103. številka. Ljubljana, v petek 4. maja XXI. leto, 1888 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gkL za filtri leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvojev Gospodskih ulicah št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zakon in njega izvršitev. Poroča i smo, da je naše ministerstvo razveljavilo ukaz štajerskega deželnega šolskega sveta, kateri je odredil, da se na cveterorazredni slovenski Soli v Šmariji pri Celji mora pouk v nemščini pričeti v drugem šolskem letu in da se v višjih razredih mora tudi računstvo in zeniljepisje učiti v nemškem jeziku. Krajni šolski svet v Šmariji se je pritožil proti temu odloku pri učnem rninisterstvu in po dolgem čakanji je doSakal rešitve, ki se ven-der jedenkrat ujema z državnimi osnovnimi zakoni. Ministerstvo je namreč ukazalo, da se pouk v nemščini prične še le v 3. Šolskem letu, da pa je na prosto voljo dano starišem ali varuhom izreči, da dotični otroci ne bodo hodili k pouku v nemščini. Dosle je ministerstvo z deželnimi šolskimi sveti bilo druzega mnenja in se nikjer ni spodtikalo nad obligatnostjo nemščine za nenemške narode.I Državno sodišče je v tacih slučajih dosledno razsodilo, da se v Avstriji nikdo ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika, toda šolska oblastva do najvišje i*tO-pinje v rninisterstvu neso odjenjala in vzlic razsodbam državnega sodišča silili so drugi deželni jezik, ki pa je vselej bil le nemški, zlasti v slovenskih šolah čisto slovenski deci. Zastopnik učnega mini-sterstva je zagovarjal svojega šefa, dobro ali slabo, v svesti si, da sodišče sicer proglaša nezakonitim odlok ministerstva, a eksekutivi da ee ni treba brigati za teoretične razsodbe, katere izvršiti se nikdo ne more siliti. Ponavljajoče se razsodbe državnega sodišča pa so konečno omajale — ne deželni šolski svet štajerski, v katerem sede matadorji nemške stranke, one stranke, kateri je vsaka slovenska Šola na Štajerskem trn v peti, omajale so prepričanje v rninisterstvu. Priziv krajnega šolskega sveta Šma-rijskega ni več našel gluhih ušes, temveč prodrl je, sicer ne popolnem, ker ostane nemščina učni predmet od 3. leta naprej, pa načeloma je priznano, da ni obligatna. Načeloma je torej zdaj tudi ministerstvo izreklo, da se drugi deželni jezik ne sme proti volji zakonitih zastopnikov otrok učiti v ljudski šoli. Pa „de factott bode, tako se bojimo, ostalo vse pri starem, namreč pri naredbi deželnega šolskega sveta LISTEK. Slike Kozaške. UMIitro. (Čeiki spisal E. Jelinek, poslovenil Podvidovski) Astor, Peter Couper, Stephen Girard, George Peabody, James Smithson in ini veliki in slavni lju-domili imeli so v poteSeuje razmetavati milijone mej ljudstvo. Tudi jaz sem ljudomil in imamo tudi v takov-šnje hvalevredne žeije, toda moje razmere so krive, da obubožanemu človeštva milijoni olajšav ne teko. Škoda! No, vsak je dober, kakor more. Zabavam se namreč na potovanjih z različnimi ljudomilirai čini, a na Ukrajini ni bilo zame večjega veselja, nego naleteleinu pastirju in pastarici „z jasnega nebau vreči — kopejko. To se dela najlažje tuko. Peljem se z vozom ali železnico, katera reže ukrajinske stepe, vrte in gozde. Pol dne gledam zamišljen v nič — zdajci prikaže se iznenagla pri tiru kozaški pastir , . . jeden . . . dva . . . trije , . . včasih i cela družba. štajerskega, da bodo namreč v>'nder vsi otroci morali obiskavati nemške ure. Kaj zahteva ministerstvo v svojem ukazu? Ministerstvo pravi, da je dano na prosto voljo (frcigestellt) zakonitemu zastopniku vsakega šolo obiskujočega otroka izreči, da se dotični otrok ne bode udeleževal pri pouku v nemščini. Taka usjtna ali pismena izjava pa se more oddati šolskemu vodstvu le začetkom šolskega leta. Za tiste slovenske otroke, katerih zastopniki se ne izjavijo pri vodstvu proti nemščini, jo slednja obligatna. Vprašamo, s katero pravico? Kako se more zahtevati še posebna ustna ali pismena izjava glede pouka v drugem deželnem jeziku ? Ali ni zakon dovolj jasen ? Nikdo se ne sme siliti ? In tu se silijo vsi otroci, katerih zastopniki se ne oglase začetkom šolskega leta, bodisi iz malomarnosti ali iz nevednosti, da morajo vse šolsko leto obiskavati nemške ure. Ministeraka naredba, dasi zaznamuje neki na predek, skuša veuder doseči po ovinkih, kar štajerski deželni šolski svet naravnost, namreč slovensko deeo v ljudskih šolah, Če ne germanizovati, vsaj pritegniti k nemškemu pouku. Tudi ministerstvo določuje po 3 ure in v poslednjih dveh šolskih letih celo po 4 ure na teden nemščini ter taka ostalim predmetom jemlje potrebni čas, pa ne samo to. Nemščina jo redni predmet na slovenskih šolah, ima svoje redne ure, kakor drugi obligatni predmeti, torej je v resnici obligatni. Samo da si predstavljamo, kako se bode zvrševala ta naredba. Pri upi-sovanji otroka bi moral oče ali mati [ali varuh izjaviti se, da otrok ne bode hodil v nemške ure. Izjaviti se mu je iz lastnega nagiba. A koliko jih je na kmetih in še celo v mestih, ki se brigajo za šolske učne predmete? Šolsko vodstvo pa bode ja-valjue vprašalo vsacega, kaj da želi. Prvič se na Štajerskem učitelj ne bode hotel utikati v to kočljivo vprašanje, drugič bode se šolskemu vodstvu v interesu šolskega reda zdelo pripravnejše, da ne bodo izjeme pri šolskem obiskovanji in tretjič, ako se res vpraša zastopnika otroka, hoče li zbrisati otroka iz nemške ure, lehko se to vprašanje tako stavi, da zastopnik ne more odgovoriti, da. Ministeraka odloka se torej le na videz ujema z razsodbami državnega sodišča, bistveno pa jim in Tu seže roka sama v žep, spusti okence in že leti blagodejnost kopejčja v naročje začujenega Kozačka. Saj teh kopejk ni mnogo videl v življenji . . . Ako je o takej priliki le jeden pastirček, malo je radosti, zato pa pride, ako jih je tolpica, cela družba, do veselega ruvanja, na katero lačno oko potnikovo radostno in hvaležno gleda iz odhajajočega vlaka. To je kraljevsko plačilo za to, da je opazovanje le kratkotrajno in vlak z jednako besnelo-stjo za svojim ciljem leti. Tako vidite, da emo prav za prav vsi sebič-niki, in da imamo i mi „dobrodejci" vedno nekako pridaželje za kožo. Ali nikoli si nisem mislil, da plemenitost kopejčja utegnila ti na ta način dopomoči i h kozač-kemu vapominku. Od tod se izvaja ob jednem lep nauk, da ima človek po vseh potih življenja dobro delati iu ljudstvo ljubiti. Vsekdar se to ne izplača, včasih pa venderle. Dokaz ! Prosim. Bilo je na Fastovskej železnici baš na ovinku, ki se dotika Dujepra. Zamišljen gledal sem pri okenci