Alenka COF Vplivi širjenja pozidanih zemljišč na krajinske kakovosti prostora v ljubljanski urbani regiji v obdobju 1951-2002 Mestno obrobje se širi navzven, (ne)načrtno širjenje pozidave posega po zelo različnih zemljiščih in lahl» -1 • /i- ' --'AfV •'••••'V S i \ N vzoreépozìdave doleta 1951 i rJ . i ^ofee pozidave med leti 1951-200^Ž^ Slika 1: Vzorec pozidave do leta 1951 in nova pozidava v obdobju 1951-2002 letnik 16, št. 1/05 V sedemdesetih in v začetku osem-desetili let uveljavili sistem zakonskega varstva kmetijskih zemljišč. Urejalo se je prek sistema uvi-stitve kmetijskih zemljišč v 1. območje (najboljša kmetijska zemljišča ali zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji) ali v 2. območje (druga kmetijska zemljišča) ter strogem varstvu zemljišč uvrščenih v 1. območje. Varstvo kmetijskih zemljišč se je zagotavljalo s sistemom dajanja soglasij k prostorskim planskim dokumentom. Soglasje naj bi potrjevalo, da plani upoštevajo vse zaliteve za varstvo najboljših kmetijskih zemljišč. Z analizo širjenja pozidanih zemljišč na izbranem vzorčnem območju je bilo ugotovljeno, da se je pozidava kmetijskih zemljišč v obdobju 1985-2002 sicer nekoliko upočasnila, ni pa se ustavila. Med letoma 1975-1985 je bilo na najboljših kmetijskih zemljiščih zgrajenih 80,8 odstotka vseh novih objektov, v obdobju 1985-2002 78,5 odstotka novih objektov. Pozidava najboljših kmetijskih zemljišč kljub sistemu varstva kmetijskih zemljišč in zaostreni zakonodaji na področju varstva kmetijskih zemljišč (Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ur. 1. SRS št. 44-1892/82) se ni ustavila, nekohko se je upočasnila, opazen pa je bil premik širjenja na naravno bolj ohranjena območja in na območja drugih naravnih virov. Lahko bi sklepali, da varovanje kmetijskih zemljišč ni prispevalo k premišljenim prostorskim ureditvam in k razvoju, kakreen bi ustrezal sodobnim načelom vzdržnega razvoja, temveč se je tudi zaradi tatönega varovanja zemljišč že tako razpršeni vzorec pozidave še bolj razpršil. Pozidava se je, predvsem v zadnjem opazovanem obdobju analize, širila tudi na gozdni rob in na gozdna zemljišča. V obdobju 1975-1985 je bilo na gozdnem robu zgrajenih 3,15 odstotka vseh novih objektov. v zadnjem obdobju analize med letoma 1985-2002 2,35 odstotka novih objektov, na gozdna zemljišča pa je v tem obdobju posegalo 0,5 odstotka vseh novih objektov. Z analizo širjenja pozidanih zemljišč na vzorčnem območju ljubljanske urbane regije je bilo ugotovljeno, da je pozidava v vseh opazovanih časovnih obdobjih v največjem obsegu posegala na ravna zemljišča, sledijo zemljišča s tri- do šestodstotnim naklonom strmine, 6- do desetodstotnim in deset- do petnajstodstotnim naklonom strmine. V zadnjem obdobju, med letoma 1985-2002, je opazno širjenje pozidanih zemljišč na višje strmine, na strmine s 15-20 %, 20-30 % in tudi 30-45 % naklonom strmine. Gradnja objektov se pojavlja tudi v najožjem obvodnem prostoru, to je v pasu 0-25 m oddaljenosti od površinskih voda, s čimer se zaseda obrežni prostor, lahko se manjša Preglednica 2: Pozidava gozdnega roba in gozdnih zemljišč med letoma 1951-2002 (v % Območje zunaj gozda gozdni rob 0-25 m oddaljenosti v gozd 25-50 m oddaljenosti v gozd Nad 50 m oddaljenosti v gozd Skupaj 1951-1975 98,58 1,38 0,00 0,04 0,00 100,00 1975-1985 96,66 3,15 0,16 0,03 0,00 100,00 1985-2002 97,15 2,35 0,45 0,00 0,05 100,00 Preglednica 3: Pozidava zemljišč glede na naklon strmine med letoma 1951-2002 (v %) ravno do 3 3-6 6-10 10-15 15-20 20-30 30-45 nad 45 Skupaj 1951-1975 59,05 12,59 9,01 7,39 5,54 4,72 1,46 0,24 100,00 1975-1985 49,51 11,05 10,39 9,56 7,48 