IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljublja-pa. Dalmatinova ulico 11. — fisštni predal it 115. — Naroč-■tna na mesec 4 Din, četrt leta jm Din, pol leta 24 in na leto M Din. — Za inozemstvo na ■aeaec 8 Din.
EDINOST
Inserati po tarifi. — Cekovsl račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — N*-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj m pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L
Leto I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1934
Štev. 32.
M prvi kongres
Vsem udeležencem kongresa Jugoslovanske narodne stranke je prometno ministrstvo odobrilo
50% POPUST
na vseli železnicah in parnikih v državi, ki so v državni eksploataciji.
Da omogočimo čim večjemu številu delegatov in udeležencev potovanje v Beograd, smo v sporazumu z Akcijskim odborom naše stranke za Savsko banovino dosegli, da se je odobrila
OD ZAGREBA DO BEOGRADA IN
nazaj do zagreba četrtinska voznina s posebnim vlakom.
Vsi udeleženci iz Slovenije naj torej kupijo na odhodni svoji domači postaji
CELO KARTO
do Zagreba in se odpeljejo v Zagreb z osebnimi vlaki tako, da bodo v Zagrebu na glavnem kolodvoru že v soboto, dne 13. oktobra 1.1. zvečer. Obenem naj kupijo na odhodni postaji tudi rumeno železniško legitimacijo obrazec št. K-13 in dajo to rumeno legitimacijo žigosati na odhodni domači postaji. Ta vozni listek jim bo nato s potrdilom o udeležbi na kongresu in s povratnim železniškim žigom veljal tudi za
BREZPLAČEN POVRATEK iz Zagreba domov.
V Zagrebu se bomo zbrali vsi udeleženci na kolodvoru in si bomo skupno oskrbeli četrtinsko vozovnico od Zagreba do Beograda z legitimacijo, ki jo prejmemo v Zagrebu pri našein odboru. Iz Ljubljane bomo odpotovali vsi udeleženci z ozemlja bivše Kranjske z osebnim vlakom
V SOBOTO, DNE 13. OKTOBRA OB 13.50 URI
z glavnega kolodvora. Poskrbeli bomo za posebne oddeljene vozove. Udeleženci kongresa iz Štajerske in iz krajev ob progi Ljubljana—Zagreb, naj se nam pridružijo na ta vlak na svo jih postajah.
Celotna voznina je preračunana po gornjem razporedu iz Ljubljane v Beograd in nazaj približno
NA 190.— DIN.
Skupna prenočišča so v Beogradu preskrbljena in naj se vsi, ki reflekti-rajo nanja, nemudoma prijavijo.
BREZ ODLOGA
naj pošljejo vse prijave, kolikor tega še niso storili, vsi krajevni in pripravljalni odbori ter naši zaupniki za vse priglašence iz svojega okoliša.
Posebni vlak bo odhajal iz Beograda v ponedeljek, dne 15. oktobra zvečer (točno uro še sporočimo), tako da bomo v torek, dne 16. oktobra zopet vsi doma.
Po prihodu v Beograd se bo razvil s kolodvora v mesto svečan sprevod in bi bilo zato želeti, da bi prišli udeleženci v Beograd v narodnih nošah.
Poskrbljeno je tudi za ceneno prehrano 9 do 10 Din na dan za kosilo in večerjo.
Pooblastila prejmejo vsi delegati na vlaku.
Vozna olajšava velja za polovično voznino od 11. do zaključno 14. oktobra za odhod v Beograd in od 14. do zaključno 17. oktobra za vrnitev iz Beograda. Četrtinska voznina iz Zagreba v Beograd in nazaj pa velja samo za posebni vlak. Voznih kart ne smete nikjer oddajati in jih skrbno hranite za povratek.
Vse nadaljnje informacije prejmete že pri odhodu na kolodvoru in v vlaku, večinoma pa tudi že v prihodnji številki »Edinosti«, ki bo izšla nekaj dni prej, kakor navadno.
Vse prijave, dopise in vprašanja, tičoča se kongresa in udeležbe na njem, pošljite nemudoma na naslov:
»EDINOST«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, Poštni predal 115.
Vsi, ki ste se priglasili in ki to še nameravate storiti, ravnajte se disciplinirano po gornjih navodilih, da se tako izognemo vsem nepotrebnim oviram in nesporazumljenjem.
Pričakujemo, da se bodo tega ve-levažnega prvega našega državnega kongresa udeležili polnoštevilno prav vsi, ki so nam, oziroma nam še bodo poslali prijave.
Vsi na delo in v borbo za svobodo, pravico in enakopravnost!
Akcijski odbor
Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani
Dalmatinova ulica 11 Poštni predal št. 115
SHODI
Jugoslovanske narodne stranke
V nedeljo 7. oktobra 1934 Pri Sv. Križu pri Kostanjevici ob 7. uri
zjutraj na trgu pred cerkvijo.
V Cerkljah ob Krki ob 11. uri dopoldne
pred cerkvijo.
V Leskovcu pri Krškem ob 3. uri popoldne
na trgu pred cerkvijo.
Na shodih poroča za ftkcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo član odbora g, Drago Kornhauser.
Shodi so ob vsakem vremenu!
Udeležite se Jih polnoštevilno in privedite s seboj vse znance in prijatelje!
Slovensko podeželje vstaja
Slovenski kmet stoji roko v roki z ostalimi sloji našega malega človeka odločno na braniku narodnih pravic in svoboščin — Lepo uspeli shodi na Robu, pri Sv. Gregorju in na Vačah
Tudi n>ebo nam je naklonjeno v letošnji mili, solnčni jeseni ter nam ugodno vreme omogoča prirejanje javnih shodov opozicijske Jugoslovanske narodne stranke nedeljo za nedeljo in praznik za praznikom. Sleherno priložnost izkoriščajo agilni člani strankinega Akcijskega odbora za Slovenijo, da pohite med narod in tamkaj sejejo v žalostne ter obupane ljudske duše kleno seme našega političnega evangelija, res vsenarodnega programa Jugoslovanske narodne stranke in pa prepotrebno tolažbo, ki jo je narod zaman tako dolgo pričakoval iz ust ljudi, ki se na zunaj cličijo z lažnim perjem — nacionalizma in dela za narodov blagor.
Tudi zadnjo nedeljo, dne 30. septembra je naša Jugoslovanska narodna stranka priredila tri javne shode, katerih vzorni potek in sijajni izid sta bila vsej javnosti ponoven dokaz, da naše slovensko podeželje prav nič ne zaostaja za brati na Hrvaškem in v Srbiji ter drugod po mili domovini Jugoslaviji.
Ob 7. zjutraj se je zbrala
NA VAČAH
pri Litiji pred cerkvijo velika množica domačega in okoliškega ljudstva in v širokem, toda gostem krogu obstopila zastopnika Akcijskega odbora za Slovenijo g. Rada Kolmana, ki je bil poverjen z nalogo, da tudi tukaj po želji večine prebivalstva razloži program Narodne stranke in pokaže trpečemu ljudstvu prava
pot iz labirinta krize k novemu, boljšemu in svobodnejšemu življenju, ki ga naš pridni, delavni in pošteni mali človek tudi v poil-ni meri zasluži. Pripomniti moramo še, da so se na nesramen način skušale delati prirediteljem shoda ovire in neprijetnosti s strani raznih odgovornih čini-teljev, toda k sreči vse te zlobne nakane in dejanja niso rodila nobenega vidnejšega in pomembnejšega uspeha. Ker pa mora biti vsak dolg poravnan, bo narod ob priložnosti dostojno kvitiral tudi tega.