ven, brzojavni drogovi in hišice želrzničnih Čuvajev švigale so pred mojimi očmi v razmernih I razdaljah ter niso razčiljevale ni malo hrepenenja členu 19. nasprotuje. Ako nemščiua res ni obligatna, ne smejo se jej določiti ure v postavnem času šolskega pouka, temveč izredne ure. In ako se nikdo ne sme siliti k učenju druzega deželnega jezika, tudi isti otroci, katerih zastopniki se ne oglase, ne smejo biti okovani v nemške ure. Ministerstvo tudi s to odloko ni izvrševalo člena 19. in še bode treba napora, nemara novega priziva do d ržavnega sodišča, da pridejo Slovenci do svoje pravice. Oj ti blažena nemščina! Kako precartano povsod za tebe skrbe! Kako tebi na ljubo zakonska določila tolmačijo tu tako, tam drugače! Po § 6 državnega [šolskega zakona z dne 14. maja 1869 določuje o učnem jeziku in o poučevanji v |katerem drugem deželnem jeziku deželna šolska oblast, za-slišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah. Vpraša se, kdo vzdržuje šolo? Kdo naj bode zaslišan? Na Kranjskem sklicuje se deželni šolski svet glede svoje naredbe z dne 5. februvarja 1887. 1. na krajne in okrajne šolske svete, češ, oni se, ko se bili zaslišani, neso izrekli proti nemščini v ljudskih šolah. Na Štajerskem so Be nekateri krajni šolski sveti usta\ljali proti uvedenju nemščine v ljudsko >olo, Po kranjskem vzgledu bi se nemščina ne smela uvrstiti mej obligatne učne predmete. A to bilo bi prehudo. Govore" naj stariši, vsak posamičnik, in ne pozitivno, ampak samo negativno, zanikavno. Vsak vidi, kakšen zajec za tem grmom tiči in da smo še zelo udaljeni od praktične z vršit ve slovečega 19. člena. In kakšna je ta logika. Nikdo se ne smeli siliti, — a ravno ista odloka v prvem odstavku ukazuje, koliko ur gre nemščini v obligatnem učnem času, v 4. in 5. odstavku pa navaja pot, po kateri bi bilo mogoče oprostiti otroke od tega sicer obligatnega predmeta. Slava in hvala vrlim narodnim možem v Šmurji, ki tako hrabro in neustrašeno stoje na braniku za našo narodnost. Prodrli so s svojim pogumnim postopanjem najdebelejšo ledeno plast v rninisterstvu, pribojevali so določilo, da je na njihovi šoli slovenski jezik vseskozi (durehwegs) učni jezik in to je lep napredek, pa izpeljava bode še le pokazala, ali ne bode treba še jedenkrat stopiti pred |drž ivno sodišče, kajti v naučnega ministerstva odloki i/.ostal moje zvedavosti. Na okolico s te strani nisem imel razgleda, akopram i tam oko potnikovo neredko opazi krasne in po val me kraje Tu zapazil sem pri neznatnem ovinku osamelega pastirčka. Sedel je na mogilnej višini, napenjal lici pri piščalki in mirno gledal v svet. Pesnij, teh kozaških njegovih pesnij, iz piščalke izvabljenih, gotovo še nisem slišal. In tam nekje ob tihi vodi, iz katere je trstje na gosto raslo, potikala se mu je živina. Bilo je je malo. In ko se je vlak v minuti še bolj približal ovinku, zdel se mi je ta ukrajinski pastir zvlasti lep mladenič. Mala čapka sedela mu je preširno na glavi. In segla mi je tedaj že roka v žep in kar je drobiža nagrabila, vrgla je skozi okno Kozačku. To se zgodilo je v trenotku brez pomisleka. KozaČek je zaplesal in vrgel v zahvalo čapko visoko v zrak. Po trenutku izginil je Kozaček z obzoru in jaz sem glavo mirne položil na oporo. Ali v tem