8,82 2,80 0,39 100,00 1985-2002 48,28 11,18 10,04 9,58 8,02 9,54 3,25 0,11 100,00 Preglednica 4: Pozidava zemljišč v neposredni bližini površinskih voda med letoma 1951-2002 (v %) 0-25 m oddaljenosti od površinskih voda 25-50 m oddaljenosti od površinskih voda 50-75 m oddaljenosti od površinskih voda 75-100 m oddaljenosti od površinskih voda nad 100 m oddaljenosti od površinskih voda Skupaj 1951-1975 14,41 4,76 4,48 4,52 71,83 100,00 1975-1985 17,04 4,43 3,03 3,11 72,39 100,00 1985-2002 13,52 4,79 4,39 3,20 74,10 100,00 • pozidava je izražena v % vseh novih objektov, zgrajenih v posameznem časovnem obdobju GÀ letnik 16, št. 1/05 ekološka pestrost prostora, spreminjajo življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst ter izgubljajo vidne kakovosti prostora. V območjih naselij se potoki in reke pogosto regulirajo, s tem pa izgubijo naravno podobo. Opazno je tudi onesnaževanje voda zaradi neposrednih izpustov odpadnih voda v površinske vode ali nepravilno speljane kanalizacije. V neposredni bližini površinskih voda, v pasu 0-25 m oddaljenosti od površinskih voda, je bilo v obdobju 1975-1985 zgrajenih 17 odstotka vseh novih objektov V obdobju 1985-2002 je v najožji obvodni prostor posegalo nekaj manj objektov, in sicer 13,5 odstotka novih objektov, povečalo pa se je število novogradenj v pasu 25-50 m, 50-75 m in 75-100 m oddaljenosti od površinskih voda. Pomembnejše nahajališče podtalnice je na območju Bistriške ravnine, vendar se je pozidava širila tudi na ta zemljišča. V obdobju 195I-I975 je bilo na zemljiščih nad nahajališči podtalnice zgrajenih 41 odstotka vseh novih objektov v tem obdobju, med letoma 1975-1985 je na zemljišča nad nahajališči podtalnice posegalo 29,5 odstotka vseh novih objektov, med 1985-2002 pa 32,2 odstotka novih objektov. Gradnja objektov se je širila tudi na močvirnata zemljišča, in sicer v vseh opazovanih časovnih obdobjih, v največjem obsegu pa v obdobju 1975-1985, ko je bilo na močvirnatih zemljiščih zgrajenih 13,8 odstotka vseh novih objektov V zadnjem obdobju analize je na močvirnata zemljišča posegalo 13,5 odstotka vseh novih objektov zgrajenih v tem obdobju. V obdobju 1951-1975 je na naravno bolj ohranjena zemljišča posegalo 26,5 odstotka vseh novozgrajenih objektov, v obdobju 1975-1985 je bilo na naravno bolj ohranjenih zemljiščih zgrajenih že 37,7 odstotka vseh novih objektov, med 1985-2002 pa 38 odstotka vseh novih objektov v tem obdobju. Nai*avno bolj ohranjena zemljišča so z vidika urejanja mestnega prostora in mestnega obrobja za sistem narave v mestu zelo pomembna, če jih ne pozidamo, temveč vključimo v mestni prostor. Za sodobno urejanje prostora je značilno, da privzema spoznanja iz ekologije in da se odziva na spremenjeno ekološko zavest v dmžbi. Območja večje naravne ohranjenosti so kot del mestile krajine pomembna pm-na estetskega doživljanja mesta in imajo laliko večje ali manjše družbene, izobraževalne, kulturne in rekreacijske vi'ednosti. Hkrati pa mestna krajina prispeva k večjemu deležu naravne pi-vobitnosti na širšem območju mesta in jo zato tudi imamo za naravo v mestu. Ob širjenju mesta velja razmisliti o pomenu naravno bolj ohranjenih zemljišč na mestnem obrobju. Njihova pozidava pogosto zahteva večja zemeljska in gradbena dela, torej tudi višje gradbene stroške. Naravno bolj ohranje- na zemljišča so, ekološko gledano, vir obnove mestnih zelenih površin, funkcionalno pa pomenijo ciljne točke za rekreacijo. 