih razlogov, ki bi opravičevali, da se delegacija potiska v stran, in subjektivni razlogi mintetcrialne potrebe po miru bi ne smeli bitli merodajni. Čas je za to preresen in predragocen«.
Državna konferenca bolniških bla-gajen na Dunaju se ne vrši dne 14. septembra, kakor je bilo določeno, marveč šele dva do tri tedne pozneje. Dan konference se naznani pravočasno blagajnam.
Cenejši kruh na Češkem. Praški magistrat le razglasili, da bo veljal v Pragi hleb kruha, ki telita 1 kg 26 dkg, 1 K 80 vinarjev.
Rudarski štrajk v Šleziji. V premogovnikih avstrijske Žlezi je je izbruhnila rudarska stavka, ki se je razširila na vso Š le-zti jo iin na premogovnike severne Moravske. Število stavkajočih je doseglo v soboto že 50.000, a še vedno narašča. Vojaštvo spravlja delavce s silo v rudnike, na mnogih krajih je prišlo že do krvavih spopadov. Pogajanja za sporazum med delavci in podjetništvi so se razbila že v prvem početku.
Stavka ostravsklh rudarjev je končana. Zahteve so se predloržiie pritožbeni komiLsnjii. Delavstvo se je zadovoljilo z razsodbo.
Dravinjske doklade pritičejo delavcu
za ves čas delavne pogodbe. Med čevljarsko zadrugo v Judendorfu in delavci te tvrdke obstoji dogovor, po katerem se plačuje draginjsika doklada 300 dni, vojna doklada pa 365 dni v letu, tetotako doklade za žene iti otroke. Neki delavec je zbolel in tvrdka .mu je odpovedala službo med boleznijo. Med 14dnevno boleznijo se je tvrdka branila plačati delavcu doklade, češ, da so te določene samo za delovne driii. Komisija za pritožbe v Gradcu pa je razsodila, da 'se morajo .plačati doklade za ves čas delovnega razmerja, torej tudi med boleznijo.
V	listu »Soziale Praxis« primerja profesor dr. Sclriff delavsko varstvo v Avstriji z enim v Nemčiji. Številke in podatki so zajeti iz knjižice, ki jo je spisal pred letom o teim predmetu. Dokazuje, da imamo znatno razliko med delavskim varstvom v Avstriji in Nemčiji. Avstrija je v varstvu otrok, mladostnih in ženskih delavcev daleč zaostala za Nemčijo, dočin. ni za dorasle moške v Nemčiji skoro nobenega varstva, ki je v Avstriji že razmeroma precej uvedeno. V Avstriji imamo določen delavni čas zakonito največ na enajst ur, v rudmištvu na deset ur, v jami na devet ur in primerne opoldanske odmore po poldrugo uro, nimajo v Nemčiji zakonito za dorasle može določenega ne omejenega časa. Dalje za Nemčijo je Avstrija v delavskem zavarovanju in posredovanju dela; obe državi pa še nista storili skoro nič proti brezposelnosti, glede na moderno koalicijsko pravo in pravno varstvo za tarifne pogodbe. V delavskem zavarovanju je Avstrija daleč zaostala in ima še vebke naloge pred seboj. Vobče bi najbrže ne bilo nobenih posebnih ovir, če bi hoteli izvesti v obeh državah in tud; na Ogrskem skupno socialno zatonodajo Naitsrečneja bi utegnila biti oblika, če bi se -zedinile države glede minimalnih pogojev, ki razvitih industrijskih držav ne morejo ovirati, da bi naložile sposobno razviti industriji še nadaijne delavskovarstvene določbe.
Ogski kapitalizem v vojni. Ce govorimo o ornih, ki jim vojna prav koristi, potem govorimo o naših tridesetodstotnih bratih na orni strani Litve, Ogrih. Zakaj ogrsko narodno gospodarstvo se je nepričakovano bujno razvilo. Ta dežela nam o-čitno potrjuje rek, da se v vojni da zaislu-žiti. Ni treba govorili o nezaslišanem dobičku agrarcev in prešečjerejccv, poglejmo ivi v kakšni meri ,e postala Ogrska kmetiška dežela sedaj industrijska in skuša zdaj osvojiti avstrijski trg za Industrijske izdelke. Šele, če to pomislimo, bomo razumeti številke, ki nam povedo, da so Og.ri ustanovili v prvi polovici leta 1918 nič manij kot 296 novih delniških družb z
Društveni funkcionarjij in (lani, pozor! ~^f§ *
Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto 36. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi Člani, ki majo prispevek plačan samo do 26. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom J le tedaj izplača, če je vsaj 29. prispe
■ vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive A podpore pa se vsi zaostali prispevki
■ odtegnejo.
. Klajvmiico 436 niiMijomiov krem i«r da je 607 obstoječih družb zvišalo svoj kapital za 512 milijonov kron. Pravzaprav gre skoro izključno za industrijske, tgoviske in prometne dražbe štirih bank. Računati borno morali torej z novo industrijsko in konkurenčno silo.