hipu segel sem urno v žep, kakor bi se hotel o nečem osve-dočiti. Skoraj srdito postalo mi je obličje, ko sem roko potegnil iz žepa — prazno. Stoprav sedaj sem se spomnil, kaj sem v svojej ljudomilej gorečnosti storil Ali to se že tako godi na svetu. (Dalje pri h.) je jako imeniten pasus, pravo konjsko kopito, ki slove: „Der Unterrieht im Deutschen ist schon in den unteren Unterrichtsstufeu naeh Thunl clikeit in deutseher Spraele zu ertheilei]a. Z rečeno odloko pa je pomagano samo jedni slovenski šoli, ker velja le za šolo v Šmarji, za vse druge slovenske šole pa bodo morali nastopiti krajni šolski sveti tisto pot, kakor Šmarijski. Kako pridemo ravno mi Slovenci do tega, da si moramo priboriti po tožbi, k»r nam gre po zakonu? Leta 1868 je bila jedna točka v^programu resolucija, da se naj izdado zvršilni zakoni k členu 19. Zdaj po 20 letih stojimo na istem stališči in ne pridemo do svojih pravic, dokler ne bode določeno po izvršilnem zakonu, kaj pristaja narodom po 19. členu državnih osnovnih zakonov. Govor drž. poslanca Jakoba Hrena. v 317. držav nozborskej seji dnć "25. aprila 188H. vKunec.) Vender moram famozno dolenjsko državno cesto malo bolj osvetliti in sicer od Novega mesta počenši proti Ljubljani. Takoj od Rudolfovega diži cesta močno navkreber na tako imenovani Kapiteljski marol" namesto da bi držala na levi po dolini, kakor jej že odkazuje mer reka Krka. Strmeča ima 13 odstokov, a takoj s te gore doli pa 14 odstotkov padca in je v Bršlinu, katero selo je jedva 20 minut od Novega mesta, zopet tako nizko, kakor kjer se začenja. Za Bršlinom začenja se z nova klanec iu cesta pelje pet do šest kilometrov daleč na Kačjo rt s 14 odstotki strmeča, odkoder se zopet ponižuje s 14 odstotki padca proti Mirni, ki je le malo višje nego je začetek ceste, Novomesto. Jedva premagaš ta del, začenja se rečena težava z nova; kajti ko imaš za seboj res le par sto metrov dolgi Ivanski klane, ki ima tudi 14 odstotkov strmeča, začne se — rekel bi vse zakone proti mučenju ljudij jin živalij zasmehujoči — manever z znova, da prideš na hrib sv. Ane, pri ka terem zopet moraš premagati 14 odstotni strmec in 14 do 15 odstotni padec, dokler prideš napusled na prvo počivališče, v Trebnje, kjer moraš zahvaliti Boga, če ue ni poškodoval voz in konj, vozuik in ljudje, ki so se peljali na vozu. Od tod dalje začenja se prejšnji boj proti zakonom teže in Ienjivosti teles znova, in sicer ne jedenkrat ali dvakrat temveč brezštevilnokrat — in tako gre dalje, navzdol in navkreber in iufinitum pa ne cum gratia! Pa ne bodem dalje slikal podobe, ki je vedno jednaka in s tem mučil ča-stitih gospodov. Omeniti hočem le najvažnejše klance od Trebnjega dalje, ki skoro ravno tako otežujejo promet, kakor že našteti in sicer Trebanjski klanec s strmecem 12 odstotkov, klanec pri Zidanem mostu z jednakim strmecem. Klanec pri Občini s 18 odstotnim strmecem in nazadnje Peščenek, ki ima 16, 18 in celo 20 odstotkov strmeča. Tako drži cesta zdaj gori, zdaj doli, in ni nič redkega, da se na njej komu os ali pa oje zlomi, ali pa voz preobrne — iu opomniti hočem, da ima c. kr. pošta skoro vsako leto po zimi žalostne skušnje — ter naposled vender pride cesta za Šmarjem na Ljubljansko ravnino, kjer se še le nehajo