3. Sklepi Nenačrtno širjenje pozidaiiih zemljišč in posledično razpršena pozidava, ki je zelo spremenila funkcijske, strukturne in vidne značilnosti la-aji-ne v opazovanem obdobju 195I-2OO2, je rezultat številnih dejavnikov, tako naravnih, družbenih kot gospodai-sldh. V. Drozg vzroke za nenačrtovano širjenje pozidanih zemljišč vidi v visoki stopnji deagrarizacije oziroma v preslojevanju prebivalstva iz agramih poklicev v nea-grarne, veliki razdrobljenosti zemljišč, kar pomeni veliko lastnikov kmetijskih zemljišč, razpreeni industrializaciji, ki je približala delovna mesta kraju bivanja in za večino prebivalstva zmanjšala razdaljo med Preglednica 5: Pozidava zemljišč nad pomembnejšimi nahajališči podtalnice med letoma 1951-2002 (v %) Zemljišča zuriaj območja nahajališča podtalnice Zemljišča nad pomembnejšim območjem nahajališča podtalnice Skupaj 1951-1975 58,87 41,13 100,00 1975-1985 70,41 29,59 100,00 1985-2002 67,77 32,23 100,00 * pozidava je izražena v % od vseh novih objektov zgrajenih v posameznem časovnem obdobju Preglednica 6: Pozidava močvirnatih zemljišč med letoma 1951-2002 (v %) Območja zunaj močvirnatih zemljišč Močvirnata zemljišča Skupaj 1951-1975 86,46 13,54 100,00 1975-1985 86,22 13,78 100,00 1985-2002 86,48 13,52 100,00 ' pozidava je izražena v % vseh novih objektov, zgrajenih v posameznem časovnem obdobju Preglednica 7: Pozidava naravno bolj ohranjenih zemljišč med letoma 1951-2002 (v %} Območja manjše naravne ohranjenosti Območja večje naravne ohranjenosti Skupaj 1951-1975 73,50 26,50 100,00 1975-1985 62,26 37,74 100,00 1985-2002 61,86 38,14 100,00 ■ pozidava je izražena v % od vseh novih objektov, zgrajenih v posameznem časovnem obdobju letnik 16, št. 1/05 krajem dela in krajem bivanja, in tradicionainili vrednotali in predsta-vali o življenju v lastni hiši kot idealnih razmerali bivanja. (Drozg, 1996) Eden od številnih dejavnikov, ki so vplivali na (ne)načrtno širjenje pozidanih zemljišč, je tudi sistem varstva kmetijskih zemljišč, ki se je uveljavil v sedemdesetih in osemdesetih letih (Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ur. 1. SRS št. 44-1892/82). Sistem varstva kmetijskih zemljišč je deloma vplival na zmanjšani obseg spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč in s tem nekoliko ustavil hitro in nenadzorovano širjenje pozidave. Hki-ati pa je sistem deloval tudi zaviralno in v določenih primerih onemogočal plansko širjenje naselij, na primer zaokroževanje poselitvenih območij (obstajajo tudi mnenja, da je bila organizirana pozidava velikokrat zavrnjena prav zaradi poseganja na najboljša kmetijska zemljišča), širjenje pozidanih zemljišč pa se je usmerjalo na druga zemljišča, kot so močvirnata in poplavna zemljišča, gozdni rob, gozdna zemljišča itd. Slika 2: Naravne in krajinske kakovosti na izbranem vzorčnem območju v ljubljanski urbani regiji (stanje leta 2002) Upadanje števila novogradenj na najboljših kmetijskih zemljiščih je učinek sektorske zakonodaje in sistema varstva kmetijskih zemljišč. Ker pa se pozidava usmeri na druga, po drugih merilih pomembna zemljišča, se v tem kaže enostransko presojanje posameznih kakovosti v prostoru. Preprečevanje razvoja na kmetijskih zemljiščih posledično sproži proces pozidave naravno bolj ohranjenih zemljišč. To pa je proces, ki ga je mogoče obravnavati enako negativno kot pozidavo kmetijskih zemljišč. Varovanje kmetijskih zemljišč ni prispevalo k razumnejšim prostoi-skim ureditvam in razvoju, kakršen bi ustrezal sodobnim načelom vzdržnega razvoja, ki narekuje prenovo ali zgostitev že urbaniziranih območij in oblikovanje racionalnih oblik poselitve (Vzdržen prostorski ..., 2003), temveč se je tudi zaradi takšnega varovanja kmetijskih zemljišč, že tako razpršeni vzorec pozidave še bolj razpršil. Enosti-ansko poseganje v prostor, to je poseganje, ki si