Shodu je predsedoval g. Jakob Kimovec, posestnik in bivši župan, ki je otvoril shod s prisrčnim pozdravom in krajšim nagovorom, nato pa je podal besedo g. Kolmanu, ki je podrobno razložil program Narodne stranke, opisal sedanji politični in gospodarski položaj v državi ter v jedrnatih, mestoma prav jedkih in trpkih besedah ožigosal mno-gostransko izrabljanje vsega delovnega naroda s strani nesramnih tujih velekapitalistov in pa domačih izdajalcev narodnih interesov iz tabora JRKD oziroma novo krščene Jugoslovanske nacionalne stranke. Zbrani poslušalci so glasno obsojali vse zahrbtne, pod krinko lažnega nacionalizma skrivajoče se tatove ljudskega zaupanja in so soglasno sklenili, da se mora tak način političnega in za »narod zaslužnega« javnega delovanja brezpogojno preprečiti in končati. Ljudje, ki se ne sramujejo v dosego svojih umazanih, sebičnih
ciljev skruniti celo grobov in davno pokojnih državljanov, katere že po letih njihove smrti vlačijo iz grobov na volišča, kjer morajo glasovati za Jugoslovansko nacionalno stranko, nikakor in najmanj ne spadajo na vodilna mesta v našem narodnem in državnem življenju, temveč nasprotno v narodnem in državnem interesu le še na — vislice in za zamrežena okna. Ljudje, ki ne spoštujejo zakonov in narodnih pravic, so izdajalci države in naroda, so največji škodljivci naše drage Jugoslavije! Dovolj žalostnih dokazov za to protidr-žavno in skrajno nečastno »narodno delovanje« nudijo razsodbe celjskega upravnega sodišča, s katerimi so bile pred dnevi razveljavljene občinske volitve v Kamniški Bistrici in v Lukovici ter pred tedni tudi pri Sv. Križu pri Kostanjevici in drugod.
Po končanem shodu se je na splošno željo poslušalcev tudi takoj izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke na Vačah, ki je sestavljen sledeče: predsednik g. Jakob Kimovec, posestnik iz Slivna, odborniki pa so gg. Anton Zornik, gostilničar z Vač, Evgen Brvar, krojač z Vač, Anton Pečar, posestnik iz Kržiš, Grošli Ivan, organist z Vač, Končar Jernej, posestnik z Vač, Trdin Štefan, posestnikov sin iz Kostrevnice, Jurjevec Gašper, posestnik iz Podbukovja, Cerar Karol, posestnik iz Slivna in Juvan Franc, posestnik iz Klenika.
Isto jutro ob 8. uri, ko je še vso lepo Dolenjsko ogrinjala gosta megla, znanilka solnčnega jesenskega dne, se je zbrala več-stoglava množica kmetov in delavcev od blizu in daleč
NA ROBU
pri Velikih Laščah, kjer je na prostoru pred Maučevo hišo otvoril shod domačin g. Ludvik Hiti, ki je iskreno pozval vse navzoče k složnemu delu za gospodarski, kulturni in socialni napredek našega podeželja. Nehati se že končno morajo žalostni, pretresljivi in vedno pogostejši primeri, ko se na prisilnih dražbah v brezcenje prodajajo zadnji repi iz hlevov.
Kako se pa nasprotno bogate in rede na račun večine trpečega naroda razni brezvestni dobičkarji, sleparji in tuji čifuti, ki pa obenem sleparijo državo za sto
se sliši, da zahteva sodišče v aferi Našičke d. d. in drugih čednih »udejstvovanjih za narodov blagor« izročitev dolge vrste samih najbohotnejših cvetov in vršičkov z vrta jugoslovanskega javnega političnega življenja. Po shodu se je ustanovil takoj krajevni pododbor naše strankine organizacije v Velikih Laščah za bivšo občino Rob z naslednjimi funkcionarji: predsednik je: g. Ludvik Hiti, posestnikov sin iz Velikega Osolnika, podpredsednik g. Jernej Tekaue, krojač z Roba, tajnik g. Viktor Adamič, posestnikov sin iz Kneja, blagajnik g. Matija Mauc, posestnik na Robu, odborniki gg. Peterlin En-gelbert, posestnik z Roba, Peterlin Anton, posestnik iz Gradišča, Zgonc Feliks, posestnikov sin s Podhojnega hriba, Jamnik Jože, posestnik z Roba, Nered Franc, posestnikov sin iz Mohorja, Cimperman Jože, posestnik iz Rup in Hiti Alojzij, posestnik z Roba, njihovi namestniki so gg. Zgonc Anton, posestnik iz Sela, Tomažin Jože iz Mohorja, Gradi-šer Anton, posestnik iz Bavdkov, Zajc Franc, posestnikov sin iz Kneja, Cimperman Karol iz Tomažin in Marinček Stanislav, posestnikov sin iz Velikega Osolnika. V nadzorstvenem odboru so gg. Peterlin Štefan, posestnikov
Mali človek in šola
Težko živi dandanes naš mali človek, saj komaj še zmaguje neznosno breme, ki ga v obliki dolgov in najrazličnejših dajatev tišči kakor mora k tlom. Iz posojilnic odmeva zgolj krik dolgov, davkarija grozi z eksekucijo, izdatki pa naraščajo iz dneva v dan. In kljub temu obupnemu dejstvu so bile vse upravičene prošnje in pritožbe malega človeka doslej zaman, ker imajo zanj pristojni činitelji le — glu^ ha ušesa. Komaj se je pred dnevi pričel šolski pouk, že prinašajo otroci domov iz šole neprijetno pošto, koliko dinarjev da je zopet treba odšteti za knjige, zvezke, razne »podmladke« itd. V šolo je že v samem začetku treba znositi več sto dinarjev, nihče pa ne vpraša staršev, kje jih bodo vzeli! Saj je splošno znano, da v marsikateri hiši ni denarja niti za sol in petrolej. Gorje pa, kjer je še mnogoštevilna družina, ker bi moral dotični kmet prodati najmanj dobro pitanega vola, da bi z izkupičkom mogel kupiti otrokom predpisane šolske potrebščine. Ker pa je naš mali človek do skrajnosti izmozgan in obubožan, je primoran
Resnici na ljubo pa moramo pripomniti, da zaradi omenjenega postopanja ne zadene niti najmanjša krivda našega vestnega učiteljstva, temveč le vse one, ki se jih tiče ...
Pri tem šolskem poglavju bi obrnili, pozornost javnosti in prizadetih činiteiljev še na nekaj, kar absolutno ni v skladu z zakoni in pa z vzvišenim namenom, ki pripada naši narodni šoli. Vladajoča JRKD oziroma prebarvana Jugoslovanska nacionalna stranka prireja po vsej državi svoje strankine konference, ker javnih shodov zaradi pomanjkanja pristašev sploh ne more več brez blamaže in ogromnih denarnih žrtev spraviti skupaj. Do tu bi bila vsa stvar v redu in naravno umljiva. Nikakor pa ne more vsa poštena 'in nepristranska jugoslovanska javnost dopuščati, da omenjena vladna Jugoslovanska nacionalna stranka v večini primerov prireja svoje strankarske politične konference v šolskih poslopjih. Šola je tudi z zakonom zaščitena pred
pošiljati svoje otroke v šolo bre/.|takimi skrimitvami iin zlorablja-
potrebnih knjig, česar posledica
sin z Roba, Ivanc Janez, posest- . v ,	,	.	...
r . r, v . u.j. j/ ■ i te pac ta, cla trpe zaradi tega v
nik iz Zgonc in Hiti Karol, po- :J \	’	*	,	,v	.	,
,	,	•	■	\r 11	i	iprvi	vrsti	povsem	nedolžni	otro-
sestnikov sin iz Velikega CJsol-,1. , .	*	„	,
ci, ki so potem radi očetove rev-
nika, njihovi namestniki pa so'R gg. Gradišer Peter, posestnik iz
ščine in splošne krize po pouku
U fr P v	J |,usra 7 “ _ zaprti!	Kakor	da bi	bili oni
Bavdkov, Klančar	Janez, delavec , . . 1 ,
krivi, da	njihovi	starsi	nimajo
iz Mačk in Lenič Anton, posestnik iz Purkač. Za pododborova delegata sta bila predlagana in izvoljena gg. Hiti Ludvik, posestnikov sin iz Velikega Osolnika in g. Korošec Jože, posestnik iz Tomažin.
