221 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 | 221-228
POSLOVNA ETIKA PODJETNIKOV IN 
ZAPOSLENIH V SLOVENIJI
JASNA AUER ANTONČIČ
1
 
BOŠTJAN ANTONČIČ
2
POVZETEK: Poslovna etika je ključna za dolgoročno delovanje podjetij. Z obravnavo 
vprašanja o razlikah med podjetniki in nepodjetniki, s primerjavo odnosa do poslovne etike 
med podjetniki in zaposlenimi, daje ta raziskava prispevek k dosedanjemu znanju o poslovni 
etiki v podjetništvu. Ugotovitve raziskave kažejo, da je poslovna etika v Sloveniji na dokaj 
nizki ravni, da imajo podjetniki višje etične standarde od zaposlenih in so manj cinični do 
poslovne etike od zaposlenih ter da sta etični standard in zaznava slabosti poslovne etike 
negativno povezana predvsem pri podjetnikih.
Ključne besede: poslovna etika, podjetniki, zaposleni, etični standard, Slovenija
1 UVOD
Etika obravnava razliko med tem, kar je prav, in tistim, kar je narobe; obravnava naravo 
in podlago moralnosti, vključno z moralnimi sodbami, standardi in pravili ravnanja (npr. 
T aylor, 1975; Morris et al., 2002). Poslovna etika je ključna za dolgoročno delovanje podjetij 
(Trevino & Nelson, 2010). Za dobro vodenje ni značilna le učinkovitost, ampak tudi etika 
(Ciulla, 2003; Li, 2013). Etični voditelji naj bi postavili etične norme, ki bi zaposlene na 
pravi način spodbujale k medsebojnemu sodelovanju (Goleman, 1998), vključevali svoje 
načelne vrednote in vedenje v svoje načine vodenja ter delovali kot vzorniki (Trevino et 
al., 2000). Uvajanje etike deluje na dojemanje jasnosti in ustreznosti etičnih standardov 
podjetja in na pripravljenost podjetja, da se sooči z etičnimi izzivi (Morris et al., 2002). 
Odnos med podjetništvom in etiko lahko označimo kot odnos ljubezni in sovraštva; 
podjetniki po eni strani prispevajo k razvoju družbe kot ustvarjalci novih izdelkov in 
zaposlitev ter kot inovatorji odpirajo nove možnosti za člane družbe, po drugi strani pa 
jih pogosto kritiziramo zaradi enostranskega prizadevanja za poslovni uspeh in pri tem 
zaradi pripravljenosti, da po potrebi ogrozijo moralne vrednote (Fisscher et al., 2005). 
Kupci in zaposleni imajo lahko pomembno vlogo pri vplivu na etična stališča podjetnikov 
(Lahdesmaki, 2005). Pomembno, a še dokaj nerazrešeno vprašanje na področju etike v 
podjetništvu je (Harris et al., 2009: 408), kako se podjetniki razlikujejo od nepodjetnikov 
glede na etiko, kajti nekatere raziskave kažejo podjetnike v pozitivni (npr. Bučar et al., 
2003; Buchholz & Rosenthal, 2005; Dunham et al., 2008), nekatere pa v negativni luči 
(npr. Kets de Vries, 1985; Longenecker et al., 1988; Bhide, 1996). Odgovor na to vprašanje 
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bostjan.antoncic@ef.uni-lj.si

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 222
je lahko zelo pomemben, saj kaže na to, ali delujejo tisti, ki vodijo ustvarjanje nove 
vrednosti v gospodarstvu (podjetniki), na podlagi višjih ali nižjih etičnih standardov 
kot tisti, ki tega procesa ne vodijo (nepodjetniki, v gospodarstvu predvsem zaposleni). 
Z obravnavo tega vprašanja, s primerjavo odnosa do poslovne etike med podjetniki in 
nepodjetniki (zaposlenimi), daje ta raziskava prispevek k dosedanjemu znanju o poslovni 
etiki v podjetništvu, prispeva k razumevanju razlik med podjetniki in nepodjetniki v 
gospodarstvu. Odgovor na to vprašanje je lahko celo približek odgovora na to, ali se nova 
vrednost ustvarja bolj ali manj etično.
2 HIPOTEZE
Etični standardi so načela, ki jim posamezniki sledijo in s katerimi spodbujajo vrednote, 
kot so zaupanje, dobro vedenje, poštenost in/ali prijaznost (BusinessDictionary, 2019). 
