103. številka.
Ljubljana, v petek 4. maja
XXI. leto, 1888
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gkL za filtri leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvojev Gospodskih ulicah št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zakon in njega izvršitev.
Poroča i smo, da je naše ministerstvo razveljavilo ukaz štajerskega deželnega šolskega sveta, kateri je odredil, da se na cveterorazredni slovenski Soli v Šmariji pri Celji mora pouk v nemščini pričeti v drugem šolskem letu in da se v višjih razredih mora tudi računstvo in zeniljepisje učiti v nemškem jeziku. Krajni šolski svet v Šmariji se je pritožil proti temu odloku pri učnem rninisterstvu in po dolgem čakanji je doSakal rešitve, ki se ven-der jedenkrat ujema z državnimi osnovnimi zakoni. Ministerstvo je namreč ukazalo, da se pouk v nemščini prične še le v 3. Šolskem letu, da pa je na prosto voljo dano starišem ali varuhom izreči, da dotični otroci ne  bodo  hodili k pouku v nemščini.
Dosle je ministerstvo z deželnimi šolskimi sveti bilo druzega mnenja in se nikjer ni spodtikalo nad obligatnostjo nemščine za nenemške narode.I Državno sodišče je v tacih slučajih dosledno razsodilo, da se v Avstriji nikdo ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika, toda šolska oblastva do najvišje i*tO-pinje v rninisterstvu neso odjenjala in vzlic razsodbam državnega sodišča silili so drugi deželni jezik, ki pa je vselej bil le nemški, zlasti v slovenskih šolah čisto slovenski deci. Zastopnik učnega mini-sterstva je zagovarjal svojega šefa, dobro ali slabo, v svesti si, da sodišče sicer proglaša nezakonitim odlok ministerstva, a eksekutivi da ee ni treba brigati za teoretične razsodbe, katere izvršiti se nikdo ne more siliti. Ponavljajoče se razsodbe državnega sodišča pa so konečno omajale — ne deželni šolski svet štajerski, v katerem sede matadorji nemške stranke, one stranke, kateri je vsaka slovenska Šola na Štajerskem trn v peti, omajale so prepričanje v rninisterstvu. Priziv krajnega šolskega sveta Šma-rijskega ni več našel gluhih ušes, temveč prodrl je, sicer ne popolnem, ker ostane nemščina učni predmet od 3. leta naprej, pa načeloma je priznano, da ni obligatna.
Načeloma je torej zdaj tudi ministerstvo izreklo, da se drugi deželni jezik ne sme proti volji zakonitih zastopnikov otrok učiti v ljudski šoli. Pa „de factott bode, tako se bojimo, ostalo vse pri starem, namreč pri naredbi deželnega šolskega sveta
LISTEK.
Slike Kozaške.
UMIitro.
(Čeiki spisal E. Jelinek, poslovenil Podvidovski) Astor, Peter Couper, Stephen Girard, George Peabody, James Smithson in ini veliki in slavni lju-domili imeli so v poteSeuje razmetavati milijone mej ljudstvo.
Tudi jaz sem ljudomil in imamo tudi v takov-šnje hvalevredne žeije, toda moje razmere so krive, da obubožanemu človeštva milijoni olajšav ne teko. Škoda!
No, vsak je dober, kakor more.
Zabavam se namreč na potovanjih z različnimi ljudomilirai čini, a na Ukrajini ni bilo zame večjega veselja, nego naleteleinu pastirju in pastarici „z jasnega nebau vreči — kopejko.
To se dela najlažje tuko.
Peljem se z vozom ali železnico, katera reže ukrajinske stepe, vrte in gozde. Pol dne gledam zamišljen v nič — zdajci prikaže se iznenagla pri tiru kozaški pastir , . . jeden . . . dva . . . trije , . . včasih i cela družba.
štajerskega, da bodo namreč v>'nder vsi otroci morali obiskavati nemške ure. Kaj zahteva ministerstvo v svojem ukazu? Ministerstvo pravi, da je dano na prosto voljo (frcigestellt) zakonitemu zastopniku vsakega šolo obiskujočega otroka izreči, da se dotični otrok ne bode udeleževal pri pouku v nemščini. Taka usjtna ali pismena izjava pa se more oddati šolskemu vodstvu le začetkom šolskega leta. Za tiste slovenske otroke, katerih zastopniki se ne izjavijo pri vodstvu proti nemščini, jo slednja obligatna. Vprašamo, s katero pravico? Kako se more zahtevati še posebna ustna ali pismena izjava glede pouka v drugem deželnem jeziku ? Ali ni zakon dovolj jasen ? Nikdo se ne sme siliti ? In tu se silijo vsi otroci, katerih zastopniki se ne oglase začetkom šolskega leta, bodisi iz malomarnosti ali iz nevednosti, da morajo vse šolsko leto obiskavati nemške ure.
Ministeraka naredba, dasi zaznamuje neki na predek, skuša veuder doseči po ovinkih, kar štajerski deželni šolski svet naravnost, namreč slovensko deeo v ljudskih šolah, Če ne germanizovati, vsaj pritegniti k nemškemu pouku.   Tudi ministerstvo določuje po 3 ure in v poslednjih dveh šolskih letih celo po 4 ure na teden nemščini ter taka ostalim predmetom jemlje potrebni čas, pa ne samo to. Nemščina jo redni  predmet na  slovenskih šolah, ima svoje redne ure,  kakor  drugi  obligatni predmeti, torej je v resnici obligatni.   Samo da si predstavljamo, kako se bode zvrševala ta naredba.   Pri upi-sovanji otroka bi moral oče ali mati [ali varuh izjaviti se, da otrok ne bode hodil v nemške ure. Izjaviti se mu je iz lastnega nagiba.   A koliko jih je na kmetih   in še celo  v mestih, ki  se brigajo za šolske učne predmete?  Šolsko vodstvo pa bode ja-valjue vprašalo vsacega, kaj da želi.   Prvič se na Štajerskem učitelj ne bode hotel utikati v to kočljivo vprašanje, drugič bode se šolskemu vodstvu v interesu šolskega reda zdelo  pripravnejše,  da ne bodo izjeme pri šolskem obiskovanji in tretjič, ako se res vpraša zastopnika  otroka, hoče li zbrisati otroka iz nemške ure, lehko se to vprašanje tako stavi, da zastopnik ne more odgovoriti, da.