Z veličastnega shoda na Robu, kjer je ljudstvo pokazalo na prav manifestanten način svojo popolno ‘in brezpogojno solidarnost z delom in nastopom Jugoslovanske narodne stranke in njenih vodilnih javnih delavcev, so odnesli vsi najlepše vtise in trdno upanje na zmago svobode, pravice in poštenja, za katero se bori Jugoslovanska narodna stranka.
Popoldne ob 3. uri pa se je napolnil prostorni »Gregorski dom«
denarja?!
Poleg že itak visokih izdatkov za učne knjige in ostale šolske potrebščine se pa v zadnjih letih vpeljujejo še razne druge dajatve in to v obliki članarin in prispevkov za nadebudne — »pod-mladkarje«.
Upravičeno se huduje naš obrtnik, ker se otroci v šoli še neposredno uporabljajo za propagando tujih, večinoma cifut-skili firm. V šoli se dele otrokom razni letaki in drobnarije, ki jih pošilja na pr. »dobri očka Bata«, striček Tivar« ali kdo drugi. Seveda vse to le zato, da delajo otroci za zatiralce lastnega očeta — propagando. Torej onim, ki odjedajo že itak lačni in sestrada ni mladini vsakdanji prepotreb ni kruh, mora ta uboga mladina še služiti kot — janičar,
nji. Politika nikakor ne spada v našo narodno šolo, najmanj pa še taka protinarodna politika, kakor jo vodi JRKD stranka. Menda bo res treba krepko zavihteti bič in 'izgnati po svetopisemskem Kristusovem vzgledu razne kramarje in skrunilce iz templja narodne izobrazbe in dobre državljanske vzgoje!
in stomilijonske vsote na davkih	.	^	v	\
,	j	.	,	,	l ii i porocevalec g. Drago Komhati-
in drugih dajatvah ali dobavah r	...
,	.	.	. T .	.	ser, cigar izvajanja so navzoči
— (to dokazujejo vsej lugoslavi-	..	.	,
..	,	,	.	i, .,.	nagradili	z	viharnim	aplavzom	m
n v sramoto zadnja odkritja ve- P v .	,	n i i
,	.	i	..	i	.,	i i prisrčnim soglasjem, rredsedo-
likih staviskijevskih sleparskih	' .	.	,	,	n i* i	c<
,	, , J ivr »• v, i i	val	je	shodu	g.	Dolšak	rranc,
afer, kakor na pr. JNasicka d. d.	J
PRI SV. GREGORJU
nad Velikimi Laščami do zadnjega kotička. Tudi tukaj sta govo- Vprašamo le: Kdo pa plačuje rila g. Ludvik Hiti in kot glavni več davkov? Ali »Bata« in »Tivar« ali pa narodno zavedni naši
Domisleki . . .
Vzdih letoviščarjev ob koncu sezone:	Težko	srce in prazna
denarnica!
Današnja kriza je posledica bankrota srca in človečanstva!
Odkar obstoja toliko zaprtih mej, je človeško trpljenje — brezmejno!
Marsikatera ženska se igra tako dolgo z ognjem, da — ugasne!
Spomenik, ki pri nas še manjka: Spomenik malega človeka, ki se mu dobro godi!
Znanje ne velja dandanes prav nič, zato pa glupost — vse!
Značilnost radio-stoletja: Besediči se v — prazen nič!
Vsaka stvar se pri nas tako dolgo premleva, da ostanejo — sami otrobi!
Edini umetniki, ki se pri nas od svoje umetnosti preživljajo, so umetniki v — stradanju!
Prav takoimenovani poznavalci žensk navadno ne poznajo niti — svojih lastnih žen!
Pravica, ki dandanes najmanj velja, je — človečanska pravica!
Idealna jesen bi bila: Listje in kriza padata!
Najiskrenejša želja modernih ljudi: Svidenje s — starimi zlatimi časi!
Najtežje izkušnje mora Človek prestati v — šoli življenja!
Kaj moderne ženske prerade pozabljajo? — Da je zdravje važnejše od — lepote!
Ali ni čudno, da nam konference za zeleno mizo prinašajo vedno le — prazne mize?!
Nemčija po prevratu in danes
Obnovitev nemške vojne moči kljub mirovnim pogodbam — Mobilizirana industrija in promet — Tretjina proračuna v vojne namene — Usodna versajska zabloda
Po versajski mirovni pogodbi je prevzela Nemčija obveznost, da zniža svojo armado na 100.000 mož, od tega 4000 častnikov. Cen-
uporabljala razna patriotiena, gimnastična in politična društva ter organizacije, ki so bile vse že v svojem začetku organizirane na
tralni generalni štab je bil kot izraziti vojaški podlagi. Ta dru-glavni povzročevalec vojne ne-,štva so bila večinoma tudi podla varnosti sjdoh prepovedan. Dovo- ga današn jih hitlerjevskih napa
itd.) — o tem je govoril zelo izčrpno in s suhimi dejstvi dokazano delegat Akcijskega odbora za Slovenijo g. Drago Kornhau-ser iz Ljubljane, ki je tudi obrazložil strankin program ter poudaril nujno potrebo močnega, organiziranega nastopa vsega delovnega jugoslovanskega ljudstva proti svojim izkoriščevalcem in škodljivcem, skrivajočim 6e za kričeče barvane kulise vladne JRKD oziroma po novem: Jugoslovanske nacionalne stranke.
Ko je poskušal neki navzoči redki pristaš vladajoče, pa pri tem rapidno propadajoče JRKD stranke nekaj ugovarjati glede zadnjih volitev na Robu, je prejel od vsega zbranega ljudstva vsestranski odgovor s takimi ži-,vimi dokazi, da se je moral takoj umakniiti in se osramočen pobrati tja, od koder je bi;l poslan branit Avgijev hlev JRKD stranke, iz katerega dan za dnem bol j smrdi. In zelo sumljivo smrdi, ker
posestnik iz Vintarjev.
V krajevni jjododbor so bili nato izvoljeni: predsednik g. Dolšak Frane, posestnik iz Vintarjev, podpredsednik g. Marolt Ivan, posestnik iz Maršič, tajnik g. Marolti Stanislav, posestnikov sin s Pustega hriba, blagajnik g. Grebenc Ivan, j>osestnik pri Sv. Gregorju, odborniki gg. Žitnik Jože, posestnik iz Junč, Rigler Ivan, posestnik iz Praprošč, Ponikvar Franc, posestnik iz Črnca in Adamič Jože, j>osestnikov sin z Gašpinovega, njihovi namestniki pa so gg. Verovšek Franc, posestnikov siin iz Krnc, Brinšek Jože, posestnik iz Črnca, Brinšek Franc, krojač od Sv. Gregorja in Zidar Jože, posestnik iz Ma rolč. Delegat odbora je g. Marolt Franc, posestnik, iz Junč.
' ^
Poravnajte naročnino!
Le od nje je odvisno izhajanje lista!
obrtniki? Ali se morda pod današnjim gospodarjenjem vladajoče JRKD stranke hoče na tak način pospeševati naš domači obrt?
Ne prosimo, temveč kar najod-ločnejše zahtevamo, da čim prej izgine vsa škodljiva propaganda za tuje tvrdke iz naših narodnih šol! Isto velja tudi za propagandne letake raznih cikorij, mil, pralnih praškov, aspirina itd. Vsa tovrstna reklama spada po mnenju slehernega, količkaj pametnega človeka, na reklamne kioske in deske, kjer pa mora biti primerno kolkovana in taksirana. Za tako opravilo se navadno uporabljajo plakaterji, ki jih je že itak skoraj na vsakem vogalu po več brez posla. Zato pa še zgolj iz socialnega čuta energično protestiramo proti zlorabljanju naših otrok za raznašanje reklamnih letakov, ki niso vrhu vsega niti zakonitim predpisom odgovarjajoče — kol kovani,!