Zaznava slabosti poslovne etike oz. cinizem glede poslovne etike je opredeljen kot občutek 
cinizma glede na pomembnost ali obstoj etičnega vedenja v poslovnem svetu (Trevino & 
Nelson, 2010). Gre za zaznavo o tem, ali je poslovna etika v nekem okolju dobra ali slaba. 
Podjetniki (lastniki ‒ managerji podjetij) se razlikujejo od zaposlenih (ljudi, ki opravljajo 
delo za nekoga drugega, ne v podjetju, ki ga vodijo) po npr.: (1) značilnostih svojega dela 
(Stephan & Roesler, 2010; podjetniki imajo večjo odgovornost kot zaposleni: avtoriteta 
odločanja, nadzor nad delom, zahtevnost dela in delovna obemenitev ter aktivno delo), 
(2) osebnostnih značilnostih pri odločitvi za podjetništvo (npr. Antončič et al., 2015a, za 
podjetnike so bolj značilne odprtost za nove izkušnje, ekstravertnost in nesprejemljivost), 
po (3) motivaciji pri ustanovitvi podjetja (npr. Shaver & Scott, 1991; podjetniki imajo bolj 
izraženo potrebo po dosežkih) in po (4) finančni motivaciji (ki lahko vodi do izstopa; 
Carraher, 2011; pri podjetnikih je zadovoljstvo s plačo manj pomembno, podoben je 
pomen odnosa do bonitet).
Surie in Ashley (2008) sta obravnavala pragmatizem, filozofski pristop, ki poudarja 
eksperimentiranje in delovanje, značilno za podjetniško vodenje, v povezavi z etiko, in 
ugotovila, da pragmatizem in etika nista nezdružljiva in da vzdrževanje podjetniškega 
vodenja za ustvarjanje vrednosti zahteva etično delovanje za izgradnjo legitimnosti. 
Bauchus in Cochran (2009) sta za ZDA ugotovila, da se podjetniki zavzemajo za dokaj 
visoke etične vrednote, se srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji pri ustanavljanju in 
vodenju novega podjetja, ustanavljajo podjetja, ki podpirajo etičnost delovanja pri razvoju 
podjetja in poudarjajo družbeno odgovornost. Etično vedenje podjetnikov je po navadi 
na višji ravni kot pri managerjih zaradi večje povezanosti s podjetjem v smislu lastniškega 
deleža in višjega tveganja, ki ga prevzemajo (Bučar & Hisrich, 2001; Bučar et al., 2003). 
Podjetniki naj bi imeli višje etične standarde od drugih skupin, npr. od managerjev 
ali vodstvenih delavcev večjih podjetij (Morris et al., 2002). Na podlagi teh raziskav 
predlagamo naslednjo hipotezo:

J. AUER ANTONČIČ, B. ANTONČIČ | POSLOVNA ETIKA PODJETNIKOV IN ZAPOSLENIH ... 223
H1: Ocene etike se razlikujejo med podjetniki in zaposlenimi: 
(1a) Ocena lastnega etičnega standarda je višja pri podjetnikih kot pri zaposlenih. 
(1b) Zaznava slabosti poslovne etike je nižja pri podjetnikih kot pri zaposlenih.
Osebne vrednote in z njimi povezana osebna etična merila so podlaga za etično odločanje 
(Fritzsche, 1995). Zastavljeni osebni etični standardi so lahko povezan z etičnimi 
vrednotami posameznika. Osebne vrednote in zastavljeni osebni etični standardi 
učinkujejo na odločanje osebe (Grasso & Kaplan, 1998). Posameznikovi osebni etični 
standardi bodo odločilni za njegov odziv na deviantno delovanje njegovih sodelavcev 
(Henle et al., 2005). Zaznava slabosti poslovne etike oz. cinizem glede poslovne etike je 
po navadi odraz neetičnosti posameznika (Trevino & Nelson, 2010), zato je postavljena 
hipoteza:
H2: Ocena lastnega etičnega standarda je negativno povezana z zaznavo slabosti poslovne 
etike.
3 METODOLOGIJA
Merski inštrument (vprašalnik) je vključeval vprašanja zaprtega tipa na petstopenjski 
Likertovi lestvici o zaznavi slabosti poslovne etike (angl. cynicism quotient, Trevino & 
Nelson, 2010; vprašanja so navedena v sliki 1 – zadnjih deset), uporabili smo tudi njihovo 
aritmetično sredino (koeficient zanesljivosti Cronbach alfa: podjetniki 0,85, zaposleni 
0,82), ter vprašanji o osebnem etičnem standardu (imam visoke etične standarde) in 
(kontrolno) o ravni poslovne etike v Sloveniji (poslovna etika je v Sloveniji na visoki ravni).