Ministeraka odloka se torej le na videz ujema z razsodbami državnega sodišča, bistveno pa jim in
Tu seže roka sama v žep, spusti okence in že leti blagodejnost kopejčja v naročje začujenega Kozačka. Saj teh kopejk ni mnogo videl v življenji . . . Ako je o takej priliki le jeden pastirček, malo je radosti, zato pa pride, ako jih je tolpica, cela družba, do veselega ruvanja, na katero lačno oko potnikovo radostno in hvaležno gleda iz odhajajočega vlaka. To je kraljevsko plačilo za to, da je opazovanje le kratkotrajno in vlak z jednako besnelo-stjo za svojim ciljem leti.
Tako vidite, da emo prav za prav vsi sebič-niki, in da imamo i mi „dobrodejci" vedno nekako pridaželje za kožo.
Ali nikoli si nisem mislil, da plemenitost kopejčja utegnila ti na ta način dopomoči i h kozač-kemu vapominku. Od tod se izvaja ob jednem lep nauk, da ima človek po vseh potih življenja dobro delati iu ljudstvo ljubiti.
Vsekdar se to ne izplača, včasih pa venderle.
Dokaz ! Prosim.
Bilo je na Fastovskej železnici baš na ovinku, ki se  dotika  Dujepra.   Zamišljen  gledal sem pri okenci ven, brzojavni drogovi  in hišice želrzničnih Čuvajev švigale so pred  mojimi  očmi v razmernih I razdaljah ter niso razčiljevale ni malo hrepenenja
členu 19. nasprotuje. Ako nemščiua res ni obligatna, ne smejo se jej določiti ure v postavnem času šolskega pouka, temveč izredne ure. In ako se nikdo ne sme siliti k učenju druzega deželnega jezika, tudi isti otroci, katerih zastopniki se ne oglase, ne smejo biti okovani v nemške ure. Ministerstvo tudi s to odloko ni izvrševalo člena 19. in še bode treba napora, nemara novega priziva do d ržavnega sodišča, da pridejo Slovenci do svoje pravice.
Oj ti blažena nemščina! Kako precartano povsod za tebe skrbe! Kako  tebi na ljubo zakonska določila tolmačijo tu tako, tam drugače!  Po § 6 državnega [šolskega zakona z dne 14. maja 1869 določuje o učnem jeziku in o poučevanji v |katerem drugem deželnem jeziku deželna šolska oblast, za-slišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah. Vpraša se, kdo vzdržuje šolo? Kdo naj bode zaslišan? Na Kranjskem sklicuje se deželni šolski svet glede svoje naredbe z dne 5. februvarja 1887. 1. na krajne in okrajne šolske svete, češ, oni se, ko se bili zaslišani, neso izrekli proti nemščini v ljudskih  šolah. Na Štajerskem so Be nekateri krajni šolski sveti usta\ljali proti uvedenju  nemščine   v ljudsko >olo, Po kranjskem vzgledu bi se nemščina ne smela uvrstiti mej obligatne učne predmete. A to bilo bi prehudo. Govore" naj stariši, vsak posamičnik, in ne pozitivno, ampak samo negativno, zanikavno. Vsak vidi, kakšen zajec za tem grmom tiči in da smo še zelo udaljeni od praktične z vršit ve slovečega 19. člena. In kakšna je ta logika. Nikdo se ne smeli siliti, — a ravno ista odloka v prvem odstavku ukazuje, koliko ur gre   nemščini v obligatnem  učnem času, v 4. in 5. odstavku pa navaja pot,  po kateri bi bilo mogoče oprostiti otroke od tega sicer obligatnega predmeta.
Slava in hvala vrlim narodnim možem v Šmurji, ki tako hrabro in neustrašeno stoje na braniku za našo narodnost. Prodrli so s svojim pogumnim postopanjem najdebelejšo ledeno plast v rninisterstvu, pribojevali so določilo, da je na njihovi šoli slovenski jezik vseskozi (durehwegs) učni jezik in to je lep napredek, pa izpeljava bode še le pokazala, ali ne bode treba še jedenkrat stopiti pred |drž ivno sodišče, kajti v naučnega ministerstva odloki i/.ostal
moje zvedavosti. Na okolico s te strani nisem imel razgleda, akopram i tam oko potnikovo neredko opazi krasne in po val me kraje
Tu zapazil sem pri neznatnem ovinku osamelega pastirčka. Sedel je na mogilnej višini, napenjal lici pri piščalki in mirno gledal v svet. Pesnij, teh kozaških njegovih pesnij, iz piščalke izvabljenih, gotovo še nisem slišal. In tam nekje ob tihi vodi, iz katere je trstje na gosto raslo, potikala se mu je živina. Bilo je je malo. In ko se je vlak v minuti še bolj približal ovinku, zdel se mi je ta ukrajinski pastir zvlasti lep mladenič. Mala čapka sedela mu je preširno na glavi.
In segla mi je tedaj že roka v žep in kar je drobiža nagrabila, vrgla je skozi okno Kozačku. To se zgodilo je v trenotku brez pomisleka. KozaČek je zaplesal in vrgel v zahvalo čapko visoko v zrak. Po trenutku izginil je Kozaček z obzoru in jaz sem glavo mirne položil na oporo. Ali v tem hipu segel sem urno v žep, kakor bi se hotel o nečem osve-dočiti. Skoraj srdito postalo mi je obličje, ko sem roko potegnil iz žepa — prazno. Stoprav sedaj sem se spomnil, kaj sem v svojej ljudomilej gorečnosti storil    Ali to se že tako godi na svetu.
(Dalje pri h.)
je jako imeniten pasus, pravo konjsko kopito, ki slove: „Der Unterrieht im Deutschen ist schon in den unteren Unterrichtsstufeu naeh Thunl clikeit in deutseher Spraele zu ertheilei]a.
Z rečeno odloko pa je pomagano samo jedni slovenski šoli, ker velja le za šolo v Šmarji, za vse druge slovenske šole pa bodo morali nastopiti krajni šolski sveti tisto pot, kakor Šmarijski. Kako pridemo ravno mi Slovenci do tega, da si moramo priboriti po tožbi, k»r nam gre po zakonu? Leta 1868 je bila jedna točka v^programu resolucija, da se naj izdado zvršilni zakoni k členu 19. Zdaj po 20 letih stojimo na istem stališči in ne pridemo do svojih pravic, dokler ne bode določeno po izvršilnem zakonu, kaj pristaja narodom po 19. členu državnih osnovnih zakonov.