Končno pa imajo menda v resnici naše narodne šole edini namen, da se šolska mladina za bodoče življenje nekaj nauči in pošteno vzgoji.
ljena armada »Reichswehr« Je profesionalna armada z 12-letnim službenim rokom. Po mirovni pogodbi dovoljena oborožitev je znašala 204 poljskih topov kalibra 77 mm, 84 manjših topov kalibra 105 mm, dočim Nemčiji težko topništvo sploh ni bilo dovoljeno, kakor tudi ne tanki, oklop-ni avtomobili, vlaki in vojna letala. Pomorska moč Nemčije je bila določena na 15.000 mož, bro-dovje pa na 6 oklopnic, 6 lahkih križark, 12 torpedolovcev in 12 torpedovk. Podmornice so bile prepovedane. Kar se tiče izdelovanja vojnega materijala je bilo dovoljeno Nemčiji le izdelovanje rezervnega materijala. Pred vojno je imela Nemčija tričetrt milijona vojakov in 14.000 topov.
Nemčija se je že takoj po pre-vraitu) trudila, da bi se osvobodila svojih trdih obveznosti. Načrt, ki ga je izdelal umorjeni general von Schleicher, si je postavil za cilj, cla zviša efektivno stanje Reichwehra« (državne brambe) in izpopolni armado z izučenimi kadri, z novim generalnim štabom, da pripravi mobilizacijski načrt ne le za armado, temveč tudi za industrijo in promet ter da izpopolni vso vojno opremo.
Ta načrt je v glavnih točkah realiziral general von Seeckt. Za povečanje številčnega stanja armade izven njenega okvira so se
dalnih »SA« in »SS« oddelkov. Na drugi strani pa je sama državna bramba s skrajšanjem vojaškega roka ustvarjala kader rezervnih častnikov. Obenem je bil kljub izrecni prepovedi mirovne pogodbe obnovljen tudi generalni štab. Bivši minister za narodno obrambo Gessler je izjavil, da prav nobena pogodba ne more Nemčiji prepovedati ustanovitve generalnega štaba. Nemčija da ga bo ustanovila, če bo to potrebno, čeprav v obliki kake trgovske delniške družbe. Zaenkralt je kljub slabotnim protestom ustanovila štab pri vojnem ministrstvu in zvišala tamkaj dovoljeno število častnikov od 300 na 1400.
Kar se tiče kakovosti nemške državne brambe zadostuje, da citiramo generala von Seeckta, ki je dejal:	»Zavezniki so vsilili
Nemčiji tip armade, ki najbolj odgovarja bodoči vojni! Cilj, ki smo ga poudarili, ne pomeni formirati le navadno vojaško telo« temveč pripravljati poveljnike, ki jih bo narod potreboval v primeru nevarnosti.« Današnja državna bramba (Reichsvvehr) torej n,i nič drugega, kakor le kader poveljnikov nemške armade.
Prihajamo k preiporojeni ned' ški armadi. Nemčija more, kakof v posmeh vsem obvezam, pogodbam, protestom in razburjanjem*
že takoj danes postaviti na bojno polje 300.000 mož državne hrambe, 150.000 mož policije, imenovane »Schupo« in 360.000 članov napadalnih oddelkov, skupaj torej 810.000 mož dovršeno oborožene vojske. V teku nekaj bodočih dni pa bo utegnila imeti na razpolago tudi ogromne rezerve.
Glede pomorske moči in oborožitve Nemčija ni niti najmanj bila prizadeta po prepovedi gradnje velikih bojnih ladij, temveč je pričela graditi posebno vrsto dreadnoughtov, ki so zaradi svoje brzine in zmožnosti tako zelo nevarne ladje, da sta morali Anglija in Francija poseči po enakem sredstvu in graditi enake 10-tonske ladje. Nemčiji je prepovedano tudi zračno vojno bro-dovje, vendar more postaviti Nem čija danes že prvi dan vojne v boj 2400 bojnih in težkih bom-barderskih letal. To tajno bro-dovje obstoji iz 9 lovskih eska-dril po 12 letal, 70 bombarderskih eskadril po 9 aparatov, iz 70 opazovalnih eskadril po 9 aparatov in iz 14 eskadril hidroplanov. Po načrtu pa se bo to število podvojilo, kar ne bo pretežko doseči, ker znaša kapaciteta 24 tovarn za izdelovanje letal po 2.500 aparatov na mesec.
O	konjunkturi tovarn orožja priča tako uvoz raznih sirovim, ki se je v mnogih postavkah na-pram lanskemu letu celo poče tvoril, kakor tudi zvišano število delavcev, ki se je v vseh teh glavnih tovarnah podvojilo. V 31 nemških industrijskih mestih so velike industrijske tvrdke pripravljene. da na prvi znak pri-čno izdelovati najdovršenejši vojni materijal; v 15 mestih so tovarne letal, v osmih pa velike kemične tovarne. S tem smo našteli seveda le glavne točke in stebre nemške oborožitve. Samo v kemičnem oziru stoji na pr. pod neposredno kontrolo »Urada za industrijsko mobilizacijo« 34 tovarn. Plinski vojni posveča Nemčija veliko pozornost in pripravlja poleg Stalnih poskusov in proučevanja produkcije na grandiozen način tudi vse svoje civilno prebivalstvo na obrambo pred strupenimi plini. Velepodjetji »Auer« v Oranienburgu in »Dru-eger« v Lipskem sta povsem urejeni za takojšnjo izdelavo milijona plinskih mask.
Poleg industrije je tudi promet pripravljen, da nemudoma stopi v službo armade v primeru mobilizacije; to velja zlasti za avtomobilizem. Nemčija ima danes 150.000 tovornih avtomobilov, od teh 6000 z električnim pogonom, dalje 522.000 osebnih avtomobilov in traktorjev, 374.000 motociklov in 500.000 malih motociklov. Davčne olajšave so uvedle v motorizacijo prometa izredno nagel tempo. Nemški »Autoklub« ima izdelan podroben načrt za mobilizacijo avtomobilskega prometa. Po tem načrtu so zgrajene tudi glavne avtomobilske ccsitne žile. Avtocesta Neu-stettin — Berlin — Hannover služi za prevoz 2., 3. in 6. divizije, avtocesta Beuthen — Sarrbruck preko Breslave — Lipskega in Frankfurta prevozu 3., 4. in 5. pehotne divizije in 2. ter 3. konjiške divizije, avtocesta Monakovo — Sarrbruck preko Stuttgarta prevozu 5. in 7. divizije itd. Sistem teh glavnih avtomobilskih cestnih žil izpopolnjujejo trans-verzalke Kiel, Hannover, Frei-burg, Berlin, Niirnberg in Pas-6au.
Kako velika gmotna sredstva troši Nemčija za svojo armado in oborožitev, se najbolje vidi iz primerjave nemškega vojnega proračuna s proračunom Francije, ki je danes najmočnejša vo-
jaška sila v Evropi. Nemški vojni proračun znaša 3.929,3 milijone frankov, dočim znaša francoski le 3.187,2 milijona. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nemški izdatki za vojno niso obseženi samo v proračunu vojnega ministrstva, temveč da najdemo ogromne vsote v vojne namene tudi v raznih poglavjih drugih ministrstev. Tako je od predsedništva vlade odvisen inšpektorat cesit, ki so namenjene vojnim transportom. V proračunu notranjega ministrstva najdemo postavke za »nujno pomoč«, ki jih pod krinko »produktivnega skrbstva za brezposelne« požira oboroževanje. Proračun ministrstva za narodno gospodarstvo vsebuje izredno postavko za nakupovanje sirovin v vojne namene. Proračun finančnega ministrstva ima postavko za nabavo vojaške obleke za policijo. Letalsko ministrstvo ima svoj specialen proračun. Poljedelsko ministrstvo ima poseben fond za ustanavljanje živežnih skladišč. Če seštejemo vse te postavke, dobimo ogromno
številko 13 milijard frankov, ki jih nemški državni proračun žrtvuje pripravljanju na vojno.