Zbiranje podatkov je bilo izvedeno prek spletnega vprašalnika na naključnem vzorcu 
slovenske populacije (primerljivega s populacijo po starosti in spolu), izmed aktivnega 
prebivalstva v gospodarstvu sta bili izbrani dve skupini ljudi: podjetniki, tj. lastniki ‒ 
managerji podjetij, in zaposleni v zasebnem sektorju, ki niso managerji. Število uporabnih 
odgovorov je bilo 248 (79 podjetnikov in 169 zaposlenih), pri čemer je bil delež žensk 
nekoliko nižji pri podjetnikih (41,7 %, pri zaposlenih 46,7 %), podjetniki so bili tudi 
nekoliko starejši (44 % starih 44 let ali manj, pri zaposlenih 59,4 %), z daljšo delovno dobo 
(40,3 % do 20 let, pri zaposlenih 59,8 %). Za preverjanje hipotez smo uporabili primerjavo 
aritmetičnih sredin s t-testi (H1) in korelacijsko analizo (H2).
4 REZULTATI
Merjene so bile zaznave anketirancev o poslovni etiki. Ugotavljamo, da po mnenju 
anketirancev poslovna etika v Sloveniji ni na visoki ravni (slika 1), oceni podjetnikov 
(1,99 od 5) in zaposlenih (1,98) sta nizki in se ne razlikujeta. Podjetniki (4,25) imajo 
višje etične standarde od zaposlenih (3,89) (t 2,77; 189,5 df; sig. 0,006), kar je v skladu 
s H1a. Podjetniki (2,87) so pokazali nižje zaznave slabosti poslovne etike od zaposlenih 
(3,47) (t 2,77; 189,5 df; sig. 0,006), v povprečju, skladno s H1b, kot tudi pri vseh desetih 

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 224
trditvah posebej (Finančni dobiček je vse, kar šteje v poslu. Glede etičnih standardov je 
treba sklepati kompromise v poslovnih praksah. Bolj je poslovnež finančno uspešen, bolj 
neetično je obnašanje. Moralne vrednote so nepomembne v poslu. Poslovni svet ima svoja 
lastna pravila. Poslovneže skrbi samo to, da bi ustvarili dobiček. Posel je kot igra, ki jo 
nekdo igra, da bi zmagal. V poslu bi ljudje naredili vse, da bi uveljavili lastne interese. 
Konkurenca sili managerje, da se zatekajo k nepoštenim praksam. Profitni motiv sili 
managerje, da sklepajo kompromise glede svojih etičnih pomislekov.).
Pokazala se je negativna povezava med etičnim standardom in povprečno zaznavo slabosti 
poslovne etike, vendar je bila statistično značilna pri podjetnikih (korelacijski koeficient 
‒0,19; sig. 0,044), pri zaposlenih pa ne (korelacijski koeficient ‒0,19; sig. 0,13). Ta rezultat 
je delno v skladu s H2.
Slika 1: Ocena lastnega etičnega standarda in zaznave slabosti poslovne etike s strani 
podjetnikov in zaposlenih (1 ‒ sploh se ne strinjam, 5 ‒ zelo se strinjam; aritmetična sredina, 
strandardni odklon v oklepaju)

J. AUER ANTONČIČ, B. ANTONČIČ | POSLOVNA ETIKA PODJETNIKOV IN ZAPOSLENIH ... 225
5 SKLEP
V raziskavi na manjšem vzorcu prebivalcev Slovenije, aktivnih v gospodarstvu, smo 
ugotovili, da je poslovna etika v Sloveniji po zaznavah podjetnikov in zaposlenih na 
dokaj nizki ravni, da imajo podjetniki višje etične standarde od zaposlenih in so manj 
cinični do poslovne etike od zaposlenih ter da sta etični standard in zaznava slabosti 
poslovne etike negativno povezana predvsem pri podjetnikih. Članek je prispeval nove 
ugotovitve o razlikah med poslovno etiko managerjev in zaposlenih ter o povezavi med 
etičnim standardom in cinizmom do poslovne etike. Članek ima omejitve, ki se nanašajo 
predvsem na vzorec v gospodarstvu aktivnih prebivalcev, katerega dve skupini (podjetniki 
in zaposleni) nista uravnoteženi glede starosti, spola in let delovnih izkušenj, vendar te 
razlike dobro odražajo dejansko stanje (podjetniki so v primerjavi z zaposlenimi v večjem 
deležu moški, starejši, z več let delovnih izkušenj), ter na mere, ki temeljijo na zaznavah. 