Govor drž. poslanca Jakoba Hrena.
v 317. držav nozborskej seji dnć "25. aprila 188H. vKunec.)
Vender moram famozno dolenjsko državno cesto malo bolj osvetliti in sicer od Novega mesta počenši proti Ljubljani.
Takoj od Rudolfovega diži cesta močno navkreber na tako imenovani Kapiteljski marol" namesto da bi držala na levi po dolini, kakor jej že odkazuje mer reka Krka. Strmeča ima 13 odstokov, a takoj s te gore doli pa 14 odstotkov padca in je v Bršlinu, katero selo je jedva 20 minut od Novega mesta, zopet tako nizko, kakor kjer se začenja.
Za Bršlinom začenja se z nova klanec iu cesta pelje pet do šest kilometrov daleč na Kačjo rt s 14 odstotki strmeča, odkoder se zopet ponižuje s 14 odstotki padca proti Mirni, ki je le malo višje nego je začetek ceste, Novomesto.
Jedva premagaš ta del, začenja se rečena težava z nova; kajti ko imaš za seboj res le par sto metrov dolgi Ivanski klane, ki ima tudi 14 odstotkov strmeča, začne se — rekel bi vse zakone proti mučenju ljudij jin živalij zasmehujoči — manever z znova, da prideš na hrib sv. Ane, pri ka terem zopet moraš premagati 14 odstotni strmec in 14 do 15 odstotni padec, dokler prideš napusled na prvo počivališče, v Trebnje, kjer moraš zahvaliti Boga, če ue ni poškodoval voz in konj, vozuik in ljudje, ki so se peljali na vozu.
Od tod dalje začenja se prejšnji boj proti zakonom teže in Ienjivosti teles znova, in sicer ne jedenkrat ali dvakrat temveč brezštevilnokrat — in tako gre dalje, navzdol in navkreber in iufinitum pa ne cum gratia! Pa ne bodem dalje slikal podobe, ki je vedno jednaka in s tem mučil ča-stitih gospodov. Omeniti hočem le najvažnejše klance od Trebnjega dalje, ki skoro ravno tako otežujejo promet, kakor že našteti in sicer Trebanjski klanec s strmecem 12 odstotkov, klanec pri Zidanem mostu z jednakim strmecem. Klanec pri Občini s 18 odstotnim strmecem in nazadnje Peščenek, ki ima 16, 18 in celo 20 odstotkov strmeča.
Tako drži cesta zdaj gori, zdaj doli, in ni nič redkega, da se na njej komu os ali pa oje zlomi, ali pa voz preobrne — iu opomniti hočem, da ima c. kr. pošta skoro vsako leto po zimi žalostne skušnje — ter naposled vender pride cesta za Šmarjem na Ljubljansko ravnino, kjer se še le nehajo težave. (Res je! na desnici.)
To cesto sem v Vašo informacije malo natan čneje narisal, ker ne verjamem, da bi visoka vlada hotela tjakaj poslati koga, da bi  jo ogledal, kakor jej je nedavno priporočal zastopnik dolenjskih mest.
Jako poučno in zanimivo bi bilo, ko bi Vam predložil presek one ceste narisan, a žal da ga sedaj nemam na razpolaganje.
Iz povedanega boste, častiti gospodje, že spoznali,! da treba nujne pomoči. Tu nikakor ue gre za to, da bi se naredila popolnem nova cesta, tega ne mislim; le sedanja naj se primemo in dobro popravi, iu v ta namen jo bode treba samo na nekaterih mestih preložiti kakor na Kapitelskem marotu, v Kačjej gori, pri sv. Ani, Občini in PešČenku, drugod se bode pa dalo popraviti s tem, da se bodo semtertja kaj pokopalo ali pa zasulo.
Da je res nujna potreba, da se ta dela začno iu izvrše, se lahko vlada informuje iz dotičnih poročil političnih organov in stavbenskih oblastev, in kakor se mi dozdeva, hoče vlada sama sprožiti stvar, kajti če sem prav poučen, dala je že napraviti načrte in proračune stroškov, za preložitev ceste pri Kapitelskem marofu in Kačjej rti. Če je to resnica, moram biti hvaležen visoki vladi, da je sama spoznala neugodnost iu storila prvi korak, da
se odpravi. Želim in prosim jo, da bi se še dalje zanimala za to stvar, in jo energično dovršila, kar je tem bolj pričakovati, ako bode vlada v izjavi visoke zbornice dobila primerno podporo in zategadel predlagam sledečo resolucijo: (čita:)
„C. kr. vlada se naprosi, da prej ko je mogoče odpravi promet ovirajoče ogromne klance na državni ceBti iz Ljubljane v Rudolfovo, da da izdelati potrebne načrte in proračuue stroškov za naj-nujše poprave ceste ter takoj delo začne in že pri-hodno leto postavi primeren znezek kot potrebščina v državni proračun." (Dobro! na desnici.)
Prosim zbornico, da še malo potrpi, kajti govoriti hočem tudi o budgetu samem, in sicer k točki 1 in 2 § 6 tega naslova in staviti predlog, da se dotacija za Karlovsko iu Zagrebško državno cesto 9000 in 16300 gld. primerno poviša.
Tu gre za isto cesto, o katerej sem dosedaj govoril, za dolenjsko državno cesto, katera pelje iz Ljubljane do hrvatske meje, katera se pri Rudol-fovem razdeli v dve panogi, katerih pelje jedno čez Gorjance skozi Metliko v Karlovec (od tod Karlov-ska cesta), druga skozi Št. Jarnej in Kostanjevico v Zagreb (od tod Zagrebška državna cesta.)
Na teh dveh ceBtah bile so ravno take po-mankljivosti, kakor na cesti iz Ljubljane v Rudolfovo, katere sem poprej slikal, o katerih so govorili zastopniki Kranjske v prejšnjih oddelkih sedanjega zasedanja in v prejšnjih zasedanjih.
Za dela na Zagrebškej cesti se je že lani postavil v proračun znesek 6000 gld. kot prvi rok in ga je zbornica tudi dovolila, ter se je izvestno tudi že porabil.
Kar se tiče stroškov, proračunjeni so za Karlovsko državno cesto na 45.000, za Zagrebško pa na 86.000 gld.
Visoka vlada pa letos zahteva za Karlovsko cesto 9000 gold. kot prvi rok, za Zagrebško pa 6300 gld. S temi zahtevami strinja se tudi predlog budgetnega odseka.