Čeprav smemo trditi, da je Nemčija v vojaškem pogledu pripravljena na vojno, ostaja vendar negotovo, ali je pripravljena tudi gospodarsko. Za vsako vojno so po znanem Napoleonovem izreku potrebne le tri stvari: Denar, še denar in zopet denar! V lem pogledu pa izgleda analiza nemških vojnih priprav precej neugodneje. Vpostavitev armade in izdelava vojnega materijala sta Nemčijo gospodarsko povsem izčrpali, čeprav je dobila prehodno konjunkturo v industriji vojnega materijala. Če bi Nemčija mislila logično, bi morala uvideti, da po svojem gospodarskem stanju ni sposobna za vojno. Seveda je pa zadeva mnogo odvisna tako od nemške mentalitete, kakor tudi od stališča tujih sil, ki drže Nemčijo v izolaciji. Najbolj pa je vse odvisno od odločitve enega samega človeka, Adolfa Hitlerja, čigar ciljev ne more vedeti nihče.
Izrabljanje kmeta nima mej
Že ponovno smo pisali v našem listu o izredno težkih dajatvah, kii jih mora trpeti kmet pri prodaji in uvozu svojih kmečkih pridelkov v mesta, specialno pa v Ljubljano. Mestna trošarina oziroma uvoznina ter tržnina, da ostalih dajatev niti ne naštevamo, presega v Ljubljani s še posebnim ozirom na sedanjo krizo res vse meje. V mnogih primerih izkupi kmet ali kmetica na trgu, ker ne more zaradi obilne ponudbe razprodati vsega blaga, komaj toliko, kolikor je plačal oziroma plačala na mitnici. Dogajajo se pa tudi, in sicer ne preredko primeri, da je kmet zastonj pripeljal več ur daleč svoje pridelke v mesto, kjer sploh ni ničesar prodal, temveč je smel za »ogled mesta« na mitnici odšteti visoke denarje.
Neprimernost višine in obsega teh mestnih dajatev je uvide-
lo	tudi že več onih gospodov, ki jim morajo ležati take- zadeve nekoliko bolj pri srcu, kakor pa navadnim občanom. Z besedami sicer priznavajo, da je to
ubogega kmeta sicer skrajno nesocialno in brez podlage, govore celo o ukinitvi vseh uvoznin in trošarin, to pa najbr-že le zato, ker so na vidiku občinske volitve in pa združitev bližnjega podeželja z Ljubljano. Volilni glasovi so pač glasovi, pa
Pred dnevi je mestni doho-darstveni urad po svojih funkcionarjih izvedel nenapovedano kontrolo nad poslovanjem svojih nameščencev na vseli mestnih mitnicah. Nad to kontrolo pa kar dežuje pritožb iz vrst predmestnih in okoliških kmetov, ki preskrbujejo naše deželno stolno mesto Ljubljano z vsem potrebnim, da njeni prebivalci ne vzamejo konca od lakote in da se popolnoma posuše ter s pajčevinami ne zapredejo ljubljanske mestne blagajne. Kontrolni organi so namreč svoje delo izvajali tako rigorozno, da so morale kmetice oziroma mlekarice, ki so na zahtevo svojih stalnih strank pripeljale po nekaj kilogramov teh ali onih najnavadnejših poljskih pridelkov v mesto in to ne na trg, temveč na stanovanja svojih stalnih odjemalcev mleka itd., plačevati visoke kavcije za tržnino, katere sploh niso dolžne plačevati. Druge so zopet morale plačevati trošarino za pridel-
ke, ki danes skoraj nimajo nobene vrednosti, po cenah, kakršne imajo ti pridelki pozimi. Dogajali so se najrazličnejši primeri, ki so razburjali kmečko prebivalstvo, ko je prihajalo zjutraj v mesto.
Nimamo nič proti temu, da se opravlja služba vestno in vsem predpisom odgovarjajoče. Toda ljubljanski mestni očetje naj že vendar končno izprevidi-jo, da s takim
kmečkega življa ustvarjajo nerazpoloženje, sovraštvo in vedno nepreinostljivejši prepad med mestom in deželo, dočim bi se njihova gospodarska politika morala usmerjati v ravno nasprotni smeri, v intenzivnem stremljenju po čim tesnejšem zbližanju mesta in dežele.
Kaj bi rekli ti gospodje, ki za zeleno mizo marsikaj sklepajo brez proučitve dejanskega stanu zunaj mestnih mej, če bi se še kdaj povrnili obupni časi lakote in bi zopet romale procesije z nahrbtniki otovorjenih, sestradanih meščanov na deželo po najpotrebnejše, da jih ne vzame vrag zaradi praznega želodca? Kaj, če bi takrat vračal kmet mi-
lo	za drago in zob za zob?!
Marsikaj se da 'izboljšati, če se že vse dajatve ne dajo enostavno odpraviti; treba je le imeti nekodiko uvidevnosti, dobre volje in pa ljubezni do bližnjega. Ne pozabljajmo tudi v Ljubljani, da je kmet glavni steber države in da bo s propastjo kmeta zgrmelo v prepad pogube tudi vse ostalo! Zadnjii resen opomin naj bosta samo stvarni, suhi številki razmerja prebivalstva v Jugoslaviji: 80 % kmetov proti 20 % vseh ostalih stanov!
Iz našega pokreta
Domisleki . . .
Moderen življenjski cilj je: Kako si skrajšam življenje?
Najpriljubljenejši izlet v sedanjih dneh je beg v — preteklost!
Jugoslavija je baje najbolj vetrovna država. Morda zato, ker si iščejo prav pri nas razni veternjaki svojo srečo?!
Ženske nosijo na klobukih zopet peresa. Najbrže bo prav radi tega marši kak zakonski moži-ček do golega — oskubljen!
Čudno! Najhitreje je dandanes nemoderno ono, kar je — moderno!
Naš pokret v Ljubljani
Kljub obširnemu pripravljalnemu delu za kongres je Akcijski odbor ob sodelovanju vseh pripravljalnih 'ljubljanskih krajevnih odborov neprestano na nogah in prireja potrebne sestanke in konference. Pretekli ponedeljek 1. t. m. zvečer je bil prirejen dobro obiskan javen informativen sestanek v Krušičevi gostilni na Ljubljanski cesti v Zeleni jami, na katerem je poročal član Akcijskega odbora g. Drago Kornliauser.
V ‘torek 2. t. m. zvečer pa je bila konferenca vseh ljubljanskih pripravljalnih odborov v vrtnem salonu »Pri levu« na Gosposvetski cesti, kjer je bila razprava o podrobni organizaciji stranke po mestnih okrajih in v predmestjih ter o novem volilnem zakonu za avtonomna mesta.
V četrtek 4. t. m. zvečer je bil informativni sestanek naših članov in somišljenikov v Tomačevem pri Ljubljani ob prav lepi udeležbi domačinov ter bližnjih sosedov. Tudi tukaj se bo v najkrajšem času za občino Ježico ustanovila krajevna organizacija Jugoslovanske narodne stranke
Gibanje stranke v državi
Preteklo nedeljo, dne 30. septembra t. 1. je priredila Jugoslovanska narodna stranka preko nekaterih svojih narodnih poslancev in krajevnih organizatorjev lepo uspele javne shode v Novi Gradiški, Okučanih, Ga-rešnici, Teočaku in Bežaniji pri Zemunu. Shodi so se povsod razvili v spontane navdušene manifestacije za kralja, državo, svobodo, pravico in enakopravnost.