Svetovni pregrd.
Svetovna vojna prihaja zopet v krizo. Siloviti napadalni boji na zahodni bojni črti so veleneiTiiške anek-sioniste nekoliko iz-trezniili. Ne govore več tako bojevito in pripuščajo, da se izjavljajo miroljubnejši elementi. Krožijo žc po časnikih celo vesti, da se namerava skleniti zimsko premirje. Na zahodnem bojišču se Nemci polagoma umikajo na črti ob Mazi in Aisni, prišli so do takozvane Hindenburgove črte, ki pa na vseh mestih ni držala. Seveda ne vemo, kalko se preobrne vojni položaj na tem bojišču, toda dvoma ni, da napadajo Angleži iin Francozi z ogromnimi množicami in najnovejšimi bojnimi stroji, tanki, letali, elektriko itd., kar vse mora zlomiti vsako silo, ter je uspeh slabotnejšega nasprotnika mogoč le v spretnih vojnih potezah in presenečenjih. Vse to uviidevajo nekdaj tako navdušeni anefcsionisti in občutijo potrebo,- da bo treba misliti na mir spora-zuimljeinja. Grof Bunian sam je trdil, da ie to očividno edina pot, ki dovede do mira. — Na italijanskem bojišču je nekaj večjih bojev ob tirolski fronti. Kaj pa je z ofenzivo s te ali one strani, so listi popolnoma umolknili. — Iz Rusije nam pošiljajo same grozne vesti. Take so te vesti, da jih res ne moremo verovati. O samih pobojih iti umorih nam pošiljajo vesti, prav ničesar pa o pra vem položaju. 2ail pač, da cenzura ne dopušča, da bi o razmerah -pisali tako kakršne sio iin kakršne logično utegnejo biti. Ves teror, smrtne obsodbe iin ne verno kaj se vse se dogaja tam v popolnoma drugačnih oblikah kakor pravijo poročila. Boljševiikii so trn v peti vsem tistim, ki ta poročila pošiljajo, zato upravičeno dvomimo o njih resničnostih. O Ljeninu ni zanesljivih poročil; nekatera pravijo, da je podlegel ranam, druga pa, da poteka njegovo zdravljenje ugodno, .kar je vero-jatn-eje.
Vojni plen na zapadni fronti. »Journal de Genove« poroča uradno iz Pariza: Tekom ofenzive od 15. julija do 31. avgusta so zavezniške vojske vjele 128.306 mož, med n jim ti 2674 častnikov, tor volenile 2069 tonov, 1734 minometov, 13.783 strojnih pušk ter mnogo muniaije, živil in raznovrstnega materijala. — Neka druga vest nravi: Splošna bilanca plena od 15. julija naprej ie zelo zanimiva in poučna. Ona kaže šibko dragocenega lova. V šestih tednih boja so zavezniki vjeli toliko ljudi, ka- ! kor bi jih zadostovalo za 13 di vizij. Pri tem niso vračunani mrtvi in ranjeni. Število vplenjcnih -strojnih pušk odgovarja eni strojni puški na deseit ljudi. Število vple- j njenih topov odgovarja petini ornega top- j ništva. kar ga je imela Francoska, ko je ! letu 1914. vstopila v vojno,
Masarv pride v Evropo im sicer v Sibirijo, kakor poročajo ententinii listi.
Ni času primerno... »Vor\varts« poroča: Na f-romtraše v-edn-o rarzširjajo aneksi jonistične brošure, k;i se zavzemajo za Siegfnieden in zlasiti za to, da morajo sovražniki plačati visoko vojno odškodnino.
V	eni teh brošur stoji napisano: »Ker je vojni položaj Nemčije sedaj tako izboren, kakor so pred nekaj meseci le nekateri si u so jati upati, sploh ne more biti več govora o rezoluciji državnega zbora za sporazumni mir«. »Vorvvarts« pristavlja: Morda spoznajo merodajni faktorji sedaj, da nadaljno širjenje takih spisov ni času primerno.
Mirovi kurz? Nemški listi beležijo vesti, da je pričakovati v najkrajšem časa izredno važne spremembe na vodilnih dr-
i	žavniških mestih Nemčije in Avstro-Ogr-, ske. Nemški kancler grof Hertling bo odstopil iin se umaknil sedanjemu državnemu j tajnik ti drju Solfii. V nemško vlado bi vsto-
i	pila kot zastopnika svojih strank tudi po-| slan ca Erzberge-r (ce-ntram) in Scheidc-mainin (socialist), ki bi dala novi vladi izrazit pacifističen značaj. Dragi listi zopet poročajo, da stoji v ospredju nove kalkulacije knez Biiknv, ki bi bil baje najpriprav-nejši mož, da stopi v zvezo z entemtmimi državami.