težave. (Res je! na desnici.) To cesto sem v Vašo informacije malo natan čneje narisal, ker ne verjamem, da bi visoka vlada hotela tjakaj poslati koga, da bi jo ogledal, kakor jej je nedavno priporočal zastopnik dolenjskih mest. Jako poučno in zanimivo bi bilo, ko bi Vam predložil presek one ceste narisan, a žal da ga sedaj nemam na razpolaganje. Iz povedanega boste, častiti gospodje, že spoznali,! da treba nujne pomoči. Tu nikakor ue gre za to, da bi se naredila popolnem nova cesta, tega ne mislim; le sedanja naj se primemo in dobro popravi, iu v ta namen jo bode treba samo na nekaterih mestih preložiti kakor na Kapitelskem marotu, v Kačjej gori, pri sv. Ani, Občini in PešČenku, drugod se bode pa dalo popraviti s tem, da se bodo semtertja kaj pokopalo ali pa zasulo. Da je res nujna potreba, da se ta dela začno iu izvrše, se lahko vlada informuje iz dotičnih poročil političnih organov in stavbenskih oblastev, in kakor se mi dozdeva, hoče vlada sama sprožiti stvar, kajti če sem prav poučen, dala je že napraviti načrte in proračune stroškov, za preložitev ceste pri Kapitelskem marofu in Kačjej rti. Če je to resnica, moram biti hvaležen visoki vladi, da je sama spoznala neugodnost iu storila prvi korak, da se odpravi. Želim in prosim jo, da bi se še dalje zanimala za to stvar, in jo energično dovršila, kar je tem bolj pričakovati, ako bode vlada v izjavi visoke zbornice dobila primerno podporo in zategadel predlagam sledečo resolucijo: (čita:) „C. kr. vlada se naprosi, da prej ko je mogoče odpravi promet ovirajoče ogromne klance na državni ceBti iz Ljubljane v Rudolfovo, da da izdelati potrebne načrte in proračuue stroškov za naj-nujše poprave ceste ter takoj delo začne in že pri-hodno leto postavi primeren znezek kot potrebščina v državni proračun." (Dobro! na desnici.) Prosim zbornico, da še malo potrpi, kajti govoriti hočem tudi o budgetu samem, in sicer k točki 1 in 2 § 6 tega naslova in staviti predlog, da se dotacija za Karlovsko iu Zagrebško državno cesto 9000 in 16300 gld. primerno poviša. Tu gre za isto cesto, o katerej sem dosedaj govoril, za dolenjsko državno cesto, katera pelje iz Ljubljane do hrvatske meje, katera se pri Rudol-fovem razdeli v dve panogi, katerih pelje jedno čez Gorjance skozi Metliko v Karlovec (od tod Karlov-ska cesta), druga skozi Št. Jarnej in Kostanjevico v Zagreb (od tod Zagrebška državna cesta.) Na teh dveh ceBtah bile so ravno take po-mankljivosti, kakor na cesti iz Ljubljane v Rudolfovo, katere sem poprej slikal, o katerih so govorili zastopniki Kranjske v prejšnjih oddelkih sedanjega zasedanja in v prejšnjih zasedanjih. Za dela na Zagrebškej cesti se je že lani postavil v proračun znesek 6000 gld. kot prvi rok in ga je zbornica tudi dovolila, ter se je izvestno tudi že porabil. Kar se tiče stroškov, proračunjeni so za Karlovsko državno cesto na 45.000, za Zagrebško pa na 86.000 gld. Visoka vlada pa letos zahteva za Karlovsko cesto 9000 gold. kot prvi rok, za Zagrebško pa 6300 gld. S temi zahtevami strinja se tudi predlog budgetnega odseka. Če se bode tako delil stavbeni znesek, trajala bodo dela na Karlovski cesti pet let, na Zagrebškej pa celih trinajst let. Predlagani dotacijski doneski so tako neznatni, tako majhni, da se zastopniki