Če se bode tako delil stavbeni znesek, trajala bodo dela na Karlovski cesti pet let, na Zagrebškej pa celih trinajst let.
Predlagani dotacijski doneski so tako neznatni, tako majhni, da se zastopniki Kranjske ž njimi nikakor zadovoljiti ne morejo, temveč morajo zahtevati, da se dela hitreje nadaljujejo, kakor bi bilo mogoče s temi dotacijami. (Res je! na desnici.) Državna uprava je spoznala, da so ta dela potrebna, pa so res tudi tako nujna, da se ne morejo več odlašati in je torej v interesu bednega, stiskanega dolenjskega prebivalstva, ki mora večkrat izseljevati se s trebuhom za kruhom v druge dežele in druge dele sveta, da se ta dela hitro izvrše. Kakor sem pa že poprej pojasnil, je pa to tudi v državnem in političnem interesu, in vender se hočejo dela raz deliti na več let, na pet in oziroma trinajst let.
Ne verujem prav, da bi vlada bila tu prav razumela nalogo svojo, zlasti če se pomisli, da ne gre za podporo kake konkurenčne ali deželne ceste, temveč za državno cesto, katere važnost priznava se tudi v strategičnem oziru.
Mi ne zahtevamo, da se morajo dela izvršiti v jednem ali dveh letih, a razdele* naj se na krajše število let, v prvem slučaji na tri, v drugem še na daljša štiri leta.
Dovoljujem si v tem oziru predlagati, da bi visoka zbornica blagovolila po vladi in potem po budgetnem odseku predlagana doneska primerno povišati in smem tembolj zahtevati, da visoko zbor niča podpira moj predlog, s katerim se strinjajo tudi drugi zastopniki Kranjske, ker so se dosedaj za ceste na Kranjskem zahtevale le najskromnejše podpore iz državnega žepa. Priporočam torej visok zbornici (čita):
„Visoka zbornica naj sklene: Da se hitreje iz vrše prelaganja in druge poprave na dolenjskej dr žavni cesti, katere je vlada sama za potrebne spo znala, se dovoljuje mesto po budgetnem odseku pri poglavji 7, naslov 7, § 6 za leto 1888 predlaganih potrebščin 9000 gld. oziroma 6300 gld.:
Prvič za dela na Karlovski cesti 15.000 gld kot prvi rok;
drugič za dela na Zagrebškej cesti 20.000 gld kot drugi rok". (Odobravanje na desnici.)
Politični razgled.
\o* ran.jUfc <ležele.
V L i ubij a u i 4. maja Izmej Staročehov so le oni glasovali v dr žaviiciu /.boni. da se naučnemu ministru ne
lovoli budget, kateri se boje, da bi vsled agitacij Mladočehov utegnili dobiti nezaupnice od volilcev svojih Mnogo Čehov in druzih desničarjev ni bilo pri glasovanji Čakali so v hodnikih, da bodo hitro priskočili, ko bi le vsa levica glasovala proti vladi ter bi imela slednja ostati v manjšini. O pogajanjih mej desnico in vlado pa izvemo iz nemških listov, da je grof Taaffe s častno besedo obetal Čehom, da se kmalu osnuje češka bogoslovna fakulteta v Pragi, da se olajša dokaz znanja nemščine pri državnih izpitih na češkem vseučilišči, da se češki občinski gimnaziji v Kromeriži in na Oger-skem Hradiši vzameta v državno oskrb, in se tudi kmalu reši vprašanje zastran srednje šole v Plznu, kakor Čehi žele Slovencem je pa obetal, da se )ode vlada kolikor se da ozirala na njihove želje. Izjavil se je pa proti njim, da je vsa vlada popolnem sdidarna z Gaučem. da torej odstopi vse minist'Tstvo, če se naučnemu ministru odreče budget. Desnica naj torej odjenja, če jej je kaj na tem ležeče, da še ostane sedanja vlada. ČJehi so odje-njali in levičarjem se je zopet veselje skazilo.
Še sedaj ni določen dan, kedaj se sni deta delegaciji. Pri poslednjih ministerskih konferencah se je sklepalo, da 2. dan junija, a zagotuvo se ne ve, kdaj bode avstrijska zbornica poslancev mogla pretrgati zborovanje.
% iiciiije države.
Vojno sodišče priporočilo je liolgaritkemu knezu, da poniža kazen Popovu na dve leti. Omeniti nam je, da je Popov odločno oporekal, da bi bil kaj poneveril, če tudi je priznaval nekatere nerodnosti. Rekel je, da mu je Rusija jedenkrat ponujala 4000 napoleondorov, drugikrat pa 200.000 rubljev, pa jih ni vzel, pa bode zdaj se polakora-nil za nekoliko levov. Vse zagovarjanje mu pa ni nič pomagalo.
Več l»olgut»*ltili begunov, katerim so se bila odkazala razna mesta v Srbiji za bivanje, so nakrat ostavili svoja bivališča. Oblastva so izvedela, da je imajo Piročani skrite. Tri je žandarraarija prijela in odjieljala v Niš. V srbskih mejnih vaseh našli so mnogo orožja. Sodi se, da so bolgarski beguni in nekateri Srbi hoteli utlreti v Bolgarijo, da napravijo ustajo. V bolgarskih selih ob cesti v Sofijo so baje imeli već sozarotnikov, ki bi se jim bili takoj pridružili. Bolgarska oblastva so tudi zvedela, kaj se pripravlja, in so v selih ob cesti, ki drži iz Srbije v Sofijo, zaprla več osob.
V maji misli Itusijit zopet dve diviziji pomakniti na zapadno mejo. Vojaška okraja kazanski in havkov8ki se bodeta opustita, ker so skoro vse vojake iz teh krajev že premestili v zapadne gu-bernije. Konjico mislijo nekoliko preorganizovati. Osnovali bodo tri konjiške voje, po dve diviziji. Vsaka divizija bode imela dva dragonska polka, jeden kozaški polk in jedno jahajoča baterijo. Ostale jahajnče baterije pridružile se bodo strelskim brigadam. Vsak drugi voj bode v prihodnje imel le jedno brigado konjice. Dragonci se bodo pomnožili za dva polka, ker je bilo že sklene no pod carjem Aleksandrom II., pa se dosedaj še ni izvršilo. V miru se bode kozaška moč toliko pomnožila, da se 6 polkov 2. razreda postavi v 1. razred. Polki 1. razreda obstoje tudi v miru, polku 2. razreda se pa sestavijo namreč le v vojni. Osnovali se bodo znova tudi „konjiški polki", kateri so se bili opustili pod carjem Nikolajem.