prizadeva za cilje samo ene družbene skupine ali enega družbenega interesa, se je pokazalo kot napačno. Analize pa so hkrati pokazale, da je treba spremeniti sistem stanovanjske gra'd-nje, ki takšen, kot je danes, ostaja neracionalen v odnosu do izrabe prostora. Morda je racionalen s stališča posameznikove odločitve, neracionalen pa v širšem družbenem kontekstu. Odločitev o varovanju kmetijskih zemljišč v obliki velikih prostorskih rezervatov ni spremenila tega sistema, zato je vzorec gradnje ostal, samo prostorsko se je nekoliko premaknil s kmetijskih zemljišč na druga zemljišča, na območja večje naravne ohranjeno- -sti, na močvirnata, poplavna zemljišča, na gozdni rob in gozdna zemljišča. S tem pa se je celo bolj razpršil, kar kaže pojav novogradenj na večji oddaljenosti od strnjenih naselij v zadnjem časovnem obdobju analize (1985-2002). Območja večje naravne ohranjenosti so pomembna za sistem narave v mestu in prispevajo k večjemu deležu naravne piTobitnosti na širšem območju mesta. Za uspešno ekološko vlogo narave v mestu je treba posamezne sestavine krajine in odprtega prostora povezati v sistem. Povezave naj bi omogočale prehodnost rastlinskih in živalskih vrst med posameznimi sestavinami zelenega sistema, s tem pa se povečujeta tudi njihov naravni značaj in pestrost. Povezave so laliko v interesu narave same, to je našega varstvenega odnosa do nje, lahko pa so tudi v interesu prebivalcev na širšem območju ter imajo poleg ekološke vloge tudi socialno vrednost in prispevajo h kakovosti bivalnega okolja. Sistem usmerjanja poselitve v prostoru mora upoštevati raznovrstnost družbenih interesov, spoznanja znanosti in opozorila o možnih posledicah poseganja v okolje. Okolje je treba obravnavati kot celovit in zapleten sistem, ki ga razčlenimo na posamezne sestavine ali vidike okolja. Prostorsko načrtovanje je razvilo vrsto postopkov za ustrezno usklajevanje med razvojnimi in varstvenimi zahtevami. Analiza stanja in procesov v prostoru pomeni izhodiščni korak načrtovanja. Uporaben in preizkušen obrazec prostorskega načrtovanja po mnenju V. Mušiča sestavljajo: - Regionalno obravnavanje pro-stoi"skega problema, - valorizacija prostorskih in drugih danosti, - prenova ter revitalizacija starega - napoved in načrtovanje novega. Poznavanje različnih pojav]iih oblik širjenja pozidanih zemljišč in razraščanja mestnih območij je nujno za uspešnejše iskanje raznovrstnih inštrumentov reševanja problematike nenačrtnega širjenja pozidanih zemljišč. Alenka Cof, univ, dipl. inž, kraj. arh., podiplomska študentka, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: aienka.cof@guest,arnes,si Viri in literatura Daniels, T, (1999) When city and country collide: Managing growth in the metropolitan fringe, Island Press, Washington. Dekleva, J, (1999) Regulacija prostorskega razvoja v tranzicijskih pogojih. V: Urbanistično načrtovanje za nove družbene razmere, Društvo arhitektov Ljubljana, Ljubljana, str. 50-58, Drozg, V, (1996) Urejanje prostora z vidika razpršene gradnje. Inštitut za geografijo, Ljubljana Drozg V, (1999) Razpršena poselitev in okolje. V: Mesta in urbanizacija v Sloveniji. Usklajeno in sonaravno, 3. Ljubljana, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, str, 16-19, Gazvoda D, (1997) Varovanje mestnega odprtega prostora z vidika stanovitnosti mestnih krajin. V: Varstvo narave zunaj zavarovanih območij. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, str. 241-253 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, 1, del, (1970) Državna založba Slovenije, Ljubljana, Hough, M, (1995) Cities and natural process, Routledge, London, New/ York. Implementation of human settlements policies on urban renewal and housing modernization, Ljubljana case study (2000) United Nations, Economic commission for Europe, New York, Geneva, Marušič, I, (1997) Prispevek k splošni teoriji varstva. V: Varstvo narave zunaj zavarovanih območij, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, str 43-55, Marušič, J, (1999) Vloga analiz (prostora) v prostorskem (krajinskem) planiranju. V: Urbanistične načrtovanje za nove družbene razmere, Društvo arhitektov Ljubljana, Ljubljana, str, 61-67 Mušič, V (1980) Urbanizem - Bajke in resničnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, Mušič, V (1996) Urbanistično planiranje, urbanistično oblikovanje, krajinsko oblikovanje, V: Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Ljubljana, str. 1-9 Mušič, V (1999) Urbanizacija kot družbeni pojav. V: Mesta in urbanizacija v Sloveniji. Zbirka Usklajeno in sonaravno, št, 3, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, str. 8-11 Pichler Milanović, N, (2002-2004) Urban Sprawl: European Patterns, Environmental Degradation and Sustainable Development (URBS PANDENS - EVK4-CT-2001-00052), Tematski program: Energija, okolje in traj-nostni razvoj; Mesto prihodnosti in kulturna dediščina. Pichler Milanović, N. (2002-2004) (Ne)na-črtno širjenje mestnega območja: izziv za trajnostni razvoj, urejanje in načrtovanje prostora CRP V5 - 0723 -02, TEŽIŠČE 5: Uravnotežen regionalni in prostorski razvoj ter razvojna vloga okolja). Urbanistični inštitut Republike Slovenije s sodelavci FF-EF-FDV Ljubljana, Ravbar, M, (1992) Socialnogeografski dejavniki suburbanizacije v Sloveniji, Geographica Slovenica, št. 23, str, 109-124. Ravbar, M, (1994) Spremljanje in vrednotenje suburbanizacijskih procesov. V: Gulič, A in dr. (1994) Kvaliteta življenja in kvaliteta bivalnega okolja Ljubljane, 1, faza. Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 99-160. Ravbar, M. (1995) Zasnova poselitve v Sloveniji, Inštitut za geografijo v Ljubljani, Ljubljana. Ravbar, M. (1999) Graditev stanovanj in sosesk. V: Mesta in urbanizacija v Sloveniji. Zbirka Usklajeno in sonaravno, št. 3, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, str. 20-21. Stainitz, C. (2002) Postali boste predmestje na pol poti med Atenami in Berlinom. Delo, Sobotna priloga, I, 44, št, 270, str. 14-16. Statistični podatki po občinah in po naseljih (2003) Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije (interno gradivo) Stritar, A, (1990) Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji, Partizanska knjiga, Ljubljana. Turner, T. (1998) Landscape planning and environmental impact design. University College London, London. Vzdržen prostorski razvoj v Sloveniji (2003) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ur. I. SRS št. 44-1892/82 EHIŠ - digitalni podatki o položaju centroi-dov hišnih številk za leto 2002, (Geodetska uprava Republike Slovenije). TTN 1:5000, za leta 1951, 1975, 1985. Te zemljevide smo prenesli v digitalno obliko in nato s prekrivanjem podatkov o položaju centroidov hišnih številk za leto 2002 in brisanjem centroidov hišnih številk, ki jih v posameznem časovnem prerezu ni bilo, izdelali izvedene podatke o položaju centroidov hišnih številk za leto 1985, 1975 in 1951. Podatki so bili rasterizirani na mrežo 25 x 25 m. Statistični GIS rabe tal, (Statistični urad RS, Ljubljana). DMR 25, digitalni podatki o nadmorskih višinah (Geodetska uprava Republike Slovenije). Območja in točke naravnih vrednot, (MOP - Agencija RS za okolje). Podatki Dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, (MOP-Urad RS za prostorsko planiranje).