VELENJE
\ nedeljo, dne 29. septembra se je vršil v prostorih hotela Rak ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske na-narodne stranke za občino Velenje, ki ga je otvoril član Akcijskega odbora za Slovenijo g. Drago Kornliauser iz Ljubljane. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen g. Boliuslav Spital, poročala pa sta mnogoštevilnim zborovalcem še gg. Polanc in Kornhanser. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik g. Boguslav Spital, podpredsednika sta gg. Znoj Franc in Melanšek Miha, tajnik g. Polanc Josip, blagajnik g. Šilih Karol, odborniki so gg. Sovi-nek Avgust, Oštir Franc, Brglez Baltazar, Bračič Ivan, Zajc Zdravko, Trnek Janko, Koren Ivan, Povh Josip, Miklavžin Jernej, Jan Ludvik, Praprotnik Ivan in Ostrovršnik Anton, njihovi namestniki pa so gg. Skaza Franc, Glažer Franc, Uršič Josip, Meža Ivan, Pristovšek Martin, Košan Miha, Rupreht Anton, Lešnik Jakob, Lednik Lovro, Brecl Miha, Jurko Alojz in Prevorčnik Viktor. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. Videmšek Jernej, Zajc Vekoslav in Kumer Anton, za njihove namestnike pa gg. Meža Josip, Pistotnik Martin in Sovinek Leopold. Za delegate za okrajni občni zbor so bili predlagani in izvoljeni gg. Polanc Josip, Znoj Franc in Koželj Josip, za njihove namestnike pa prvi izvoljeni člani odbora po vrstnem redu. Doslej šteje naša organizacija v Velenju že 274 zavednih, discipliniranih in odločnih članov, to število bo pa že v najkrajšem času, sodeč po zanimanju med ljudstvom, visoko na-
I raslo. S pridnim naročanjem in jtočnim plačevanjem naročnine
I	»Edinosti« hočejo vsi tukajšnji j člani pomagati idealnim voditeljem in nosilcem strankine ide-! je k zmagi poštenosti, pravice, svobode in enakopravnosti.
MARIBOR
Lepo število nas je že, ki, z (zadovol bstvom čitamo v »Edinosti«, kako razveseljivo raste Jugoslovanska narodna stranka tu-jdi v Sloveniji. Posebno na deže-
li	se narod skoraj soglasno izjavlja za to res narodno stranko, kar mora vsakega Jugoslovana, ki hoče dobro kralju in državi, iskreno razveseliti. Mi v Mariboru, ki nismo včlanjeni v režimski JNS oziroma bivši JRKD in ki ne vidimo, da bi ta stranka imela še sposobnost delati za malega človeka, da bi se mu olajšalo njegovo gospodarsko in socialno stanje v tej strašni svetovni krizi, nočemo več stati ob strani, ampak vstopamo solidarno in kakor en mož v borbene vrste Jugoslovanske narodne stranke. Bo-
li	nas, ko moramo že dolgo časa gledati, kako postaja po našem slavnem generalu Maistru osvobojeni Maribor vedno bolj nemški in kako se prezira slovenski živelj od vseh strani, od Nemcev, nemčurjev, tujih nemških tovarnarjev in v zadnjem času celo od emigrantov iz Nemčije in Avstrije, katerih tukaj kar mrgoli. Zdi se, kakor da smo danes v Mariboru tam, kjer smo bili leta 1914. Dvanajsta ura bije in če bo odbila, ne da bi rešili Maribor slo-ivanstvu, naj nosijo odgovornost [za to oni, ki jim je vladna Jugoslovanska nacionalna stranka več, kakor pa slovenski Maribor, Če bi kdo morda utegnil misliti, da je propadajoča JNS oziroma JR KD stranka v Mariboru priljubljena, bi se zelo zmotil. Le nekaj voditeljev, bivših partizanov, hoče še strahovati narod. Tii, junaki žive v domišljiji, da mora pred njimi klečati vsak volilec in suženjsko odobravati njihova povelja. Pa bodo ti gospodje kmalu spoznali, da so se bridko zmotili. Naše borbene vrste se množe in naraščajo v armado, ki se zaveda, kakšne velike in napram narodu ter državi odgovorne naloge jo čakajo. Izpolnili jih bomo brezobzirno in v celoti!
TRBOVLJE
Ko vneti pristaši in agitatorji naše edine opozicijske Jugoslovanske narodne stranke hodimo med svojimi tovariši-trpini iz črnih rovov globoko pod zemljo, naletimo pogosto na neverjetno brezbrižnost pri naših rudarjih. Ti ljudje so bili že tolikokrat prevarani, da so popolnoma otopeli za vsako javno delovanje in za izvrševanje državljanskih dolžnosti in pravic. Kam pa ta apatija in abstinenca vodita naše trpeče delovno ljudstvo, je lahko uganiti. Če bo šlo še tako naprej, naj bo sleherni rudar, kmet in obrtnik prepričan, da bo bič JRKD stranke še težje padal po njegovem hrbtu.
Tovariši! Tako ne sme več iti dalje. Samo od sebe se ne bo nič izboljšalo. Ako boste prekrižanih rok čakali, da vam bodo le drugi izboljšali vaš položaj, bodite prepričani, da tudi teh drugih ne bo, ker bodo morali omagati in podleči v obupni, neenaki borbi. Takrat si boste morali sami izboljševati položaj. Zato je zadnji čas, da se vsi združite v mogočno borbeno fronto in pričnete že vendar po dolgotrajni abstinenci zopet aktivno sodelovati v
vsem javnem življenju in pri kovanju svoje lastne boljše usode. Dolžnost slehernega državljana je, da aktivno sodeluje v političnem življenju, pa bodisi to v režimski ali naši protirežimski opozicijski Narodni stranki. Ko se bo to zgodilo, bodite prepričani, da se bo vaš položaj izdatno izboljšal in nastalo bo splošno blagostanje v vsej državi, ker so ob uveljavljenju poštenosti v naši javni upravi dani za to tudi vsi pogoji. Če boste pa raje še nadalje stali ob strani, boste s tem še naprej potrjevali pred javnostjo videz, kakor da ste res vsi zadovoljni s svojim današnjim položajem. Če pa niste zadovoljni z današnjimi razmerami, jih pomagajte spremeniti in izboljšati s tem, da se vsi vpišete v Jugoslovansko narodno stranko, ki stremi za tem, da iz temelja izboljša sedanje neznosno stanje 95 %• vsega naroda v naši državi.
Ker zadnjič napovedani ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Trbovljah zaradi splošne prepovedi vseh javnih sestankov in zborovanj v rudarskih revirjih ni bil dovoljen, smo sestavili poseben pripravljalni odbor, ki bo vodil vse organizacijsko delo do prihodnjega občnega zbora. Obilo hvaležnega dela in gradiva čaka naše organizacijske delavce v naši občini. Lotili se bomo tega dela v dobrobit našega rudarja in našega malega človeka sploh z vso doslednostjo, borbenostjo in brezobzirnostjo in vsej pošteni javnosti bomo razkrinkavali zločinska dela raznih odgovornih in drugih mogočnih činiteljev, ki se rede na delavskem telesu na škodo najširših plasti naroda in pa države. Pričakovati je, da bo nova občinska uprava za kritje vseh velikih javnih potreb poiskala kritje pri TPD kot tuji velekapitalistični družbi, ki se ji že mora onemogočiti izvažanje našega denarju v nenasitno tujino in ne pri našem izčrpanem rudarju in ostalem domačem prebivalstvu, ki stojita tik na robu absolutnega propada. _ N. K.