Grške agitacije na Kreti utegnile bi nazadnje motiti še evropski mir. Spremembe na Kreti se ne tičejo le Turčije, ampak segajo v interese ob Sredozemskem morji, o čemer se je nekaj dogovorilo pri sklepanji tripelalijanee in sta tudi Anglija in Italija se o tej stvari dogovorili, da bodeta podpirali druga drugo. Prav lahko bi Grki dosegli, da Angleži in Lahi zasedejo Kreto in bi bila potem za Grke izgubljena Temu bi sicer ugovarjali Francija in Rusija, a vojne bi morda ne začeli. Če bi se pa začela evropska vojna, se pa tudi ue ve, če bi bil njen konečni izid za Grke ugoden. — Fotiades paša, ki dobro po/na težavne razmere na Kreti, neče prevzeti generalnega guvernerstva. Sedaj bode vlada imenovala Nikolakija efendija Sartinskega generalnim guvernerjem in mu bode tem povodom dala maršal8ki naslov.
Mej turško vlado in Carigrajskim patrijarhom nastal je resen raspor. Vlada je bila odstavila več vladik v Makedoniji, ker narod šuntajo k ustaji. Patrijarh pa temu ugovarja, češ, vlada nema te pravice in zahteva, da se odstavljeni zopet postavijo na svoja mesta. Če se vlada ne bode hotela udati, bode patrijarh s sinodo vred dal ostavko, ker cerkev ne more delovati, če se ue spoštujejo pravice, katere so jej priznavali vsi sultani. Ostavka patrijarhova, bi pa utegnila imeti važne posledice, kajti zanj bi se jela potegovati Rusija, naj-prva iu najsiluejša pravoslavna država.
Mej grško iu turtilco vlado so razmere vedno bolj napete. Turčija je že odpoklicala svojega zastopnika iz Aten. Sedaj pa baje hočejo Grki odpoklieati svojega poslanika iz Carigrada, ki se ne bode tako dolgo povrnil v Carigrad dokler Turčija ne imenuje kakega poslauika za Atene. Turčija zahteva, da Grki odpokličejo svojega konzula iz Mo-nastira, ki podpira grške agitacije po Makedoniji. Grki pa baje nikakor nečejo ustreči Turčiji in prete, da bodo kakemu turškemu konzulu odtegnili eks-ekvaturo, ako turškaj oblastva ne bodo hotele več občevati z grški ni  konzulom v Monustoru.
bil Nelidov v Atenah, je poizvedoval, kako mišljenje vlada v vladnih krogih o raznih vprašanjih, svetov pa baje ni nobenih dajal. Tako vsaj se poroča iz Aten.
Dopisi.
% Dunaja 2. maja. [Izv. dop.] Zadnji večer slovenskega kluba govoril je g. Fr. Svetii: „0 naturalizmu". Obširen ter izvrstno sestavljen ta govor zanimal je jako poslušalce,  ki so sledili jako pazno tej razpravi in konec govora čestitali.novor niku od vseh stranij. Naj sledi tu ob kratkem vse bina tega govora: „ Primerjaj« slovstva raznih evropskih  narodov, — pravi  govornik — ni nikjer vtČe razlike, nego v slovstvu iraucoskem. Kakor v zgodovini, tako je tudi v tem slovstvu večeu prevrat. Čudno le, da 8e ono ljudstvo, ki željno gleda Zolo, ne more  udomačiti s Šekspirom. Zolo zametujo mnogi, drugi z glavo majo ter menijo, da jo to zbloda. Ali razširil se je ,  m  njega upliv ne da se tajiti, in drugi trdijo zato, da bode zmagal na vseh krajih.  Govornik ni mu zagovornik, ou je zmota, a ne sme se zametavati ozkosrčno. Potem nagli kuj« zgodovino naturalizma. Prva kali iskati so mu tedaj, ko je nastopil Balzac, in to je prav za prav oče naturalizma. On človeške narave nema v risi i, dobra dela so mu slabost,  značaj le proizvod zvuuanjih uplivov.  Balzac drži se narave, za dejanji, ki jih opiše, da še le občno resnico. Imel je mnogo naslednikov, ki se tako rekoč pot gladili Zoli.  Ta glavni zastopnik naturalizma rodil se je 1. 1840 v Trevisu. Stara mati bila je z otoka Kan-dije. V njega žilah pretega se  helenska in romanska kri. Potem sledi njegov životopis. Znan v slovstvu postal je I. 18G7, Pred njim imela je domiš-ljetina v romanih glavno nalogo Ali Zola hoče, da se odpravi, naj se pripoveduje,  kar  se godi. Po-vestnik naj bo fotograf, kajti vse, kar je, je in mora biti vredno, da se popiše.  Romanopisec  naj si ne jemlje v predmet posamnih osob, on naj opisuje cele družine in družbe. Po mislih Zolovih ima biti roman tudi vednosten, to je postopati ima z vedo sedanje dobe. Zato začel je 1   1871. izdajati ciklus povestij, ki naj dokažo, kako je uresničil te zahteve Najboljši roman tega cikla je „L' Assomoir". Ta, kakor tudi „Nanau in „Germinal" predelani so tudi v igri. Potem sledi kritika Zole. Res, on slika živ ljenje, kakeršno je, toda on sega prt globoko v člo veško življenje, gola realnost ni  še poezija. Zola vidi le senčno stran v življenji, nikjer veselih prizorov, nikjer humorja. Drži se najraje grdih dejanj On zametuje domišljetino, iu s tem zasiplje si sam vir poezije. Toda dejanja so jasna, on piše mirno, objektivno, ou ostane vedno mrzel, če tudi opieuje siromaštvo. Roman ni mu jiovest, ampak s^mo po ročilo o dogodkih.   Ali  tudi Zolovi spisi so polni biserov, v slogu je on mojster, in mnogo veljave ima njegova beseda. — Zola uplival je deloma tudi na Italijane, na Augleže, Nemce iu Slovane še ne, kajti ruski naturalizem zazvil se je na svojih tleh — Zolov roman „Nanaw doživel jo sto natisov, toda to je bolj pškandalerfolg", akoravno   Zola greha ne slika nikdar lepo.
To tedaj ob kratkem poročilo o tem zanimi vem govoru.   Ali na programu tega večera bila je še druga točka: Berilo statutov podpornemu društvu 8lovenskiii velikošolcev na Dunaji. Že prejšnji večer izvolil se je v klubu odbor, da sestavi te statute, kajti  takovo društvo zdelo se je potrebno, imelo bode tudi eminentno važnost, in vredno bode tud gotovo, da se podpira ue samo na Dunaji, ampak po vsi naši slovenski domovini. Slovenci nesmo pre bogati in slovenski dijak na Dunaji ima biti dosti krat žalosten in bridek boj za svoj obstanek. Treba mu je priskočiti, treba gu podpreti, da ne omaga Čestitati imamo torej slov. klubu, da se je rodila v njem ta misel.   Pravila bila so vsprejeta, ter se bodo predložila v kratkem policiji, da bode mogoče novemu društvu delovati že v prihodnjem šolskem letu.   Volil se je tudi odbor tega društva, in izvo ljeni so bili sledeči gospodje:
Za predsednika: g. J. Navratil, vodja po možnih uradov pri najvišem sodišči.
Za podpredsednika: g. dr. Miroslav P loj koncipijeut pri c. kr. finančni prokuraturi, in gosp dr. Fr. Simonič, skriptor na vseučiliščni knjižnici Za tajnika: g Jos. Cip e r le, meščanski uči telj ; njega namestnik: g. J. Jereb, računski asi stent v finančnem rninisterstvu.
Za blagajnika: g. Fr. Jančar, župnik nem škega viteškega reda; njega namestnik: g. J. L u zar, računski revident pri južni železnici.
Odborniki: G. Jak. Pukl, odvetniški konci-pijent; e. g. dr. Konst. Vidmar, kaplan pri sv. Urhu v 7. mestnem okraji; g. dr. T. K resni k, docent na tehniki.
Za revizorje: G. Jos. Premeru, oficijal pri poštni hranilnici; g. Žiga Se žun, ministerijalni uradnik; g. Fr. Škedl, pomorski oficijal.
Slovenski klub ostal bode še dalje to, kar bil je doslej: zbirališče na Dunaji živečih Slovencev in podporno društvo ima pos'ati čisto samostojno.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Sodnijski pristav gom. dr. Josip Fraidl premeščen je z Vrhnike na Ptuj, avakultant g. Alfonz Kapun imenovan jz pristavom pri okrajnem sodišči na Vrhniki. — Za cepljenje koz določeni nacradi dobila sta dr. Dom. Mar-chesani v Korminu in dr. Roman Jacobi v Ajdovščini.
— (Umrl) je pretoklo sredo po kratki bolezni g Martin Krek, učitelj v Smeledniku, v 50. le*u dobe svoje.   Lahka mu zemljica!
— (Zabavni večer m Pisateljskega društva") bode jutri v Boboto zvečer v steklenem salonu čitalnice.
— (Hrvatski poslanec g. dr. Milan Amruš) napravil je te dni tretji juridični rigoro-zum z odliko. S tem zvršil je dr. Amruš vse svoje izpite, ne samo medicinske, ampak tudi juridične z odliko in bode sedaj „sub auspiciis imperatori«" promoviran še doktorjem prava.
— (A. Mravlagg), znani nemškutarski agitator pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je bil obsojen pri prizivni obravnavi pri okrožnem sodišči Celjskem na 10 gld. globe ali 2 dni zapora zaradi razžaljenja časti tamošnjega okrajnega sodnika. Ko so pri poslednji vohtvi v okrajni zastop Šentlenarski propadli nemškutarji, mož ni vedel, kaj bi počel od jeze. Psoval je g. sodnika prav surovo in nedostojno, kakor je navada pri ljudeh, njegove baze.
— (Jurčičevih zbranih spisov) izšel je VII. zvezek in se dobiva v „Narodni Tiskarni" Vsebina: „Lepa Vida" in „Ivan Erazem Ta-tenbah". Broširan zvezek stane GO kr., trdo vezan 1 gld. Občinstvo slovensko naj bi pač pridno pose-zalo po tej knjigi, kauor tudi po že prej izišlih zvezkih Jurčičevih, naj bi s tem pospeševalo podjetje kateremu je blag namen, prvemu našemu pripovedovalcu postaviti odličen spomenik v srcih vseh rojakov, kateri se zanimajo za knjigo slovensko in za naše literature razvoj. Glede vna-nje oblike zdi* se nam potrebno dostaviti, da je jako lepa in elegantna, povsem dostojna proizvodom Jurčičevim.
— (KlubBlov. biciklistov „Ljubi jan aw) napravi ob ugodnem vremenu v nedeljo 6. t. m. društveni izlet na Vrhniko. Odhod iz Ljubljane točno ob 2. uri popoudne, prvi počitek napravi se na Brezovici in potem odpelje se dalje Ob neugodnem vremenu preloži se izlet na prihodnjo nedeljo 13. t m.
— (Zveza požarnih bramb kranjskih.) Na sv. Florijana nedeljo, dne 6. t. m. bode prvi shod požarnih bramb kranjskih, na katerem se bode sklepalo ob ustanovitvi „Zveze požarnih bramb." Do sedaj so se zglasili zastopniki požarnih bramb v Rudolfovem, Bohinjski Bistrici, Tržiči, Toplicah, Kranji, &ent Jarneji, Domžalah, Begunjah, Cerknici, Bledu, Kamniku, Mirui peči in Šmarji. Zjutraj bo maša v sv. Florijana cerkvi, potem za-jutrek v gostilni pri „Zvezdi", ob 10. uri posvetovanje v mestni dvorani, ob 2. uri popoludue skupni obed pri „Zvezdi", ob 4. uri popoludne ogledovanje razstave, ki jo tem povodom priredi g. S a mas s a.
— (Petindvajsetletnica Celjske čitalnice) se je, kakor se nam poroča, slovesno obhajala. Gosp. profesor Krušič, ki je jedini mej vsemi navzočnimi bil od prvega početka društvenik, spominjal se je v svojem govoru ustanovnikov, dr. Kočevarja in Kapusa, ter risal zgodovino društva, ki je v tesni zvezi s splošnim narodnim razvojem v Savinjski dolini. Pevci, pod vodstvom g. H udove mika, so izvrstno peli več zborov in dr. B. Ipavčev cveterospev „Zapuštena". Došlo je mnogo gostov iz Šent Jurija, Laškega trga, Šent Pavla, Šoštanja, Sevnice itd. Veselica, pri kateri je svirala Šmarijska godba, bila je jako živahna. Naj bi se posrečilo Celjski čitalnici, da dobi tudi ona svoj lastni dom, kakor Ttujska.
— (Ljudska šola Ptujske okolice) je že od novega leta brez učiteljice za ročna dela. Ljudje se pritožujejo, zakaj da se ne nastavi stalno taka učiteljica, a šolska oblastva od'ašajo z oddajo službe na kvar pouka.
— (Nezgoda.) Na Gorenji Ponikvi šla sta v nedeljo dne 29. aprila oče in sin na lov. Po nesreči se sinu |)uška <jiroži in oče, v čelo zadet — mrtev obleži.
— (Some n j v Toplicah na Dolenjskem,) kateri bi letos moral biti v četrtek po sv. Florijana, preložila je c. kr. deželna vlada vsled prošnje Topliškega županstva, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani, na  17. maj 1888.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je je meseca aprila 1870 strank 477.538 gld., 1885 strankam izplačalo se je 415.311 gld. 71 kr.
— (A k a d. društvo „Slovenija na Dunaji) ima svojo II. redno sejo 5. t. m. večer ob 77a Ul'i s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: I. Kohlmarkt. Knaus Restauration.
Telegram; „SLvenskemu Narodu":
Pariz 3. maja. Sedemnajst vojnih ladij odpluje k otvoritvi Barcelonske razstave.
Aleksandrija 3. maja. Dvajset kaznjencev, mej njimi dva na smrt obsojena morilca, ubežalo je včeraj iz kaznilnice v Dama-nuru. Na begu pred policijo, utaborili so sc v mošeji. Po hudem boji bili so kaznjenci premagani, od katerih je 15 mrtvih, ostali ranjeni. Izmej policajev mnogo ubitih, 31 ranjenih.
Dunaj 4. maja. V budgetni debati govoril dr. Gregorec in šibal nemški .šulferajn, ki litijska narode in vzgoja prusko-nemški duh v mladini. C. kr. oblastva pa podpirajo šulferajn, čegar člani so okrajni šolski nadzorniki. Vojni.ški učitelj je dobil sto gold. častnega darila od šulfe-rajna in zdaj je pouk na tamošnji šoli nemšk. To ni častno, temveč sramotno darilo. Kar nemškutarji ne prisleparijo od Slovencev, kar .šulferajn ne kupi, to razumeta koroški deželni predsednik in štajerski namestnik po svojih organih iztisniti Slovencem. Ko bi počila vojna z Rusijo, ki bi bila le v angleškem interesu, bila bi slaba priprava, ko bi avstrijski Slovani morali si reci, da so brez upa, dokler Taaffe in Tisza skrbita za duševne interese Slovanov. G h o n ves razburjen ugovarja. F o r e g g er prav po pobalinsko napada Luegerja. Poslanec Svoboda psuje Luegerja lažnjivca in obre-kovalca. L u e g e r oba krepko zavrne, češ, da govorita, kakor v krčmi. Svobodi pa očita, da je bil javno obdolžen ponarejenja javnih dokumentov in krive prisege.
Trst 4. maja. Ropar morilec Maftei bil oh G. uri zjutraj obešen.
Berolin 4. maja. Cesar bil zjutraj groznice prost, deloma zvunaj postelje. Moči se polagoma povracajo. Izvcstja se odslej ne bodo objavljala vsak dan.
Darila za   Narodni Dom**.
Pren«aek   .  .   .   17512 gld. Josip Štelo nabral v Kamniški ciralnici
pri ^veselici dno 11 decembra 1887    . 1 „
Ivan JSošteršič nabral v veseli družbi pri
Paulucu v Železnikih...... 1 „
Anton Urši?, zastopnik banke „Slavlje"
v Št. Vidu.......... — „
FelikB Stegnar v Ljubljani..... 1 „
S. Butar, c. kr. profesor v Spljetu   .   . g „
Alojzij Sorč, zastopnik banke . Slavije"
v Bolci........... — „
Emanuel Kotli v Trbovljah nabral dne
1, iebrnvavj.i  pri  veselici v Polakovi
gostilni........... 8 „
Na Sokolovi inaskuradi nabranih ... 11 „ Znstop banke „Slavije" v Podrovjjah . — „ Neimenovan zastopnik bank« ,Slavijo" . 17 ,, Miha Ferjan, zastopnik hanke „Slavlje*
v Mariboru.......... 6 '"„
Dr Lehar pri sv. Križi blizu  Ljutomera 2 „
Alojzij Sorč, zastopnik banke „Slavije"
v Bolci........... — ti
Iz pusice v gostilni g. Jak. Kruljač-i v
Eetzendorfu pri Dunaji...... 6 „
K. P. v Ljubljani ali zgubljena stava   . 1 „
Prihodek '„duraka" v Majorje v i gostilui
v Kranj I.......... 1 ,.
Skupaj   . .
kr.
40 „
60 „
78 „ ti n
63 „
80 09 53 17
05
73 18
90
[7570 gld. 12 kr.
teran
ptoJI (192—288) »
za vse leto gld. 4.60; za pol leta U I gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. |
.utaje?!, --r-jg.^satt+jes
SCSI
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
Stanje barometra j v mm.
Tem-
Ve-
peratura trovi
Nebo
Mo-krina v
i mm.
73H-1 mm. 730 0 mm. 730 3 nun.
144,>C brezv.  ti.jas. 720mm.
_»l J'C al. vzh. 1!.jas.
150° C al. vzh. d jas. dežja.
Srednja temperatura 17'9", za 0*4" nad noruialoin.
ID-u-33.aosl£G^ "borza,
dne 4. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
6°,0 marčna renta .... Akcije narodne banke.
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4 /, državne srečke iz 1. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/u   . . Ogerska papirna renta 5°/0 . 570 Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0
Kreditne srečke     .   . . Rudolfove srečke    .   . . Akcije anglo-avstr. banke
včeraj	—		danes
gld. 7925	—	gld.	79-10
8045	—	n	80-35
„ 11040	—	n	110-10
n 93-75	—	rt	93-70
n 872-	—	n	872-—
„ 27880	—	n	278-30
„ 12680	—	•	126-8">
J 10-03",	_	n n	10-03«/,
.V95	—	n	5*95
„     62 20	—	n	89*20
250 gld.	131 gld.		25 kr
i 00 „	166	J>	75 „
.   • .	97	11	55 „
	-6	II	10 ,
oblig.	105	1J	50 „
100 gld.	118	>»	75 „
zast. lisi i .	128	r?	
. železnice	—	,»	J?
. žchznice	99		80
.   - u gld.	178	II	50
:o ,,	20	t>	25 11
•    120 „	107	M	50 |,
d.   a  v. .	223	»)	75 „
iS   Naznanilo in priporočilo. tU
i PodpiBani  naznanjam  Blavnemu p. n. občin- MJ
1 stvu, da bodem od 5. t. m. naprej imel tudi
na Glavnem trgu v hiši št. 19
BVOJO
prodajalnico
za
1
kruh. I
Zahvaljevaje se sedanjim odjematcljem, priporočam se še na laljc njim in novim v obila naročila. — Pošiljam na željo kruh nn doni ob katerem koli času.. — Pekel bodem vsakovrstno
nasladno pekarijo,
kakor:
biskvite, pince, povitice i. t. d.
Ršenl kruh  In  kruh   ti h  tuk« <lobi se vsak dun sveže pečen.
PriporočujoČ se še jeden pot, zagotovljain, da bodem Btregel vedno z dobrim blagom, pošteno vago in najnižjo ceno. (322—1)
JAKOB ZALAZIMIK,
pekovski mojster, -n.su Stairer^a trg-u. šte^r. 19.
I » >
l i
» » »
J
Kri čistilne kuljice
so se vselej Bijajno osvedoeile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpneuib ti >ili. skaženem želodci, po« manjkanji slasti «lo Jedli, jetrnih in ©bi-stuih bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna fikatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—19)
„LEKARNATRNKOCZY"
§fC~ zraven rotovža v LJubljani.
Razpošilja se vsak dan po pošti. WM
M     7 7 - -
i ~
Največja prihranjonja ▼ goipodinjsru.
Daje
V prodajalnicah koloni-jal nega blaga in delika-tes ter aroguerijah
se dobiva
Najviija odlikovanju in /let,- kolnjue.
Ko
Bouillon-Eztract disied
■h
nrpreseirljito zaradi
Jolircira ukusa
in
nizke cene.
kaj
pridejalo,
izvrstno
mesno juho.
Marke: Extractum Purum, Aux Fines Herbes und Trilffel- VVilrze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnokoriBtne družbe.
• Osrednja ulog«: Wien, I., Ja8omlrgott8trasse 6. •
Prodajajo: Peter LoSSnik, H. L. VVenzel, SehiiMsnig & Weber. — V Zagorjl: U. E. Michelic, Ivan Miil-ler, Bndoiika bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan VVaggonlk. (902-24)
Kočevska okrajno glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski spis
Spisala
Št. Tomšič in Fr. Ivano.
Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antonu ■.apnjnetu, učitelji v Ribnici, in v Narodni Tiskarni v Ljubljani po 55 kr., s pošto 5 kr. več.
! Rogaška kislina!
na
sveže  napolnjena, -debelo in drobno,
dobi se po nizki ceni (303—2)
Krakovem št. 27.
5
T ti j ei:
3. maja:] Pri Slonu: Katz. Brau-ner, Keid,  Rosama z Dunaia.
— Munk iz Brna. — Gombo iz Budimpešte. — Ragindor-fer iz Ogerske Sobotice. — Swoboda, DruSković iz Idrije.
— GloboCnik   iz Železnikov. Pri Malici: Winter, Ste-
ner, Sclinozberger, Leiilel-m*yer, \Villons, Lautner, Fi-scher, Altaš z Dunaja. — Ha-bernak iz Sternberga. — Zif-ter iz Brna. — Pollack iz BudiuipeSte. — JaBkowitzviz Celovca. — Globočnik iz Železnikov.
Pri  južnem kolodvo ru t  Bazon  iz  Berolina. — SuStarsič z Reke.
Pri biivaisluin dvoru : Wilher  iz 1'restrancka.
Pri avstriMkeua cesar ji : Gadner iz Švice.
Umrli so:
1. maja: Jakob Mlina, delavec, 67 let, za sprideujem jeter.
2. maja: Andrej Rom, tkalec, 28 let, za jetiko.
Vrtna restavracija bratov Koslerjev,
Predbežno naznanilo.
Novo opravljeni, največji in senčni vrt s kegljiščem pivovarne in restavracije bratov Koslerjev v Cekinovem gradu
otvori se pri ugodnem vremenu v nedeljo 6. maja.
Točilo se hode v obče kot na|lzi rstne je primano Koslerjev« carsko pivo, dobra blzeljska in dolenjska  vina. — Za
okusno pripravljena jedila se bode skrbelo, pečenka, zrezek in bržola, veljala bode porcija le SiO kr. <;o1iim za znjiitrk le lO kr. <)|.oliiclansl.i n Ii>ii«-iimii t . <lvakrat pečeuku na teden, velja na dan le 04L kr. — Pokrito kegljišče o«lda se še nekaj dni v tednu.
Zahvaljujoč se za mnogobrojni obisk zimske pivovarne, priporočilni se najuljudneje za mnogoštevilni obisk vrtne restavracije, zagoto/-Ijajoč, da bode slirbljeno za hitro, dobro in prijazno postrežbo.
(314-2;
Z odličnim spoštovanjem
EB ElfcLi, restavrater.
VELIKA
(5000001
kot največji dobitek v najsre ne-jem slueuji ponuja velika od liani-burNke driave zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000
1 dobit, a mark 200000
1 dobit, a mark 100000
1 1 1
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, k mark
2
1 dobit, a mark
1 dobit, k mark
\ dobit, a mark
1 dobit, a mark
7 dobit, k mark
l dobit, a mark
20 dobir. a mark
56 dobit, a mark
106 dobit, a mark
257 dobit, a mark
9
md dobit, a mark
515 dobit, a mark 839 dobit, a m:»rk 3002(1 dobit, a mark
dobit, a mark 200. 150,
124, 100, 94, 67, 40, 20.
90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 06.500 srečk, od katerih se izžreba 47.80O srečk. Za žrebanje dobi. eni skupni kapital znaša
9,160.290 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjini na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmom pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležit vi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo i.>aroČitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi so denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalnu srećka av. v. gld. S.50.
1 polovica originalne Krečite av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebauji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
15. majem 1888
nam doposlati.
(284—5)
VALENTIN & C0„
Bankgeschaft,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Voftnjak.
Lastnina in tisk .Narodne Ti-dcurue'