Poleg tega je bilo v vzorcu manj podjetnikov kot zaposlenih, vendar je to odraženo tudi v 
populaciji aktivnega prebivalstva v Sloveniji. V prihodnje bi lahko naredili primerjavo z 
drugimi državami.
Kljub temu, da izražajo podjetniki dokaj visoke etične standarde (kar je v skladu s preteklo 
raziskavo (Bučar et al., 2003), ko so slovenski podjetniki pokazali visoko raven poslovne etike 
(razlikovanje med tem, kar je prav in narobe) in kjer je bilo poudarjeno, da družbe z višjo 
stopnjo poslovne etike po navadi zaznamujejo manjša negotovost delovanja in nižji stroški 
politik in regulativ), je raven poslovne etike še vedno prenizka. Še posebno zaskrbljujoče 
je, da je na zelo nizki ravni pri zaposlenih, ki predstavljajo zelo velik del celotne populacije. 
Kljub temu, da so zaposleni in podjetniki obiskovali enake izobraževalne sisteme, med 
njimi vseeno obstajajo določene razlike v etičnih standardih. Mogoče razvijajo višje etične 
vrednote ljudje, ki sodelujejo v okolju družinskega podjetništva, ki je postalo prevladujoče 
v slovenskem gospodarstvu po številu podjetij in dodani vrednosti (Antončič et al., 2015).
Predlogi so naslednji:
• Zelo veliko bi bilo treba narediti za izboljševanje poslovne etike. Na primer, zmanjšanje 
cinizma glede poslovne etike je nujno, najbolj pereče slabe zaznave so o tem, da ima 
poslovni svet svoja pravila, da bi ljudje za uveljavljanje svojih interesov v poslu naredili 
vse, da je ustvarjanje dobička edina skrb poslovnežev ter da profitni motiv sili managerje 
k sklepanju kompromisov glede etičnih zadev. 
• Začeti je treba pri izboljševanju vrednot in osebne etike, tj. pri vzgoji in izobraževanju od 
najmlajših naprej, poudarek bi moral biti na poštenosti (in etičnosti) kot poglavitnem 
temelju osebnosti. V ospredju naj bodo podjetniške vrline, kot npr. (Hicks, 2009) 
racionalnost, ponos, pogum, integriteta, neodvisnost, poštenost, produktivnost in 
pravičnost. 

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 226
• Potem bi bilo treba nadaljevati npr. v podjetjih z izobraževanjem o pomenu in koristih 
etičnega vedenja in z nagrajevanjem pravilnega etičnega vedenja.
Na področju izboljševanja vrednot v družbi in poslovne etike v gospodarstvu ima lahko 
pomembno vlogo pozitivno etično reševanje primerov na osebni in organizacijski 
ravni, poudarjanje pravilnega ravnanja zaposlenih, managerjev, lastnikov in drugih 
zainteresiranih oseb podjetij in drugih organizacij, kot tudi opozarjanje na nepravilnosti 
in njihovo takojšnje odpravljanje. Poleg tega sta pomembna poziv zainteresiranih oseb in 
družbe k etičnemu ravnanju na vseh ravneh ter ustrezen izvedbeni pravni okvir, kamor 
sodi ustrezno in pravočasno reševanje zadev na sodiščih. Dolgoročni družbeni cilj bi lahko 
bil etičnost kot osnovna vrednota.
6 SOFINANCIRANJE
Raziskovalni program št. P5-0117 in projekt (Osebnost in sociološko ozadje podjetnikov 
ter ustanovitve, internacionalizacija in rast malih in srednje velikih podjetij, št. J5-7588) 
je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega 
proračuna.
7 LITERATURA
Antončič, B., Auer Antončič, J., Juričič, D. (2015). Družinsko podjetništvo: značilnosti v 
Sloveniji. Ljubljana: Ernst & Y oung.
Antončič, B., Bratkovič Kregar, T., Singh, G. & DeNoble, A. F. (2015a). The big five 
personality-entrepreneurship relationship: Evidence from Slovenia. Journal of Small 
Business Management, 53(3), 819–841.
Baucus, M. S. & Cochran, P. L. (2009). An overview of empirical research on ethics in 
entrepreneurial firms within the United States. African Journal of Business Ethics, 4(2), 
56–68.
Bhide, A. (1996). The questions every entrepreneur must answer. Harvard Business Review, 
74(6), 120–130.
Buchholz, R. A. & Rosenthal, S. B. (2005). The spirit of entrepreneurship and the qualities 
of moral decision making. Journal of Business Ethics, 60(3), 307–315.
Bučar, B. & Hisrich, R. D. (2001). Ethics of business managers vs. entrepreneurs. Journal of 
Developmental Entrepreneurship, 6(1), 59–82.

J. AUER ANTONČIČ, B. ANTONČIČ | POSLOVNA ETIKA PODJETNIKOV IN ZAPOSLENIH ... 227
Bučar, B., Glas, M. & Hisrich, R. D. (2003). Ethics and entrepreneurs: An international 
comparative study. Journal of Business Venturing, 18(2), 261–281.
Carraher, S. M. (2011). Turnover prediction using attitudes towards benefits, pay, and pay 
satisfaction among employees and entrepreneurs in Estonia, Latvia, and Lithuania. Baltic 
Journal of Management, 6(1), 25–52.
Ciulla, J. B. (2003). The Ethics of Leadership. Belmont, CA: Wadsworth/Thomson.
Dunham, L., McVea, J. F . & Freeman, R. E. (2008). Entrepreneurial wisdom: Incorporating 
the ethical and strategic dimensions of entrepreneurial decision-making. International 
Journal of Entrepreneurship and Small Business, 6(1), 8–19.
BusinessDictionary (2019) Ethical standards. BusinessDictionary.com. (najdeno 24.3.2019 
na http://www.businessdictionary.com/definition/ethical-standards.html).
Fisscher, O., Frenkel, D., Lurie, Y. & Nijhof, A. (2005). Stretching the frontiers: Exploring 
the relationships between entrepreneurship and ethics. Journal of Business Ethics, 60(3), 
207–209.
Fritzsche, D. J. (1995). Personal values: Potential keys to ethical decision making. Journal 
of Business Ethics, 14(11), 909–922.
Goleman, D. (1998). Working with Emotional Intelligence. New Y ork, NY: Bantam.
Grasso, L. P. & Kaplan, S. E. (1998). An examination of ethical standards for tax issues. 
Journal of Accounting Education, 16(1), 85–100.
Harris, J. D., Sapienza, H. J. & Bowie, N. E. (2009). Ethics and entrepreneurship, Journal of 
Business Venturing, 24(5), 407–418.
Henle, C. A., Giacalone, R. A. & Jurkiewicz, C. L. (2005). The role of ethical ideology in 
workplace deviance. Journal of Business Ethics, 56(3), 219–230.
Hicks, S. R. C. (2009). What business ethics can learn from entrepreneurship. The Journal 
of Private Enterprise, 24(2), 49–57.
Kets de Vries, M. F . R. (1985). The dark side of entrepreneurship. Harvard Business Review, 
63(6), 160–167.

ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | LETN. 21 | POS. ŠT. | 2019 228
Lahdesmaki, M. (2005). When ethics matters – Interpreting the ethical discourse of small 
nature-based entrepreneurs. Journal of Business Ethics, 61(1), 55–68.
Li, C. (2013). Ethical leadership in firms: Antecedents and consequences. Doctoral 
Dissertation. Tuscaloosa, AL: University of Alabama Libraries.
Longenecker, J. G., McKinney, J. A. & Moore, C. W. (1988). Egoism and independence: 
Entrepreneurial ethics. Organizational Dynamics, 16(3), 64–72.
Shaver, K. G. & Scott, L. R. (1991). Person, process, choice: The psychology of new venture 
creation. Entrepreneurship Theory and Practice, 27(2), 23–45.
Surie, G. & Ashley, A. (2008). Integrating pragmatism and ethics in entrepreneurial 
leadership for sustainable value creation. Journal of Business Ethics, 81(1), 235–246. https://
doi.org/10.1007/s10551-007-9491-4.
Stephan, U. & Roesler, U. (2010). Health of entrepreneurs vs. employees in a national 
representative sample. Journal of Occupational & Organisational Psychology, 83(3), 717– 
738.
Taylor, P . W . (1975). Principles of Ethics: An Introduction. Encino, CA: Dickson Publishing 
Co.
Trevino, L. K. & Nelson, K. A. (2010). Managing Business Ethics: Straight Talk about How 
to Do It Right, 5th Ed. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, Inc.
Trevino, L. K., Hartman, L. P . & Brown, M. (2000). Moral person and moral manager: How 
executives develop a reputation for ethical leadership. California Management Review, 
42(4), 128–142.