STRUGE
IZ BOROVŠKEGA KOTA
Z zadoščenjem moramo beležiti ugotovitev, da za našo »Edinost« tudi v tem šegavem Borovcu narašča zanimanje. Seveda pisanje našega tednika marsikdaj ni všeč tukajšnjim likvidatorjem umirajoče JRKD oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke, zlasti ne, ker po stari navadi ne morejo prenesti skeleče čiste resnice. Za to pretirano razburjanje teh »velepolitikov« bi nasvetovali prizadetim mrzle obkladke, še bolje pa bo, da se tudi sami naroče na »Edinost«, da si v bodoče prihranijo naporno dirkanje za našim listom po vsej vasi. Saj petični, hvala Bogu, so še precej, celo tako, da si lahko naročajo celo kopo nemških li-
stov. O njihovi narodni zavednosti je že v naprej izključen in prepovedan vsak dvom, saj so ob prevratu celo med raznimi svojimi nemškimi »pinčerli« vpeljali kot občevalni jezik — slovenščino, in to kar čez noč. Pač pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da tem vrlim narodnjakom kljub temu, da se nam silno smilijo, ne moremo pomagati in jih moramo še nadalje brezsrčno žrtvovati iskreni, brezobzirni narodni čistilnici in mlatilnici »Edinosti«, ki bo znala temeljito iztrebiti škodljivi — plevel. »Užaljenim« gospodom pa prav od srca želimo, da-bi čimprej prišli do ravnotežja z ono dobro voljo, ki je neobhodno potrebna zlasti v tukajšnjem vodovodnem in tujskopronretnem vprašanju. —
Po svetu in domovini
Izgon naših delavcev iz Fran-i popoldne. Ob priliki te nesreče
Gospodarstvo
Kakor smo že kratko omenili v dopisu pod to rubriko, je poslal predsednik pomožnega odbora za poplavljence v Strugah g. Frane Hočevar st. našemu uredništvu izredno obširen članek, v katerem skuša odgovarjati na očitke in trditve, iznešene- v prvotnem članku glede položaja in obnovitvene akcije v Strugah in vsej, po povodnji prizadeti okolici. Tri tem pa je pričel postajati g. Hočevar skrajno oseben in žaljiv. Na ta dopis, ki ga pa nismo zaradi preobširnost! mogli objaviti v našem skromnem listu, temveč smo ga dali na vpogled (naprošeni za to!) prizadetim Stružanom, smo prejeli še enkrat tako obširen dopis prizadetih po-plavljencev iz Strug, ki pa tudi ostro in dokazoval no zavrača vse očitke g. Hočevarja ter 'tudi postaja v ostri polemiki precej osebnega značaja. Zato smo vso zadevo, h kateri pa se bomo ob priložnosti še povrnili, ko se bo pričela razčiščevati pred najkom petentnejšim narodnim forumom, izročili našim poslancem in vsako nadaljnjo polemiko v tisku zaenkrat odložili do časa, ko bo zadeva zadostno dozorela in zopet postala aktualna. Takrat bomo poslano nam gradivo v celoti uporabili v svrho objektivne informiranosti vse poštene jugoslovanske javnosti.
Kjer bo v zimi primanjkovalo krme, naj že danes mislijo na od-pomoč. Najprej naj se ravnajo po pravilu, da je vedno boljše prekrmiti čez zimo raje malo glav živine, toda te dobro, nego veliko glav slabo in pičlo. Odpro-dajajo se one, ki so najslabše za pleme in donos. Pri tem naj se nikakor ne čaka zime, marveč stori čim prej. Slabo rejene -živali se spitajo z dobro jesensko pašo, z odpadlim sadjem in svežimi sadnimi tropinami. Z odviš-no gotovino pa si nabavi močnih krmil za preostalo živino. Močna krmila pospešijo dobro izrabo pridelane krme, katere ne zadostuje šest kilogramov na dan in glavo, pa če bi to bilo tudi najboljše seno. Kdor se odloči za nabavo močnih krmil, naj kupi predvsem, ako le mogoče, skupno s svojimi sosedi, oljne tropine in poleg teh še žitni, predvsem ječmenov zdrob. Seno se dokupi le tedaj, če imamo močnih krmil v zadostni množini. Dokupovati slamo namesto sena pa pri današnjih cenah ne kaže. Komur primanjkuje gotovine za nakup potrebnih krmil in mu tudi odprodaja glav v hlevu ni mogoča, stori dobro, da seže po cenenih krmilnih sredstvih, ki se v letih zadostne krme ne upoštevajo.
Koliko glav živine? Pravilno je, da 'imamo le toliko glav goveje živine v hlevu, kolikor jih lahko dobro preredimo skozi vse leto. Bolje je n. pr., da imamo le štiri krave, ki nam na dan dona-šajo skupno 48 litrov mleka, kakor pa šest krav, ki molzejo na lan le 30 do 40 litrov mleka. Da je to velika razlika, mora vsakdo uvideti. Pri tem ne smemo pozabiti na mlado govejo živino, ki jo moramo tudi dobro in obilno krmiti, ako hočemo, da bo kaj iz nje. Na premnogih kmetijah vidimo slabo rejene, malo mlečne
Le prepogostokrat zato, ker pride na pridelano krmo preveč živali. Med pridelanimi krmili in številom glav živine ni pravega razmerja. To je največja napaka
me zamenjati z zdravim. Gotovo se je že mnogi kmet odločil za to v boju proti zavratni žitni bolezni. Seme s trdo snetjo pa se ne da dognati, zato se svetuje, naj bi kmetje vsako leto seme razkuževali. Za razkuževanje se dobijo posebne sestavine, ki uničujejo razen sneti še razne druge žitne bolezni. Naročajo se pod imenom »tillantin« ali »ceretan« i. dr. Način razkuževanja je dvojen: ali potom prašenja ali namakanja. Splošno se nasvetuje suho prašenje, ki ne uničuje ka-Ijivosti in zahteva tudi manj dela. Saj je treba samo kupljeni prah dobro premešati s semenom in se to lahko stori pred setvijo. Razkuži se samo toliko semena, kolikor ga isti dan posejemo. Razkuževanju je na vsak način dajati prednost pred menjavanjem semena, ker se pri slednjem kmet le prelahko uračuni. Če nismo novega semena zadostno prizkusili, se navadno zniža žitni pridelek.
Gobe — važen vir dohodkov. Zadnja leta se v naših krajih razvija nov »obrt«:	nabiranje
gob, ki se sveže ali posušene prodajajo za razmerno dobro ceno raznim kupcem. Posebno za na še mlade ljudi je tovrstna zaposlitev velike važnosti, ker prinese tudi v borno hišo nekaj prepotrebnih dinarjev. Letošnja »gobja« jesenska sezona ne zaostaja v ničemur za lansko in predlansko. Kaj je pri nabiranju gob najvažnejše? Gobe naj se ne rujejo brezobzirno, temveč prime se vsaka goba narahlo spodaj in se zavrti tako, da ostane plo-dišče pod zemljo nepokvarjeno. Tako rastejo na istem mestu gobe tudi prihodnje leto. Prezrele gobe naj se ne trgajo, ker so navadno neuporabne, ko pa dozorijo in razpadejo, oplodijo zemljo za novo rast. Koder prodajajo
krave in preslabo govedo. Zakaj? gobe posušene, naj dobro pazijo
na pravilno rezanje in sušenje. Gobe morajo biti rezane na tanke in široke lističe, suše pa se najbolje na zraku in solncu. Vlaga in počasno sušenje uničujeta
hlevskega gospodarstva. Bogast- isvežo belo barvo, da gobe poru-
vo hleva ni v številu glav živine, pač pa v kakovosti in donosu. Mesto, da se bahaš, da imaš toliko glav živine v hlevu, delaj raje na to, da lahko porečeš, da imaš v hlevu krave, od katerih ti daje povprečno vsaka 12 do 15 litrov mleka na dan. V številu živine te lahko vsakdo posnema, v mlečnosti pa te ne bo kmalu.