Kranjske ž njimi nikakor zadovoljiti ne morejo, temveč morajo zahtevati, da se dela hitreje nadaljujejo, kakor bi bilo mogoče s temi dotacijami. (Res je! na desnici.) Državna uprava je spoznala, da so ta dela potrebna, pa so res tudi tako nujna, da se ne morejo več odlašati in je torej v interesu bednega, stiskanega dolenjskega prebivalstva, ki mora večkrat izseljevati se s trebuhom za kruhom v druge dežele in druge dele sveta, da se ta dela hitro izvrše. Kakor sem pa že poprej pojasnil, je pa to tudi v državnem in političnem interesu, in vender se hočejo dela raz deliti na več let, na pet in oziroma trinajst let. Ne verujem prav, da bi vlada bila tu prav razumela nalogo svojo, zlasti če se pomisli, da ne gre za podporo kake konkurenčne ali deželne ceste, temveč za državno cesto, katere važnost priznava se tudi v strategičnem oziru. Mi ne zahtevamo, da se morajo dela izvršiti v jednem ali dveh letih, a razdele* naj se na krajše število let, v prvem slučaji na tri, v drugem še na daljša štiri leta. Dovoljujem si v tem oziru predlagati, da bi visoka zbornica blagovolila po vladi in potem po budgetnem odseku predlagana doneska primerno povišati in smem tembolj zahtevati, da visoko zbor niča podpira moj predlog, s katerim se strinjajo tudi drugi zastopniki Kranjske, ker so se dosedaj za ceste na Kranjskem zahtevale le najskromnejše podpore iz državnega žepa. Priporočam torej visok zbornici (čita): „Visoka zbornica naj sklene: Da se hitreje iz vrše prelaganja in druge poprave na dolenjskej dr žavni cesti, katere je vlada sama za potrebne spo znala, se dovoljuje mesto po budgetnem odseku pri poglavji 7, naslov 7, § 6 za leto 1888 predlaganih potrebščin 9000 gld. oziroma 6300 gld.: Prvič za dela na Karlovski cesti 15.000 gld kot prvi rok; drugič za dela na Zagrebškej cesti 20.000 gld kot drugi rok". (Odobravanje na desnici.) Politični razgled. \o* ran.jUfc C brezv. ti.jas. 720mm. _»l J'C al. vzh. 1!.jas. 150° C al. vzh. d jas. dežja. Srednja temperatura 17'9", za 0*4" nad noruialoin. ID-u-33.aosl£G^ "borza, dne 4. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta..... Zlata renta ...... 6°,0 marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4 /, državne srečke iz 1. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/u . . Ogerska papirna renta 5°/0 . 570 Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 Kreditne srečke . . . Rudolfove srečke . . . Akcije anglo-avstr. banke včeraj — danes gld. 7925 — gld. 79-10 8045 — n 80-35 „ 11040 — n 110-10 n 93-75 — rt 93-70 n 872- — n 872-— „ 27880 — n 278-30 „ 12680 — • 126-8"> J 10-03", _ n n 10-03«/, .V95 — n 5*95 „ 62 20 — n 89*20 250 gld. 131 gld. 25 kr i 00 „ 166 J> 75 „ . • . 97 11 55 „ -6 II 10 , oblig. 105 1J 50 „ 100 gld. 118 >» 75 „ zast. lisi i . 128 r? . železnice — ,» J? . žchznice 99 80 . - u gld. 178 II 50 :o ,, 20 t> 25 11 • 120 „ 107 M 50 |, d. a v. . 223 ») 75 „ iS Naznanilo in priporočilo. tU i PodpiBani naznanjam Blavnemu p. n. občin- MJ 1 stvu, da bodem od 5. t. m. naprej imel tudi na Glavnem trgu v hiši št. 19 BVOJO prodajalnico za 1 kruh. I Zahvaljevaje se sedanjim odjematcljem, priporočam se še na laljc njim in novim v obila naročila. — Pošiljam na željo kruh nn doni ob katerem koli času.. — Pekel bodem vsakovrstno nasladno pekarijo, kakor: biskvite, pince, povitice i. t. d. Ršenl kruh In kruh ti h tuk« l i » » » J Kri čistilne kuljice so se vselej Bijajno osvedoeile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpneuib ti >ili. skaženem želodci, po« manjkanji slasti «lo Jedli, jetrnih in ©bi-stuih bolesnih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna fikatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—19) „LEKARNATRNKOCZY" §fC~ zraven rotovža v LJubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. WM M 7 7 - - i ~ Največja prihranjonja ▼ goipodinjsru. Daje V prodajalnicah koloni-jal nega blaga in delika-tes ter aroguerijah se dobiva Najviija odlikovanju in /let,- kolnjue. Ko Bouillon-Eztract disied ■h nrpreseirljito zaradi Jolircira ukusa in nizke cene. kaj pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: Extractum Purum, Aux Fines Herbes und Trilffel- VVilrze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnokoriBtne družbe. • Osrednja ulog«: Wien, I., Ja8omlrgott8trasse 6. • Prodajajo: Peter LoSSnik, H. L. VVenzel, SehiiMsnig & Weber. — V Zagorjl: U. E. Michelic, Ivan Miil-ler, Bndoiika bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan VVaggonlk. (902-24) Kočevska okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivano. Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antonu ■.apnjnetu, učitelji v Ribnici, in v Narodni Tiskarni v Ljubljani po 55 kr., s pošto 5 kr. več. ! Rogaška kislina! na sveže napolnjena, -debelo in drobno, dobi se po nizki ceni (303—2) Krakovem št. 27. 5 T ti j ei: 3. maja:] Pri Slonu: Katz. Brau-ner, Keid, Rosama z Dunaia. — Munk iz Brna. — Gombo iz Budimpešte. — Ragindor-fer iz Ogerske Sobotice. — Swoboda, DruSković iz Idrije. — GloboCnik iz Železnikov. Pri Malici: Winter, Ste- ner, Sclinozberger, Leiilel-m*yer, \Villons, Lautner, Fi-scher, Altaš z Dunaja. — Ha-bernak iz Sternberga. — Zif-ter iz Brna. — Pollack iz BudiuipeSte. — JaBkowitzviz Celovca. — Globočnik iz Železnikov. Pri južnem kolodvo ru t Bazon iz Berolina. — SuStarsič z Reke. Pri biivaisluin dvoru : Wilher iz 1'restrancka. Pri avstriMkeua cesar ji : Gadner iz Švice. Umrli so: 1. maja: Jakob Mlina, delavec, 67 let, za sprideujem jeter. 2. maja: Andrej Rom, tkalec, 28 let, za jetiko. Vrtna restavracija bratov Koslerjev, Predbežno naznanilo. Novo opravljeni, največji in senčni vrt s kegljiščem pivovarne in restavracije bratov Koslerjev v Cekinovem gradu otvori se pri ugodnem vremenu v nedeljo 6. maja. Točilo se hode v obče kot na|lzi rstne je primano Koslerjev« carsko pivo, dobra blzeljska in dolenjska vina. — Za okusno pripravljena jedila se bode skrbelo, pečenka, zrezek in bržola, veljala bode porcija le SiO kr. <;o1iim za znjiitrk le lO kr. <)|.oliiclansl.i n Ii>ii«-iimii t . aroČitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi so denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu srećka av. v. gld. S.50. 1 polovica originalne Krečite av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebauji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. majem 1888 nam doposlati. (284—5) VALENTIN & C0„ Bankgeschaft, Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Voftnjak. Lastnina in tisk .Narodne Ti-dcurue'