Mednarodni socialistični kongres. Dne 17., 18. in 19. septembra se vrši v Londonu mednarodni socialist,ioni kongres. Ni pričakovati, da bi se na tem kongresu iz-prem-einil memorandum o vojnih ciljih, ki ie bil sestavljen na konferenci meseca februarja. Nedvomno bodo evropski zastopniki vzeli ta memorandum za podlago, A-metrikauci pa bodo najbrže prišli z drugimi predlogi. Kolikor ie dosedai znano, o-fici-ialmi socialisti iz Ttalile ne bodo zastopani in ie tudi dvomljivo, ali bodo prišli na kongres delegati ruskih socialnih revolucionarjev, ker se mude še vedno v Skandinaviji.
Vesti o elalekosežnih spremembah v poiitičnem vodstvu Nemčijo. »Kolnische Zeh-ung«, -oficijoizno glasilo nemškega zunanjega urada, dementira vesti o predsto-ječih spremembah v nemškem političnem vodstvu, zlasti govorice o de misiji državnega kanclerja Hertlinga. Pravi, da je razširjanje takih vesti opašita igra. Govorice so se širile z Dunaja.
Kakšno vojno odškodnino hoče naložiti Amerika Nemčiji. „Morningpost“ prinaša iz Novega Jorka članek, ki pravi, da si misli Amerika vojno odškodnino s strani Nemčije takole: Nemčija naj izroči svojo zlato zalogo, vse ladje ki jih gradi, nadalje del dohodkov in rudokopov in gozdov ter za gotovo število let tudi dohodke železnic. List pravi, da to ni nobeno maščevanje, marveč samo pravičnost. Amerika mora Nemčijo kaznovati in dobiti garancije za svoj bodoči procvit.
Hendcrson in Adler. »Dogcns Ny!icter« izjavlja v razniotrivanju o možnosti miru:	Rezultat
konference dveh cesarjev ni znan. Tudi o nameravani Versailiski konferenci utegnemo izvedeti le malo. Nevtralci mislijo, da ni ugoden trenutek za posredovanje miru. Ni dvoma, da ima švedska vlada najboljše namene. Dvomljivo je pa, če si nevtralci pridobe simpatije s svojo nedelavnostjo. Presenetljivo je, da angleške in francoske delavske stranke sedaj odločno nastopajo za mednarodno konferenco. Hendersonov mirovni program se ujema z onim Adlerja. »Nation« pravi, da je stališče angleških delavcev prva, nedvomna diploma-tična zmaga v vojni. Nevtralne vlade bi se že morale pobrigati, da jih ne prehiti mednarodna socialna demokracija. Iz oficielnih glasov' posameznih dežel se da posnemati, da vlada v njih spravljivost. Marsikaj naznanja, da ie mir sedaj bližje kakor kdaj prej v vojni.
Vodna katastrofa v Kini. Iz Hongkonga: Reka Kaji to n je stopila čez bregove. 5000 oseb je brez strehe in 250.000 oseb ne more biti preskrbljeno zadosti s hrano. Za sedaj pomaga na rešilni akciji ameriški »Rdeči križ«.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska ,Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■.■■»■■■■■■•■■a-.■■■■■*■■■■■■■■>■■*.>■
Okrajna bolniška blagajna
■—	v Ljubljani ----- 	-
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne
Ordinira
ijdopol.lpopol.
Stanovanje
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Ivan Zajec
splošno zdravljenje
Dt. Alojz Krainer
splošno zdravljenje
Vsll-i/s,
Vaio-Vgii
2-3
1—3
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Tnrjaiki trg it. 4. Frančiškanska iti. 2.
Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morate zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zgiasnico) brez te ordimrajo zdravniki le v nujnih slučajih Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna Od blagajniškega zdravnika ispol k.°lniški list se mora takoj oddati v blagai niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba
tS^wh0-	se	dobe v vseh ljubljanskih
‘	, i	nma	se	Izplačuje vsako soboto
ee je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj dt 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne.
Načelstvo.
M 11 Sl
Ljubljana Dunajska cesta \1
priporoča svojo bogato zalogo
šiili Strajni
In stroje	n pletenje (StrittadiiiM) za roiino is oiii
Pisiii mi lii.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franke.
1 Im
Najzaneslivejše sredstvo proti temu je
P A R A T O L domače mazilo.
SRBEČICA GARJE
, ,x.	Ne maže, je brez duha,
LloAJ	torej ,u(h ^ez dan uporabno.
Velik lonček K 5— dvojni HP1CTF	lonček	9	K.
IIIV/IOIL	PARATOL-PRAŠEK Škatlja
3-— K. varuje občutljivo kožo
Qboje se dob) proti predplačilo ali povzetju pri
PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulmer, Budapešta Vil-13., Rozsa-utca 21.
 ---....n, MOISIIiJHuHSL UllUf dllig.
rasistroKana zadruga z omejeno zaves
Tiskovine za Sole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za ■*« shode in veselice. .*.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig« brošur, Itd.
Stereotlpija. Litografija«