Kmetje, razkužite semena! Iz naših krajev, pa tudi od drugod se čujejo pritožbe, da je letos trda snet napravila mnogo škode. Marsikdo misli, da bo moral se-
meni j o in celo počrnijo. Zato naj se gobe pred nočjo spravljajo domov. Gobe so posušene tedaj, ko šumijo, kadar jih pretresemo. Jasno je, da se temeljito očistijo in osnažijo. Tudi tukaj velja pravilo: Čim lepše je blago, tem višja je njegova cena.
Domisleki . . .
Stara resnica: Kdor se skozi svet prebije, tega svet — nabije Moderno varčevanje: Varčuje se tam, kjer sploh nič ni!
cije. Ukrepi francoske vlade proti tujim delavcem so močno prizadeli tudi naše delavce, ki so se izselili v borbi za kruhom v to zavezniško državo. Večji del naših rudarjev mora že 11. oktobra zapustiti Francijo.
Romunska vlada je podala ostavko. Sestava nove vlade je bila zopet poverjena dosedanjemu ministrskemu predsedniku Tatarescu. O vzrokih demisije se govori marsikaj. Velik delež na njeni povzročitvi nosi zunanji minister Titulesou, precej pa so krive tudi velike poneverbe in korupcijske afere, ki so bile od-irite v zadnjih dneh ter so bili aretirani razni najvišji romunski civilni in vojaški uradniki.
Na Španskem traja že nekaj dni ostra vladna kriza, ki še ne kaže pravega upanja na zadovoljivo rešitev. Kakor izgleda, bo sestavil vlado radikal Lerroux.
Ugoden vpliv javnih del na nemško industrijo so ugotovila v zadnjem času razna nemška velepodjetja. Vladni načrt o izvajanju javnih del je bil povsem posrečen in je v polni meri dosegel svoj namen: pobijati brezposelnost. Vsa zasebna industrija si je z izvajanjem tega vladnega načrta občutno opomogla. Ta ugotovitev je še tembolj važna, ker se je ves trud za povečanje trgovine s tujino izjalovil.
Velike protifašistične demonstracije so se razvile pred dnevi ob priliki koncerta neke italijanske kapele v New Yorku v nekem lokalu na XIV. aveniji. Demonstranti, ki jih je bilo nad 8000, so skušali z vzkliki na Mu-solinijevo pogibelj preprečiti koncert. Policija je šele potem, ko je prejela močno ojačenje, razgnala demonstrante, izprazniti pa je tudi morala gledališče, kjer naj bi se bil koncert vršil.
Francosko vojno brodovje ob severni francoski obali bo močno povečano in izpopolnjeno z najmodernejšimi izsledki pomorske vojne tehnike.
Arabsko prebivalstvo v Tunisu je zajelo veliko razburjenje in nemiri so na dnevnem redu. Trgovine so večinoma zaprte in v vseh večjih obratih se stavka. Oblasti oskrbujejo prebivalstvo z vojaškim kruhom. Domačini so se uprli zaradi prestrogega režima Francozov.
Svetovna petrolejska produkcija je z ozirom na močno povečan konzum v prvem letošnjem polletju znatno narasla in je znašala v 6 mesecih 104 milijone ton petroleja napram 97 milijonom ton v istem času preteklega leta. Najbolj se pozna dvig produkci jo petroleja v Združenih državah in Rusiji, dočim je produkcija v Mehiki občutno padla.
Mestna občina v Skoplju je imela srečo, da ji je finančni minister odobril posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku 36 milijonov dinarjev. Od te vsote bo občina porabila 30 milijonov dinarjev za zgradbo vodne električne centrale na Treski pri Skoplju, za zgradbo vodovoda lin kanalizacije, 6 milijonov pa za zgradbo šol in magistrata.
Dnevi težkih nesreč v Sloveniji. Preteklo nedeljo se je pri avtomobilski nesreči ubil blizu Celja prvi podstarešina Jugoslovanske gasilske zveze in višji poštni kontrolor g. Jernej Ven gust iz Celja, star šele 56 let. Pokojnik, ki je bil znan kot sijajen organizator gasilstva, je bil pokopan ob ogromni udeležbi prebivalstva in gasilcev v torek
je bilo več drugih gasilcev nevarno poškodovanih. — Istega večera je zavozil v neko drevo pri Žalcu Rodetov tovorni avtomobil, ki je vozil godbenike ljubljanske »Zarje« iz Maribora v Ljubljano. Več godbenikov je bilo nevarno ranjenih prepeljanih v celjsko bolnišnico. — Na Pohorju se je pri vožnji po gozdni železnici poškodovala soproga uglednega vrhniškega industrij-ca in gospodarskega strokovnjaka g. Josipa Lenarčiča. Kakor doznavamo, njene poškodbe k sreči niso težjega značaja. — Mimo naštetih pa se je pripetilo v zadnjih dneh v raznih krajih naše ožje domovine še večje število drugih manjših nesreč in poškodb.
Na velikem protestnem shodu
čevljarskih mojstrov in pomočnikov v Pančevu so zborovalci nastopili v impozantnem številu z demonstracijami proti »Bati«. Neki govornik je med drugim izjavil: »Bata je v Jugoslaviji Jugoslovan, v Nemčiji Nemec, na Kitajskem Kitajec, v Afriki pa Culukafer ...«
Zanimivosti
Godba še miši »pana«. V Koprivni pri Bihaču živi seljak šti-kovac, ki je znan kot čarovnik, ki ponoči na debelo pokončuje miši. Gospodarji ga v te svrhe najemajo in plačujejo. Ponoči se seljak zapre v poslopje, kjer gospodarijo miši, in zjutraj jih je cel kup pobitih okrog čarodeja. Fantje so hoteli odkriti skrivnost njegove čarovnije in so se nekoč skrili v poslopje, kjer je bil tudi seljak naročen. Ponoči so slišali samo droben piskajoč glasek, s katerim je čarodej vabil miši iz lukenj in jih pobijal. Zjutraj je bilo okrog njega ubitih nad 100 »eksemplarjev«.
Človeški želodec. Marsikoga bo zanimalo, koliko poje in popije zdrav človek v svojem življenju. Če vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let, dobimo ogromne številke stotov raznih živil, ki jih je premlel s svojimi slabimi, včasih celo z umetno narejenimi zobmi, ubogi zemljan v svojem življenju. Zdrav človek poje v 70 letih približno 14.000 kg kruha in drugih močnatih je-i. Če bi iz moke, ki jo zavžije človek, spekli hleb kruha, bi bil ta hleb dolg 25, širok 25 in visok 25 metrov ter bi meril 1200 kubičnih metrov. Nadalje pospravi človek vagon krompirja, več hektarjev solate, 60 stotov mesa, kar bi bila lepa čreda 10 glav živine. Jajc poje približno 10.000, sladkorja pa porabi 50 meterskih stotov in 8 stotov soli. Ne zadovolji pa se človeški želodec samo z gosto hrano. Potrebuje poleg te tudi precej tekočine in izpije v 70 letih približno 165 polovnjakov vode in drugih pijač. Pri pijancih pa se ta množina pijač še poveča. Skupno poje zemljan v 70 letih približno 75.000 kg goste hrane in popije 47.000 litrov pijač. Vse te dobrote bi komaj natovorili na 8 velikih železniških vagonov.
Pametna uredba. V Londonu je stopila v veljavo uredba, po kateri je motornim vozilom od pol 12. ure ponoči do 7. ure zjutraj prepovedano vsako trobljenje. Tako upajo, da bo varovan nočni mir. Tudi so uverjeni, da bodo ljudje vedeli, da ni svarilnih znakov pred avtomobilskimi nesrečami in bodo sami bolj pazili-
Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drago Kornhauser, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/IV.
Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani,